URN_NBN_SI_DOC-B9BUTJG3

RA ZV O J O SRED N JE K N JIŽ N IC E V K R A N JU IN N JEN A FU N K C IJA V M REŽI SPLO ŠN O IZO BRA ŽEV A LN IH K N JIŽN IC L ju b in k a Šim unac Sedaj je p ra v i tren u te k , da in tenzivnejše nad alju jem o z raz­ p rav am i o razv o ju osrednje knjižnice in n jen i fu nkciji v m reži splošnoizobraževalnih knjižnic, in sicer p ra v v času, ko se p rip ra v ­ lja novi zakon o knjižnicah. V K ra n ju že ves čas čutim o potrebo po izm enjavi izkušenj z drugim i sorodnim i knjižnicam i o poteh, ki peljejo k že zdavnaj za­ č rtan em u cilju. M enimo, da je tre b a poiskati vzroke, ki zavirajo h i­ tre jši razvoj in n ap red ek te r u trje v a n je m reže splošnoizobraževal­ nih knjižnic. Za boljše razu m ev an je sta n ja v K ra n ju bom na k ra tk o orisala razvoj naše osrednje knjižnice in se ustav ila pri zadnjem obdobju, ko je naša knjižn ica stopila nekaj korakov n ap re j in doživela več sprem em b. P red drugo svetovno vojno so delovale v K ra n ju tri večje ja v ­ ne knjižnice, knjižnica N arodne čitalnice, L ju d sk a knjižnica in knjižnica delavskega d ru štv a Svoboda. N a jstarejša in najm očnejša je bila knjižnica N arodne čitalnice, ki je im ela stalnega k n jižn i­ čarja in tisk an katalog. K n jižničarstvo v K ra n ju je bilo sorazm er­ no dobro razvito, knjižnice pa so bile zadovoljivo obiskovane. Med vojno je o k u p ato r n ačrtn o uničil ves knjižni sklad, rešili so le nekaj drobcev. Po vojni je zb ira n je k n jig tra ja lo do leta 1947 in v sedanjem P rešernovem gledališču se je n a b ralo okoli 18.000 zvezkov. V o k v iru sindikatov so ted aj u stan ovili prvo povojno ja v ­ no knjižnico pod im enom L ju d sk a knjižnica, ki se je v e č k ra t seli­ la. L eta 1959 je dobila nam ensko p re u re je n e p ro sto re v p ritličju D elavskega dom a v K ran ju , k je r je še danes. N jen knjižni sklad je ta k ra t štel 21.500 zvezkov, obiskalo jo je 34.576 obiskovalcev, ki so si izposodili 64.771 zvezkov. M ed vojno so bili uničeni tu d i zarodki znanstvene knjižnice na k ra n jsk i gim naziji. Ponovno oživitev ta k e knjižnice je te rja l h i­ te r razvoj m esta, zato je bila leta 1950 ustan o v ljen a S tu d ijsk a knjiž-