/M S K S
KOPER — IG. OKTOBRA 1959
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VIII.
ŠTEV. 41
Uhala. vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništva ,'.n uprave: Koper, Cankarjeva ulica 1, telefon 170 — Posamezni izvod 10 dih. - Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, fetrtletna 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181- — Rokopisov ne vračamo.
OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE SKOJ
mi
.i?*!
H 1 Ir ¡ i ^ i
H ti / n ¡
|J
H

1 M
y w v'
8 b /f ; \ :':ka ¿i cái
D
i

.• \ t ^
Predsednik republike
Josip
Broz-Tito jc poslal ob proslavi 40-Ietr.icc SKOJ naš mladini poslanico, v kateri Je med drugim rečeno, da SKOJ ni bila le uajza-aeslivejša opora KPJ, temveč tudi šola njenih novih kadrov. Moč organizacije SKOJ, je rečeno v poslanici, ni bila toliko v njegovi številčnosti kot pa v njegov h revolucionarnih lastnosti, kakor so pogum in lieroizem njegovih članov, zvestoba Komunističn partiji ter prepričanost v zmago socializma. En sedanje generacije bo dolžne hraniti spomine na nc-tistrn.šcno borbo, na svetle 1 ke in junaške podvige prejšnjega revolucionarnega naraščaja, se navdihovati z njegovimi vzgledi in negovati v sebi najlepše lastnosti mladih komunistov
Ob koncu pa je v poslanici rečeno: »Mladinci in mladinke, bodite sedaj vi ustvarjalci in graditelji nove socialistične družbe z isto vztrajnostjo, s katero so prejšnje generacije rušile staro, preživelo in reakcionarno^ S predanim učenjem in vztrajno skrb-
jo za svoje izobraževanje se usposabljajte ne le za dobre strokovnjake, temveč tudi za aktivne družbene delavce. Povsod, kjer živite in delate, bodite vzgled
razv"tc družbene odgovornosti in novega socialističnega odnosa do dela... Bodite nepomirljivi do vsega, kar moti socialistični družbeni razvoj...«
PREDVOLILNO ZBOROVANJE V KOPRU IN PRlCETEK v,	PREDAVANJ LJUDSKE UNIVERZE
Živahna delavnost "i vseh smereh
Minuli petek jc bilo v veliki gleda-lški dvorani v Kopru veliko predvolilno zborovanje kot priprava na volitve novih odborov osnovnih organizacij Socialistične zveze. Istočasno pa je Ljudska univerza začela s ciklusom rednih predavanj s področja notranje in zunanje polHike, gospodarstva, kulture in zdravstva.
Na tem prvem predvolilnem zborovanju je član sekretariata Okrajnega komiteja ZKS dr. Svetozar Polič uvodoma govoril o mednarodnih zunanjepolitičnih vprašanjih, nato o gospodarskem stanju naše države ter še posebej o gospodarskih vprašanjih koprskega okraja. Osvetli jc tudi nujno potrebo po uveljavitvi novih ekonomskih inštrumentov za povečanje življenjske ravni in je opozoril na dejstvo, da danes ne moremo vzračati več krivde zaradi težav, ki jih imamo, na objektivne činitelje, pr.č pa da je treba vzroke iskati v subjektivnih činiteljih. Sekretar občinskega odbora SZDL Koper, ki je organiziralo to predvolilno zborovanje, Kado Pišot-Solcol, je ob zaključ-
[í I|rr mr§ pf?ff ociIhrnTii
V'tóá. ¿> tó ¡i ¿i,i <t> «rj W-i »ti. ¿tó <tk tí
Minulo sredo je bil v Kopru plenum Okrajnega odbora SZDL. Pod vodstvom predsednika Alberta Jakopiča-Kajtimira so člani razpravljali o možnostih izvedbe petletnega perspektivnega plana razvoja našega okraja v štirih namesto v petih letih in o ukrepih, ki naj pomagajo zagotoviti to dejanjfe, za katero so dane vse možnosti. Dosedanji rezultati zlasti na gospodarskem področju, o katerih je več govora na drugem mestu, nam namreč dajejo popolnoma upravičeno upanje, da bomo tej veliki nalogi vendarle kos, če bomo zastavili vse sile in poiskali vse skrite rezerve. Akcija

pa je hkrati v skladu z vsedržav-no težnjo, da bi to uresničili po vsej domovini.
Plenum je ob zaključku redakcije današnje številke še zasedal, zato bomo podrobnejše poročilo o njegovem delu objavili prihodnjič.
ku govoril o pripravah za volitve novih odborov osnovnih organizacij Socialistične zveze ter je povabil vse člane SZDL, naj se redno udeležujejo predavanj Ljudske univerze.
Tipiwe no
V dneh 21. in 25. oktobra praznuje piranska občina prvikrat svoj občinski praznik. Na praznik se spomnijo ustanovitve prve pomorske čete, ki je v okviru IX. korpusa NOB prerasla v dva pomorska odreda, ki sta se izredno odlikovala pri osvobajanju slovenske obale in sta s tem pripomogla k uresničitvi davne težnje vseh Slovencev po svobodnem dostopu do svojega morja. Istočasno bo v prazničnih dneh priplula prvikrat v matično pristanišče velika prekoocean-ska tovorna ladja podjetja »Splošna plovba« z imenom »Piran«, ki bo dva dni na razpolago za ogled publiki. Ladja »Piran« je s svojimi 1G.100 tonami nosilnosti največja tovorna ladja v ,Tr.gc	po svojih strojih, aparaturah, napravah in opremi pa sodi med najsodobnejše v svetovnem merilu. Ladja je bila zgrajena komaj pred nekaj meseci v japonski ladjedelnici Hokodatc, kjer gradijo še dve podobni tovorni ladji za piransko podjetje »Splošna x)lovba«.
Praznovanje piranskega občinskega praznika se bo začelo pravzaprav že v ponedeljek, 10. oktobra in potem vsak dan ves teden z različnimi
»sodonua mm
Danes so odprli v Ljubljani VI. mednarodni sejem sodobne elektronike, telekomunikacij in avto-mizacije, na katerem sodelujejo svetovno znane tvrdke iz Evrope, Amerike in Azije, žal brez sodelovanja Sovjetske zveze. Med tu-
ivolilna
Prihodnji teden bodo na področju koprske občine volitve odborov osnovnih organizacij SZDL in te dni bodo številna predvolilna zborovanja, na katerih bodo najuglednejši politični ,n javni delavci našega okraja seznanili člane Socialistične zveze o dosedanjih uspehih, ki smo jih dosegli na pol tično-gospodarskem področju, o trenutnem mednarodnem položaju na svetu ,n o nalogah, ki nas caltajo. da bomo pelletn perspektiv-n. plan razvoja jugoslovanskega gospodarstva izpolnili do konca leta 10GO. Zato bodo nocoj naslednja predvolilna zborovanja Socialistične zve-
55ANIMIV SEJEM TEHNIKE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
" ~ inka« w Ljubljani
jimi razstavljalci bo vzbujal največ pozornosti japonski paviljon tvrdke »Toshiba« iz Tokija, kjer bodo razstavljeni zanimivi japonski izdelki s področja elektronike in mikrotranzistorne tehnike. Ameriška podjetja bo med drugim zastopalo znano podjetje »R. C. A.«, angleška »Marconi-In-strument Limited«, zahodnonem-ška »Siemens Halske«, »Agfa«, »Rohde & Sehvvarz«, italijanska »Istituto per 1' automazione«, »Ferrania«, »S. I. N. D. E. L.«, avstrijska »Standard Telephon«, švicarska med drugim tudi »Iso-la«, proizvodnjo CSR podjetje »Kovo«, a Madžarsko podjetji »Budavoks« in »Metrinpeks«,
Na tem sejmu, ki bo odprt do 25. oktobra, bo tudi posebna razstava sestavnih delov, ki jih že proizvajajo jugoslovanska podjetja.
borovcai
s
i SiPi 1)
ze koprske občine: v Šmarjah, lcjer bo govoril predsednik OO SZDL Koper Albert -Jakopič-KajUmir, v Dekanih bo govoril predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Koper Franc Klobučar, v Bertokili podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič, v Ilr-vatinih predsednik OLO Koper Albin Dujc n na škofijah ljudski poslanec Branko Babič. V soboto zvečer bo predvolilno zborovanje v Pobcgih-Cežarjih in prisostvoval mu bo to.va-ri.š Ka.itimir. v ponedeljek zvečer pa v Marezigah, kjer. bo govoril ljudski poslanec Branko Babič.
Minulo nedeljo smo imeli v Kopru zanimiv obisk. Hidrobus, ki sicer prevaža potnike na liniji Trst—Benetke in nazaj, pravijo pa mu »Jadranska puščica«, je popeljal nekaj koprskih in drugih gostov na izlet do Portoroža in nazaj. Njegovi tržaški lastniki se namreč živo zanimajo za uvedbo povezave Trsta z našim področjem s takšnim vozilom, ki si povsod po svetu nezadržno utira pot v pomorskem prometu zaradi svoje udobnosti, ekonomičnosti in predvsem hitrosti, saj doseže to vozila povprečno brzino okrog 70 km na uro, plavajoč na svojih krilih pa ima večjo stabilnost kot klasične ladje. Vsekakor bi se takšna vozila prilegla tudi nam v Kopru, saj bi bil s tem v mnogočem rešen problem obalnega potniškega prometa zlasti v poletni turistični sezoni, predvsem na progi Koper—Trst
športnimi, kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Glavne slovesnosti pa se začnejo v potek zvečer s koncertoma godb na pihala iz Lucije in Pirana na trgih v Piranu in pozneje v Portorožu. Sledila bo slavnostna akademija v gledališču Tartini. V tem smislu se bodo nadaljevale prireditve tudi v soboto in nedeljo. Po prihodu ladje »Piran« bo slavnostna seja ObLO, koncerti godb LM iz Ljubljane in raznih drugih godb, akademija za pomorščake, ogled ladje in spet vrsta športnih in zabavnih prireditev. V nedeljo bo dopoldne veliko zborovanje na trgu Tartini, omeniti pa je treba tudi akademijo za pomorščake, razstavo »Razvoj pomorstva«, ki jo priredi Pomorska srednja šola v Piranu, javna oddaja RTV Ljubljana »Pokaži, kaj znaš«, pionirska ba-kljada, spIoyitev novih železnih la,-dij-teglenic v piranski ladjedelnici in os marsikaj. Kresovi in bengalični ogenj ob večerih ter splošna okrasitev Pirana in drugih krajev ter cest v piranski občini se razumejo že sami po sebi.
Za praznične dni so napovodali izlet v piransko občino že številni delovni kolektivi, ki imajo na področju te občine svoj počitniški dom. Ker jo poskrbljeno, da bodo gostinska podjetja in gostišča nudila v obeh prazničnih dneh hrano, pijače in druge usluge po režijskih cenah, je pričakovati, da bo obisk naravnost ogromen.
V okviru priprav aa prasnovanje
p o v
inisticn
V okviru ureditvnenega načrta za vso slovensko obalo je prof. ing. arh, Edo Mihevc s svojim, sodelavci v letošnjih poletnih mesecih izdelal tudi podrobni načrt za ureditev piranskega turističnega področja od Stru-njana preko Fíjese, Pirana in Portoroža do Lucije in Seče. Čeprav je bil načrt izdelan na podlagi številnih predlogov in pripomb, k, so j li dali pristojni organi in posamezniki, je tov. profesor želel, da bi njegov načrt pomenil samo osnovo za čim širšo diskusijo, ki naj izkristalizira dokončno mnenje o tem, kako naj se razvija ureditev našo obale, ki jo je tako malo, da j moramo zato posvetiti posebno skrb. Prva taka d'skusi-ja je bila v sejni dvorani ObLO Piran in so se je poleg vseh zainteresiranih iz občine Piran udeležil! tudi predstavnik. okraja, med njimi predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič. Razen tega bo načrt, ki je bil tiskan v nekaj sto izvodili, razpo-

wVi'..
•'.íjít;.. • '-'i".
;> •.■'■¡■.v-»;.


.. ..
¿y '

tí-iX;-
,-t}? *< -y^
íi
3 ;
m
.. JPS
m
'•■V >

¿t
>¡
¿ti;
'■/■¡¿'M
M wmí'
M










■ K

K.ot na velikih farmah ameriškega zahoda je videti lepo govedo na gornji sliki. Pa ni v Ameriki, marveč v Prestranku na pašnikih Živinorejskega kombinata Postojna, o katerem preberite več na 9. strani današnje številke
občinskega praznika je bil izdelan tudi obnovljeni piranski grb. Na grbu z zobčast m vrhom in rdečim ter modrim poljem, na katerih jc na enem vrisana peterokraka zvezda, na drugem pa znak podjetja »Splošna plovba«, je v sredini starodavni emblem Pirana — peielinja glava s petelinjo rožo na vrhu.
S »Ceste bratstva in enotnosti«
RAZVESELJIVA VEST
Na deloviščih »Ceste bratstva in enotnosti«, kjer trenutno dela tudi 140 brigadirjev iz našega okraja, smo prejeli razveseljivo novico: IV. koprska MDB »Elvira Vatovec« je v treh dekadah meseca septembra postala štirikrat udarna in trikrat posebno pohvaljena. Izredno udarn štvo v brigadah je prejela za svoje delovne uspehe v prvih dveh udarnih dekadah, ki so bile posvečeno 40-letnici SKOJ.
Tudi priinorsko-gorenjska brigada, v kateri je okrog 40 naših brigadirjev je že bila proglašena za udarno in pričakujemo, da ne bo zaostajala v svojem delu sa drugimi brigadami.
slan vsem svetom in drugim zainteresiranim organizacijam, da ga še ta mesec podrobno proučijo in stavijo pripombe, na podlagi katerih bo potem izdelan dokončni načrt za urbanistično ureditev tega področja.
Vendar vsebuje osnovn. načrt tndi že nekatere objekte, ki so tako nujni in pravilno postavljeni, da se zdi vsaka diskusija o njih odveč. Za te objekte so tudi že v delu, oziroma sd žo izdelani tudi dokončni načrti in ekonomško-tehnlčni elaborati da se bo ObLO Piran lahko udeležil napovedanega bližnjega natečaja za investicijska posojila. Med to objekte spada novi modem, hotel v vrtu »Vesne« v Portorožu, Hotel bo imel skupno 100 ležišč v osrednji zgradbi in v priključenih objektih. Imel bo tudi lastno kopališče in pristanišče. Po legi, ureditvi in opremi bo to eden najlepših hotelov ob Jadranu. Drugi liotel, za katerega so načrti gotovi, bo grajen na mestu razpadajoče »Odpadove« zgradbe na Punti v Piranu. Imel bo nekaj nad 100 ležišč. Imel čudovit pogled na Trst, na južno stran pa bo imel verande in teraso za sončenje. Tretji hotel bo zgrajen v Fijesi in sicer tam kjer nova cesta doseže dno doline. Restavracija tega hotela bo odpravila vrzel ne samo za goste izven počitniških domov, ki doslej niso imeli kje dobiti tople hrane, temveč tudi za goste v tistih počitniških domovih, k n majo lastnih kuhinj. Četrti objekt, za katerega se bo ObLO Piran udeležil bližnjega natečaja, pa je z'msk: bazen, ki bo moderna steklcno-beton-ska zgradba z olimpijskim bazenom razmer 33.3 X 20 m montažno tribuno, stekleno verando za sončenje, večnadstropnimi terasami, dvema restavracijskima prostoroma (za goste v kopalkah ločeno), blatnimi in terminalnimi kopelmi pedikuro. masažni-co. frizerskim salonom, oblačilnicaml-kabinnm' n vsemi drugimi prostori, ki jih zahteva tak velk In moderen objekt. Poslopje bo direktno povezano s hilelim »Palače«, preko cesto pa z morsko plažo. Ves načrt je v skladu s prizadevanjem ObLO Piran, da b Portorož raztegnil sezono na vse leto.	Jule
KONSERVATIVCI PREPRIČLJIVO ZMAGALI
Na zadnjih parlamentarnih volitvah v Veliki Britaniji je v 626 volilnih okrožjih od skupno 630 zmagalo 363 konservativcev, 258 laburistov in 5 liberalcev. Tako je konservativna stranka nepričakovano dobila več poslanskih mest, kot so domnevali v predvolilni kampanji. V primerjavi z l'etom 1955 so tokrat izgubili laburisti 200.000 volivcev. Predsednik britanske vlade MacMillan je ob tej zmagi dejal, da si bo konservativna stranka tudi v prihodnje prizadevala za nacionalno blaginjo in ugled. Povečano gospodar-s?ko moč bodo porabili za razvoj Britanske skupnosti narodov in za krepitev britanske avtoritete na svetu.
ATENTAT NA KASEMA
Ko se je pred dnevi peljal po najbolj prometnih ulicah Bagda-
PARIZ — Francoska vlada bo v prihodnjih dneh predložila parlamentu predračun ministrstva vojske za leto 19G0, ki bo za 60 'It večji od lanskoletnega in bo znašal 1610 milijard fransov, seveda zaradi tega, ker vedno bolj naraščajo stroški vojaških operacij Pete republike v Alžiriji.
WASHINGTON — V nedeljo zvečer so Američani izstrelili raketo »Little Jo«, ki naj bi raziskala možnosti poleta človeka v vesolje. Raketo in model njene glave pa so dve minuti in pol po razstrelitvi v višini 70 km nad Atlantikom uničili, da bi preskusili sistem izstreljevanja, gibanja in uničevanja raket.
PARIZ — Trije japonski, en ameriški in en francoski znanstvenik so poslali francoski Akademiji znanosti spomenico, v kateri poudarjajo, da lahko za posledicami radioaktivnosti ozračja umre v najkrajšem časovnem razdobju več kot milijon ljudi.
JOHANNESBURG — 96 znanstvenih delavcev vseučilišča v Natalu je odločno protestiralo zaradi odpustitve osmih kolegov, ker so »nasprotovali politiki južnoafriške vlade glede rasne diskriminacije v šolstvu«.
Pred dnevi je umrl Ante Flego, kmetijski strokovnjak, ki ima velike zasluge za napredek in razvoj sadjarstva na našem področju.
Ante Flego se je rodil 1902. leta v Vodnjanu pri Pulju. Se kot otrok se je s starši preselil v Pazin, kjer je končal štiri razrede klasične gimnazije. Leta 1919 je moral zaradi fašističnega preganjanja zbežati v Jugoslavijo. Čeprav v težkih pogoj h, je v Jugoslaviji najprej absolviral sad-jarsko-vinogradniško šolo v Mariboru in nato še srednjo-kmetijslco šolo v Križevcih. Dolgo let je služboval kot strokovnjak in pedagog na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Po osvoboditvi je organiziral. Kmetijsko šolo v Ložah pri Vipavi, kjer je bil do 1954. leta, nato pa je odšel v Koper na Zavod za pospeševanje kmetijstva. Delal je tudi v zadružnih or-ganizac:jah — tik pred smrtjo v Zadružni poslovni zvezi Koper,
Kljub napornemu delu je pokojni Flego še študiral in si pridobil višjo strokovno kvalifikacijo. Se tedaj, ko ga je napadla zahrbtna bolezen, v delu n! odnehal. Ko ga je že priklenila na posteljo, je mislil še vedno le na delo. Ante Flego, ki je v svojem neumornem delu vzgojil tudi precej mladih ljudi v strokovne delavce, bo med nami ostal v trajnem spominu,
da ministrski predsednik Kasem, je neznana oseba streljala s pištolo nanj in ga laže ranila. Po atentatu je iraški premier izjavil po radiu, da bodo uničeni vsi tisti.' ki imajo ekspanzionistične težnje ter niihovi agenti v Iraku, tako da ne bodo mogli več dvigniti roke nad življenjem rodoljubov.
LUNIK PO ZAČRTANI POTI
Tretja sovjetska kozmična raketa je bila pred dnevi najbolj oddaljena od zemlje, in sicer 470 tisoč km, nakar se je znova začela približevati našemu planetu. Sovjetski astronavtiki zatrjujejo, da gre Lunik še vedno po začrtani poti. Znani sovjetski astronavtiki pa je med drugim dejal, da bo vesoljskega potnika verjetno prepeljala majhna raketa do velikih medplanetarnih postaj, ki j.ih bodo pripeljale blizu cilja, nakar bodo pristali z drugo majhno raketo.
POLITIČNI ODBOR GENERALNE SKUFSCINE RAZPRAVLJA O RAZOROŽITVI
Pred dnevi je Sovjetska zveza uradno predložila političnemu odboru Generalne skupščine načrt o razorožitvi, ki naj obsega tri etape, v štirih letih pa bi povsem ukinili vojaške formacije. Po sovjetskem načrtu naj bi v prvi etapi zmanjšali oborožene sile SZ, ZDA in Kitajske na 1,700.000 mož, britanske in francoske pa na 650 tisoč. O zmanjšanju oboroženih sil ostalih držav bi razpravljali na izrednem zasedanju Generalne skupščine. V drugi etapi bi razpustili vse vojaške formacije in odstranili oporišča na tujem ozemlju in umaknili čete, v tretji etapi pa bi uničili vse vrste jedrskega orožja, prepovedali proizvodnjo in ustvarjanje zalog vseh vrst sredstev kemične ter bakteriološke vojne. Nadalje bi ukinili vojna ministrstva, generalne štabe, vojne ustanove in organizacije ter ustavili vojaško urjenje.
POGAJANJA Z ALŽIRCI
Francoski zunanji minister Cou-ve Murville je v intervjuvu preko kolumbijske televizije izjavil, da se namerava Francija razgo-varjati z alžirskimi uporniki o prekinitvi ognja, vendar pa ti razgovori še ne pomenijo, da bi z alžirsko fronto nacionalne osvoboditve pretresali tudi politično bodočnost Alžirije.
V ponedeljek, 11. oktobra proti večeru jo prispela v Portorož skupina B predstavnikov švicarskega avtomobilskega kluba »ACS«, da si ogledajo turistične možnosti naše domovine. Skupino vodi gospod Benjanim Trclcr, šef turistične službe pri ACS, spremljajo pa ga tajniki sekcij. V Jugoslaviji bodo osttli 10 dni, da si na licu mesta ogledajo kraje in hotele, katere bodo priporočali svojim 40,000 članom. Če se pomisli, da so člani tega kluba večinoma iz vrst najimo-vitejših Švicarjev, lahko z veseljem sklepamo, da so bo struktura naših gostov sčasoma izboljšala in da bo pri nas vedno več gostov, ki bodo poleg rednega penzlona potrošili še mnogo deviz za razne druge nakupe in usluge.
Po razgovoru s turističnimi predstavniki piranske občine v ponedeljek zvečer so si švicarski gostje v torek dopoldne ogledali Portorož, Piran, Koper in Ankaran, potem pa kot gostjo zagrebškega turističnega podjetja »Centroturist« odpotovali vzdolž vse istrske obale preko Pulja in Opatijo v Zadar in v naslednjih dneh do Dubrovnika ter preko Sarajeva in Beograda ter Zagreba do Postojne in nazaj v domovino.
Medtem sklepajo naši hoteli in turistične agencije številno skupinske pogodbe za zasedbo hotelov v letu
1960. Samo avtoturistično podjetje »Slavnik« je preko svoje turistične službe v Portorožu prodalo na področju Ankarana, Kopra, Portoroža, Pirana in hrvatske Istre za prihodnje leto že preko 600 ležišč inozemskim
potovalnim uradom za vso sezono. Na splošno velja ugotovitev, da Je zanimanje v vsej srednji in severni Evropi za Jugoslavijo za bodočo sezono še mnogo večje kot za letošnjo.
JL
Dva dogodka zadnjih dni sta zelo pomembna za Tržaške Slovence: začetek poslovanja Tržaške kreditne banke in zasedanje Glavneag sveta Slov, kulturno-gospodarske zveze.
V ponedeljek jc namreč začela poslovati v Ulici Filzi 10 Tržaška kreditna banka, edini slovenski bančni zavod, ki je bil nujno potreben in bo lahko odigral pomembno vlogo v utrditvi in razvoju slovenskega gospodarstva na Tržaškem in bo tudi nedvomno ugodno vplival na splošno tržaško gospodarstvo, Tako so tržaški Slovenci po dolgih letih vendarle spet dobili zelo pomembno gospodarsko ustanovo in s tem je bila vsaj delno popravljena krivica, ki so jo pred 35 leti utrpeli, ko. so morale prenehati v Trstu z delovanjem vse bančne ustanove in kreditni zavodi Slovencev in Hrvatov.
Lafak® M fai®$ §8(w[Jjj mMflwmU
Na poročju Hrastovelj in Dola živi večje število mladincev in mladink, ki pa žal nimajo niti svoje osnovne organizacije, ki bi usmerjala njihovo delo. Mladina je več ali manj prepuščena sama sebi in svoj prosti čas porabi le za ples in balinanje. Le redkokdaj se zgodi, da se ob nedeljah zbere in vaščanom pomaga pri poljskih delih, za kar so jim zelo



s; :; .: ■ . -	v--
1 " ' —	V— ;
W«s>
\ -V
Vodni tobogan v kopališču Turist v Ankaranu, kjer je vse poletje do nedavna vrvelo zadovoljnih kopalcev, se v hladnem jesenskem vremenu onemel ogleduje v skodrani morski gladini
hvaležni. Še vse premalo je v I-Irastovljah čutiti željo, da bi prir'ejali razne športne in kulturne prireditve tako, kot jih na pobudo učitelja osnovne šole v Dolu prireja dolska mladina. Ta si je doslej že zgradila igrišče za odbojko in je priredila nekaj tekmovanj. Pogoji so, da bi vse mladince in mladinke združili v enotno mladinsko organizacijo in jih preko nje vzgajali na vseh področjih javnega življenja. Treba je le volje in sposobnih organizatorjev, pa bi potem tudi v Hrastov-lju in Dolu v najkrajšem času zabeležili živahnejše kulturnopro-svetno življenje, katere nosilec bi bila lahko mladina.	-go
Proslava SKOJ
v Ilirski Bistrici
V soboto dopoldne je srednješolska mladina Kopra do zadnjega kotička napolnila veliko gledališko dvorano. Član OK LMS Koper Marjan Sajinčič je nazorno prikazal zgodovinsko pot SKOJ v borbi za izvedbo naše revolucije in delo jugoslovanske mladine v povojni izgradnji Jugoslavije. Po njegovem govoru je bilo sprejetih v mladinsko organizacijo okrog 80 mladincev in mladink, nato pa je sledil kulturni program srednješolske mladine. Podobne proslave SKOJ so bile in bodo te dni tudi po posameznih šolah in v tistih delovnih kolektivih, kjer je zaposleno večje število mladine.
V	tem sestavku bomo na kratko obravnavali vprašanje odpovedi stanovanjske pogodbe v tistih primerih, ko je stanovanje bilo dodeljeno nosilcu stanovanjske pravice na podlagi njegovega delovnega razmerja ali na podlagi njegove službene funkcije. Tu gre za stanovanja, ki so jih oz. ki jih grade za svoje delavce ali uslužbence gospodarske oragnizacije, državni organi in zavodi ter drugi investitorji.
V	teh primerih se nekako križata dva interesa oz. dve pravici. Na eni strani je tu stanovanjska pravica, ki jo načeloma trajna pravica, na drugi strani pa interes in pravica n. pr. gospodarske organizacije, da s stanovanji, ki jih jc zgradila s svojimi sredstvi za svoje delavce oz. uslužbence, da bi si zagotovila in ustalila potreben kader, sama razpolaga. Gotovo je, da to vprašanje ni lahko pravilno urediti in da se je moral najti nek kompromis.
Po prejšnjih predpisih je bilo za vprašanje odpovedi v teh primerih osnovnega pomena vprašanje krivdnega ali nekrlvdnega prenehanja delovnega razmerja. Po novem zakonu pa je mogoče odpovedati stanovanje nosilcu stanovanjske pravice, ki je dobil stanovanje glede na svoje delovno razmerje žo tedaj, kadar preneha njegovo delovno razmerje po njegovi lastni odpovedi, ne glede na vprašanje krivde, torej ne glede na to kako in zakaj je prišlo do odpovedi. Nadalje se lahko stanovanje odpove, če je delovno razmerje prenehalo po disciplinski sodbi ali pa zaradi obsodbe za kaznivo dejanje na kazen, ki ima po samem zakonu za posledico prenehanje delovnega razmerja, torej če mu je bilo prepovedano opravljanje poklica, ki ga opravlja v gospodarski organizaciji, ali pa če je bil obsojen na zapor, daljši kot eno leto. V teh primerih je treba nosilcu stanovanjske pravi-
ce ob izselitvi preskrbeti le najpotrebnejše prostore, ne pa drugo primerno stanovanje. Toda v zaščito delavca oz. uslužbenca, ki je več kot 10 let uporabljal stanovanje, ali dvojo ali več stanovanj, ki ga je oz. jih je dobil glede na svoje delovno razmerje s stanodajalcem, zakon določa, da tak nosilec stanovanjske pravice pridobi trajno pravico do takšnega stanovanja in da mu stanovanja ni mogoče odpovedati, čeprav je iz kateregakoli razloga prenehalo njegovo delovno razmerje. Prav tako ni mogoče odpovedati stanovanja delavcu ali uslužbencu, ne glede na čas, v katerem je uporabljal stanovanje, če je njegovo delovno razmerje prenehalo z upokojitvijo. V primeru, da jc delovno razmerje prenehalo s smrtjo nosilca stanovanjske pravice, pa je zaščitena njegova družina, kajti tudi v takem primeru se stanovanje praviloma ne more odpovedati članu gospodinjstva, na katerega je prešla stanovanjska pravica. Le izjemoma in le pod pogojem, če namerava stanodajalec oddati to stanovanje komu drugemu, ki jc z nj;m v delovnem razmerju in samo zaradi tega, ker je to stanovanje blizu njegovega delovnega mesta in zato zanj primerno, lahko stanodajalec takšno stanovanje odpove, če pred izselitvijo preskrbi članom gospodinjstva umrlega dclavca oz. uslužbenca drugo primerno stanovanje in plača vse selitvene stroške.
Kot vidimo zakon ne ščiti nestalnih delavcev ali uslužbencev, ki često menjavajo službo in pri tem špekulirajo s stanovanji in si nasprotno prizadeva kolikor mogoče trdno vezati delavce in uslužbence na podjetja, ustanove itd. tudi potom stanovanj. kar bo seveda v vel ko korist proizvodnje in raznih služb.
Posebej, in za delavce oz. uslužbence nekoliko neugodneje, pa zakon ureja vprašaaije odpovedi stanovanj,
ki so zvezana s posebno službeno funkcijo, kot so n. pr. stanovanja na železniških postajah, v progovnih in cestnih čuvajnicah, v vojašnicah in podobno. V teh primerih je mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo kadar preneha nosilec stanovanjske pravice iz kakršnegakoli vzroka opravljati to funkcijo, torej tudi n. pr. zaradi smrti ali bolezni. Seveda pa je tudi v teh primerih potrebno preskrbeti nosilcu stanovanjske pravice oziroma družinskim članom pri izselitvi vsaj najpotrebnejše prostore, če pa je bilo takšno stanovanje odpovedano zaradi smrti ali upokojitve nosilca stanovanjske pravice, pa stanovanje, ki ustreza najpotrebnejšim stanovanjskim pogojem.
Zakon končno v tem oziru še določa, da delavce ali uslužbenec, ki stopi v delovno razmerje, lahko ob sklenitvi delovne pogodbe da pismeno izjavo, da se bo izselil iz stanovanja, ki ga dobiva v uporabo, brž ko mu iz kakršnegakoli razloga preneha delovno razmerje zaradi katerega je dobil stanovanje. V takšnem primeru ne more tisti, ki je dal takšno izjavo, ob izselitvi zahtevati niti najpotrebnejših prostorov. Toda na drugi strani zakon tudi v tem primeru ščiti delavca ali uslužbenca, ki je stanoval v takšnem stanovanju ali stanovanjih (če se je n. pr. enkrat ali večkrat preselil) najmanj deset let, kajti v tem primeru takSna izjava neha veljati.
Seveda pa je razumljivo samo po sebi, da je tudi stanovanje, ki ga je nekdo dobil glede na svoje delovno razmerje ali službeno funkcijo, možno odpovedati tudi in predvsem iz razlogov, ki veljajo za vse nosilce stanovanjsko pravice (nepravilna uporaba stanovanja, neplačanje najemnine daHč.1. odsotnost; itd.) in o katerih je več in podrobneje bilo govora v 33. Številki »Slovenskega Jadrana«.	Dr. Svetojzar Polič
Tržaška kreditna banka bo opravljala vse bančne in kreditne posle, ima sodobno urejene in opremljene poslovne prostore ter strokovno dobro usposobljen kader nameščencev.
Nekaterim šovinistom seveda ni všeč, da se je z ustanovitvijo te banke uresničila dolgoletna želja tržaških Slovencev in zato je skupina italijanskih dijakov po naročilu šovinistične organizacije »La giovane Italia« ob otvoritvi demonstrirala pred sedežem banke in trosila letake, v katerih je pozivala Italijane na mržnjo do Slovencev, —o—
DrugI pomemben dogodek pa Je bilo zasedanje Glavnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je ob peti obletnici Londonskega' sporazuma minulo nedeljo podrobno razpravljal o razmerah v Italiji živečih Slovencev, zlasti pa o položaju slovenskega življa na Tržaškem glede na izvajanje določb memoranduma. Po izčrpnem poročilu in analizi raznih točk Posebnega statuta se je razprava dotaknila posameznih panog narodnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Udeleženci zasedanja so v glavnem ugotovili, da če je položaj Slovencev na Tržaškem nezadovoljiv, so razmere, v katerih živijo Slovenci na Goriškem in v Beneški Sloveniji, obupne. Ob zaključku zasedanja je bila izglasovana resolucija, v kateri Glavni svet SKGZ med drugim ugotavlja, da so mnoge določbe Posebnega statuta ostale vse do danes le na papirju. Nadalje je v resoluciji izrečeno obžalovanje, da pristojne oblasti še vse doslej niso izvedle nobenega ukrepa, ki bi dokončno zakonsko uredil položaj slovenskega šolstva, dodelil slovenskim . - nim ustanovam podporo iz javnih finančnih sredstev, omogočil v javnih uradih pravično zastopstvo Slovencev, ukinil fašistični zakonski predpis o kaznovanju tistih, ki uporabljajo slovenski jezik na sodiščih, dokončno uredil vprašanje še drugih dveh kulturnih domov, uvedel dvojezične napise tam, kjer je nesporno dokazano, da je slovenskega življa več kot četrtina vsega prebivalstva ter da bi prekinili z razlaščanjem In kolonizacijo slovenske zemlje.
Portorož ima še vedno tuje goste
Te dni so »Slavnikovi« avtobusi pripeljali v Portorož zadnje letošnje skupine inozemskih turistov. Trenutno je v portoroških hotelih skupno še okrog 300 inozemskih turistov. V hotelu »Palače« ostanejo zadnje skupine do 24. oktobra, podobno pa tudi v hotelu »Central«.
S tako dolgo sezono, ki se je v Portorožu letos — kakor se morda še spominjate — začela že 21. marca, so v portoroških hotelih po še nepopolnih podatkih dosegli letos že blizu 150.000 nočitev inozemskih gostov, vseh letošnjih turističnih nočitev v piranski občini pa je trenutno že preko 438.000.
Ker so med inozemskimi gosti večinoma Nordijci in ljudje iz severne Evrope, ni v Portorožu nič nenavaden pojav, da vidi človek ob sončnem vremenu v morju še marsikaterega kopalca.

Postojnski jami se konec letošnje turistične sezone skoraj še ne pozna, saj je vsak dan na ploščadi pred vhodom še vse živo obiskovalcev. Na sliki je eden iz med prostorov lepe Jamske restavracije v zgodnjem jutranjem miru
POSVET PIRANSKIH PODJETIJ, DA BO
V Piranski občini so imeli zadnje čase več posvetov o dosedanjem izvajanju petletnega plana in o možnostih, da ga podjetja izpolnijo v štirih namesto v petih letih. Na teh posvetovanjih so sprejeli konkretne naloge, kaj naj podjetja storijo, da bo to v resnici doseženo.
Na posvetovanjih se je izkazalo, da so novi tarifni pravilniki močno prispevali k dvigu produktivnosti dela. Zato naj vsa podjetja poskrbijo, da bodo njihovi tarifni pravilniki določali res pravilno nagrajevanje po učinku dela. Ponovno je treba pregledati vsa delovna mesta in poiskati možnosti, da se čim več dela plačuje po učinku. Vodstva podjetij morajo poskrbeti tudi, da bodo delavci plačani pravočasno.
Ker so posvetovanja pokazala, da je možna prekoračitev letoš-
njega plana, je bilo sklenjeno, naj podjetja revidirajo svoj operativni plan za 2. polletje in nai izdelajo za preostale mesece mesečne nlane. Gospodarske organizacije pa, ki imajo težave pri izpolnjevanju planskih nalog, naj na osnovi temeljita analize dosedanjega poslovanja poiščejo vse rezerve in možnosti za relacijo plana. Razen tega morajo vsa podjetja do decembra pripraviti plane za leto 1960.
Na posvetovanjih so opozorili tudi na potrebo vedno večjega strokovntega in političnega izpopolnjevanja članov delovnih kolektivov, ker to zahteva nagli gospodarski razvoj. Zatoi so dobile gospodarske organizacije nalogo, dav jesenskih in zimskih mesecih organizirajo široke strokovne izobraževalne tečaje in seminarje ter podobno. Podjetja bodo morala v bodoče posvetiti tudi več pozornosti vključevanju va-
jencev in štipendiranju novih strokovnih kadrov.
Vprašanie, kako priti do dobrega in stalnega kadra, je na posvetovanjih sprožila tudi vprašanje staonvanj, To vprašanje je v piranski občini zelo pereče. Zaradi tega morajo podjetja poskrbeti za gradnjo stanovanj svojim delavcem in uslužbencem.
■" J^iiMfei^ji ifcii^^^	: i iti**:
M pStfl
v. •
s" Isr •
't' n
Zaradi ugodnega turističnega razvoja na obalnem območju je v zadnjih štitih letih zelo narastel tudi cestni promet v koprskem okraju. Najbolj je obremenjena cesta od križišča v Rižani (Bivje) do Portoroža. Leta 1956 je bilo v 21 urah na tej cesti 1400, 1957. leta 3726, lani 4898, letos pa 8323 motornih vozil. In še to: s koprske avtobusne postaje se poleti dnevno odpelje 14.000 potnikov, število registriranih motornih vozil pa je v koprskem okraju v primeri s 1956. letom naraslo za 120 '/«. Tako povečan promet je razumljivo povzročal tudi več prometnih nesreč, čeprav jih prometni organi s preventivnimi merami in raznimi drugimi ukrepi preprečujejo oz. omejujejo. Leta. 195G je bilo v koprskem okraju 276 prometnih nesreč, 1957. leta 509, lani 476, v prvih devetih mesecih letos pa 453 (od tega 23 smrtnih, škode pa za skoraj 37 milijonov din). Prav prometne nesreče in smrtni primeri na teh cestah pa so krik, ki nujno terja takojšnjo rešitev. Zato je treba z naraščanjem prometnih nesreč odstraniti prometne ovire, ki onemogočajo hiter in varen promet, ne pa postavljati še nove prometne znake in jih prilagajati tem oviram, kar je splošna tedeneca.""Naj-več prometnih ovir pa je seveda prav na cestah v obalnem prometu.
Krik o neurejenih cestah na obalnem področju in o številnih prometnih nesrečah seveda ni ostal brez odmeva! Se več! Na ta račun je bilo že precej kritik, ki so jih seveda največ 'n bili tudi najbolj upravičeno izreči prebivalci. Saj gre vendar za življenja ljudi! Tudi posvetovanja komisij za prometno varnost pri ObLO v Kopru, Izoli in Piranu, Iti so bila prejšnji mesec (tem sestankom so prisostvovali tudi predstavniki Sveta za promet OLO Koper in TNZ ter občinski funkcionarji) so izražala enotno mišljenje, da je treba napraviti na cestah v obalnem pasu red. O sklepih, sprejetih na teh sestankih pa je na zadnji seji razpravljal tudi Svet za promet OLO Koper. In kakšni so sklepi te seje? Odgovor sta za naše bralce dala predsednik Sveta za promet pri OLO Koper Franc Pečar in. načelnik TNZ Koper Bojan Bunc, ki sta v krajšem razgovoru povedala naslednje,
»Največje težave za hiter in varen cestni promet na obalnem območju Je križišče Bivje, kjer se stekajo tri glavne ceste: LJubljana, Trst, Ankaran. Dnevno je tu do 7500 vozil in je cesta do Portoroža z njimi prcnatr-pana. Resnično: na tej osrednji cesti do Portoroža je treba bistveno spremeniti prometni režim. Zato smatramo, da je treba odstraniti na relaciji Bivje—Koper z glavne, asfaltirane ceste počasen promet, se pravi pešče, kolesarje in vozove z vprežno živino, na relaciji Koper—Izola pa z glavne ceste odstraniti kolesarje in pešče. Namen je čisto jasen: Osrednja cesta, s katere je treba odstraniti tudi prometne znake, ki so bili potrebni zaradi mešanega prometa, naj bo izključno za motorna vozila. Zato je treba od Bivja do Kopra usposobiti na trasi nekdanje železnice makadamsko cestišče za pešče, kolesarje 'n vprežno živino, do Kopra do Izole pa nasip ob morju. Nasip je sicer delno prekinjen, širina treh metrov Pa bi popolnoma odgovorajala. Menimo, da mora makadamsko cestišče, ki bi moralo biti seveda ustrezno za-}[frovano, obnoviti oz. urediti repu-
CVi* "prava 7-a. ceste, saj je to republiška. cesta in je republiška uprava odgovorna za varen in hiter promet na tej cesti.
Avtobusne postaje in postajališča OD osrednji cesti so poseben problem, saj nobeno obmorsko mesto v našem okraju nima primerne postaje, kaj seie postajališče. Prav to pa je velika ovira za varnost! Zato je TNZ tudi izdalo odločbo, da morajo občinski ljudski odbori do 31. marca prihodnjega leta obvezno urediti dovolj avtobusnih postajališč oz. izogibališč Ob glavni cesti. V nasprotnem primera avtobusi ne bodo smeli več ustavljati na odprtih cestah. Odločba TNZ Postavlja ObLO torej odgovorno nalogo.
Nadalje smatramo, da morajo občinski ljudski odbori glede na številne nesreče na križiščih, kjer prečkajo Jo eesto španske, število stran-
® zmanjšati. Preostale pa napra-
viti dovolj pregledne in jih opremiti z ustreznimi prometnimi znaki. Stranski priključki so namreč resna ovira za hiter in varen promet.
Čeprav so zlasti v naših turističnih, obalnih mestih že precej izboljšali pogoje za varnejši in hitrejši promet, se vedno lahko vidimo, da so ta mesta prometno dokaj neurejena. Menimo, da je zmotno mišljenje, da bi bila varnost rešena z omejeno hitrostjo vožnje do 30 km po mestu. Omejevanje hitrosti ni rešitev, prej ovira. Problematiko prometa v mestu je treba reševati drugače. Zato menimo, da je treba dovoljevati v obalnih mestih, ko bo prometni režim drugačen kot je, kjer se le da brzino 40 km.
Varen in hiter promet pa si je tudi težko zamišljati v teh mestih, če vozila vsepovsod ovirajo živinske vprege. Tako, kot Je to v zimskem času treba urediti na osrednji cesti, je treba razmišljati tudi za obalna mesta, ali vsaj za nekatere njihove glavne ulice. Morda bi po zgledu Ljubljane v strogem središču sploh prepovedali promet z vprežno živino, ali pa tovrsten promet dovolili le za posamezne ulice ponoči in ob določenih urah. Z rešitvijo teh in drugih problemov je treba gledati na urejevanje prometa v obalnih mestih, ne pa z omejevanjem hitrosti do 30 km.
Občine pa bodo morale v zimskem času usposobiti tudi nove parkirne prostore. Izkušnje namreč kažejo, da motorizirani turisti žele ostati v mestih za kratek čas, vendar jim to onemogočamo, ker ni dovolj parkirnih prostorov. Zato bodo morali v vseh treh mestih določiti občine več prostora za parkiranje tudi na cestah, ulicah in trgih. Vse seveda v skladu z ustreznimi prometnimi predpisi oz. oznakami.
Z odstranitvijo vseh teh ovir. torej z Izločitvijo počasnega prometa z osrednje ceste, ureditvijo makadamskega cestišča za pešče, kolesarje in vprežno živino, z zmanjšanjem stranskih priključkov na osrednjo cesto, z ureditvijo prometnega režima v obalnih mestih, bo že v prihodnji
Splošen pregled gospodarskega razvoja v letih 1957, 1958 in 1959 je pokazal, da se gospodarstvo razvija hitreje, kakor je bilo to predvideno s peispektivnim družbenim planom gospodarskega razvoja Jugoslavije od 19d7. do 1961. leta in da se na višjem nivoju proizvodnje in potrošnje v spiosnih linijah uresničuje politika gospodarskega razvoja Jugoslavije,
i 3e blla določena za dobo 1957 UO 1961.
Tempo razvoja je tak, da lahko pričakujemo, da bodo nekatere naloge razvoja gospodarstva, in te zelo pomembne, namesto v petih letih, popolnoma ali približno izpolnjene že konec 1960. leta, to je v štirih letih. Predvsem se to nanaša na industrijsko in kmetijsko proizvodnjo, na nacionalni dohodek, investicije, zunanje trgovinsko izmenjavo in potrošnjo prebivalstva.
Narodni dohodek je bil povečan v 1957. in 1958. letu za okrog 25% V 19d9. letu, z ozirom na razvoj industrije, k! je večja, kot Je bilo predvideno kakor tudi zaradi ugodne kmetijske proizvodnje, lahko pričakujemo, da se bo narodni dohodek povečal za okrog 16 % v primerjavi
z 1958. letom, Tako bi bila povprečna stopnja porasta narodnega dohodka od 1957 do 1959 okrog 14 °/o, napram predvidenemu porastu po družbenem načrtu gospodarskega razvoja Jugoslavije.
Da bi bil izpolnjen družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1957 do 1961, se mora v prihodnjih dveh letih (1960 in 1961) povečati narodni dohodek za okrog 6 %> v primerjavi z letošnjim letom. Pri tem pa je odločujoče, kako se bo gibala kmetijska proizvodnja z ozirom na nihanje. Ce bo v letu 1960 obseg kmetijske pro.zvodnje tak, kakršen je leta 1959, to je, če bodo vremenske prilike ugodnejše hkrati s pozitivnim
Stanovanjske skupnosti in poravnalni sveti
Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica je začel sklicevati zbore volivcev. Za mesto Ilirska Bistrica sta bila dva zbora volivcev. Na teh zborih so odborniki seznanili volivce z realizacijo občinskega družbenega plana in proračuna za letošnje prvo polletje. Na zborih sta bila sprejeta sklepa o ustanovitvi dveh stanovanjskih skupnosti. Prva stanovanjska skupnost bo imela področje centra Ilirske Bistrice, druga pa del mesta, in sicer Trnovo. Sprejeli so tudi statut stanovanjskih skupnosti ter imenovali poravnalna sveta za področje stanovanjskih skupnosti.
turistični sezoni olajšan cestni promet in nedvomno bolj varen, ne pa seveda v vsem koprskem okraju že popolnoma urejen. Saj je, na primer, še več »črnih mest« na glavnih cestah oz. posameznih odsekih (nepravilni prečni nagibi, gladek in izrabljen asfalt, nepregledn. zavoji itd.), kar pa bo treba postopoma, toda kaj kmalu urediti. Zaenkrat je seveda ureditev osrednje ceste Bivje—Portorož najbolj aktualno. Uresničenje teh načrtov in spremenjen režim pa vsekakor zagotavljata, da bo promet na naših cestah bolj varen in hiter.« (ab)
V sodelovanju z Radio Koprom uvajamo redno rubriko »POGOVOR Z VOLIVCI«, v kateri bodo na postavljena vprašanja volivcev odgovarjali predstavniki ljudske oblasti po naših občinah ali pa predstavniki okrajnega ljudskega odbora. Pokazalo se je namreč, da so vol vci z velikim zanimanjem spremljali oddaje Radia Koper, v katerih sta na postavljena vprašanja v glavnem odgovarjala predsednika okrajnih ljudskih odborov Koper in Nova Gorica. Ker bo v bodoče ta oddaja in hkrati istočasno objavljanje v našem listu vprašanj s terena in odgovorov naših oblastvenih predstavnikov nanje še bolj približano volivcem s tem, da bodo na posamezna vprašanja neposredno odgovarjali predstavniški organi občine, iz katere bodo volivci postavljali vprašanje, pričakujemo, da bo v prihodnje za to rubriko še večje zanimanje ter vabimo vse naše bralce, da tudi sami postavljajo takšna vprašanja in jih pošiljajo našemu uredništvu ali Rad u Koper, ki bosta poskrbela za odgovor in oa volivcem tudi posredovala.
Minuli teden je predsednik OLO Koper Albin Dujc pozdravil
NAS GOSPODARSKI KOMEN

Dosedanji gospodarski razvoj daje z doslej pokazanimi uspehi dovolj dokazov o pravilnosti začrtane poti. Tako govorimo, da imamo vse pogoje, da bi dosegli v štirih letih tiste uspehe, ki smo jih predvideli za pet let. To je posebno važno sedaj, ko smo ob koncu gospodarskega leta in ko je treba postavljati gospodarstvu konkretne naloge za prihodnje leto. Start, kot pravimo, bo drugačen, kakor je bil predviden takrat, ko smo sestavljali in sprejemali petletni načrt gospodarskega razvoja.
Omenjene ugotovitve veljajo tako za vso državo kot za posamezne republike in tudi večino okrajev. Med okraji, ki kažejo ugodne rezultate in kjer so podani vsi pogoji za izpolnitev petletnih nalog v štirih letih, je tucli koprski okraj. Posebno letošnje leto. ko so začeli obratovati novi veliki obrati in ko se poznajo rekonstrukcije in reorganizacije nekaterih podjetij, daje dovolj podlage za tako prepričanje Saj je na primer značilno, da je porastla industrijska proizvodnja celo v mesecih, ko drugod beleži padec, to so zlasti poletni meseci v času dopustov in pa remonta mnogih
podjetij. V koprskem okraju letos tega ni bilo in je industrijska proizvodnja ves čas naraščala ter dosegla visoko raven porasta v višini 35 odstotkov. To pa je daleč nad povprečjem in pomeni za ta okraj vsekakor važno prelomnico v gospodarskem razvoju.
Ko govorimo o prelomnici, moramo vedeti, da se je okraj zlasti v industrijskem pogledu začel razvijati šele po priključitvi. Tiste nekaj industrije, ki jo je podedoval predvsem v obalnem pasu, je bilo zastarele, potrebna je bila obnove. Poleg tega se v novem gospodarskem področju ni mogla v celoti razviti, kajti prej je predstavljala sestavni del drugačnega aospodarskega sistema in okvira. Razen nekaj industrije za predelavo in konserviranje rib. ki rekonstruirana komaj sliči prejšnji. je zato vsa industrijska ter obrtna proiziiodnja v koprskem področju nova, zgrajena po osvoboditvi oziroma po priključitvi. Da je bila ta industrija zgrajena, pa je bilo treba časa in nekaj časa tudi zato, da je začela dajati proizvode. Ta čas, ta prelom-nica je nastopila in sedaj lahko računamo nn nenehno rast i1 tej smeri in izboljšanje gospodarskega
položaja okraja, ki je sicer v nekem pogledu, to so njegovi kraški predeli, pasiven.
Nestalna postavka v gospodarskem kompleksu koprskega okraja je vsekakor še vedno kmetijstvo. Še vedno leže precejšnje površine neobdelane zemlje, precej pa je tudi zemlje, ki ni obdelana na sodoben in racionalen način. Ta postavka zato lahko še vedno vpliva na izvrševanje splošnih gospodarskih nalog, ker bodo še nekaj časa lahko nastopali taki činitelji, kakor so vreme in podobno, in neugodno vplivali na kmetijsko proizvodnjo.
S tem seveda ni rečeno, da ne bi šel kovrski okraj tudi v pogledu preobrazbe kmetijstva naglo naprej. Eno je le, da doslej še ni dosežena tako izrazita prelomnica v razvoju kmetijstva, kot je bila dosežena pri industriji. Gospodarski načrt za preobrazbo kmetijstva pa se izvaja naprej in ne bo dolgo, ko bomo tudi tu vsekakor ob mnogo trših pogojih kot kjerkoli drugje v državi zapisali, da je kmetijstvo doseglo prelomnico in prešlo na naglo socialistično pot razvoja.	-dt-
dejstvom podvzetih ukrepov — lahko poraste narodni dohodek v 1960. letu za okrog 6 do 7 °/o. Pri tem se računa, da se bodo tudi ostale panoge gospodarstva, predvsem industrijska proizvodnja, razvijale po predvidenem načrtu. S tem bi narodni dohodek v letu 1960 dosegel obseg planiranega za leto 1961, družbeni načrt povečanja narodnega dohodka pa bi bil izpolnjen v štirih letih.
Za dobo od 1957 do 1959 je karakte-ri-tično. da je porast narodnega dohodka rezultat rtzvoja vseh gospodarskih panog, kar se ni dogajalo v preteklih letih, ko je naraščal narodni dohodek predvsem zaradi nekmetijskih dejavnosti.

volivce preko Radia Koper in v svoji uvodni besedi ugotovil pomembno vlogo te oddaje v radiu ter pozval volivce s terena, naj se posluž jo te javne tribune pri obravnavanju vseh vprašanj, ki bi utegnila zanimati prebivalstvo enega ali drugega kraja v našem okraju. Menimo, da bo ustreženo vsem našim bralcem, če bomo ta vprašanja In odgovore nanje objavljali tudi v Slovenskem Jadranu.
Za uvod vprašanje, ki ga je postavilo več kmetovalcev s področja ilirsko-bistriške občine:
PO UREDBI O PREPOVEDI KLANJA TELET ŠE NISMO USPELI V NAŠI OBČINI ORGANIZIRATI NOBENEGA PITA-LIŠCA, PA SE TAKO DOGAJA, DA NEKATERI ŽIVINOREJCI PRODAJAJO TELETA CELO NA HRVAŠKO. ZANIMA NAS, KAJ MISLIJO UKRENITI KMETIJSKE ZADRUGE, DA BI SE OMENJENA UREDBA DEJANSKO IZVAJALA.
Na vprašanje je odgovoril pred-sedn k ObLO Ilirska Bistrica ALBIN KURET:
»O teh problemih smo imeli vrsto razprav s predstavniki kmetijskih zadrug, zadružne Poslovne zveze in Okrajne zadružne zveze. Pri kmetijskih zadrugah v Knežaku in Ilirski Bistrici smo uredili dvakrat mesečno zadružne dogone živine, da bi lahko v redu odkupovali teleta za rejo. Po prvotnem dogovoru bi morala teleta v kmetijsko-živi-norejski kombinat v Postojno, ker pa s tem ne bi rešili vseh problemov, smo se odločili, da organiziramo pitališče tudi pri Kmetijski zadrugi v Knežaku. saj je za to tam trenutno največ pogojev. Čez kratek čas bo lahko v pitališču SO telet, pozneje pa tudi do 100. Prav tako do^ri poaoji za organiziranje pi.tališča so v Turnu. v kooneracijsk'. obliki pa zlasti v Zarečju, Zarečici in drugod. Tu lahko največ storijo kmetijske zadruge same. ki naj takoj začnejo orao.vi^ira+i kooperacij-sko vzrejo mladih t"let.
Te dni bomo poslali prve kmetijske delavce n" strokovne tečaje v pitališče v Črnelo. sai je na dlani, da hrez potrebnih izkušenj ne bo dobrih uspehov.
Tako birmo torej, dokler ne uredimo pitališč še drugod, dajali teleta v Kmetijsko zadrugo v Knežaku in v že omen jeni kombinat v Postojno ter seveda kmetijskim zadrugam, v kooperacijsko pitanje. S temi teleti bomo predvsem izpopolnjevali program vzreie živine v naši občini.
Kar zadeva prodajo telet na Hrvaško, menim, da to ni omembe vreden problem, saj ie letos dovolj krme in hnmo večino telet lahko prihranili doma.«
Nikar ne mislite, da so spet potresi, ki pod Snežnikom vsako toliko potrkajo na vrata. Svet in zemljo poti Snežnikom so letošnje leto, bolj kot. kdajkoii doslej, pričeli spreminjati ljudje s svojo voljo, znanjem in pomočjo družbe, ki zagotavlja prav letos velika sredstva za kmetijstvo. Zdi se, kot da je načrte, ki so jih postavljali lani ali celo letos spomladi, čas mimogrede prehitel. Novi načrti in že prve spremembe so daleč nad tistim, kar smo še pred kratkim nameravali doseči. V vsakem kotu ilirskobistriške občine so letos v kmetijstvu krepko zastavili in rezultati bodo že v nekaj letih poplačali trud.
Občina in KZ so pomislili, da bi ogled dobrih kmetijskih posestev, pitališč za teleta, sadovnjakov in drugih kmetijskih objektov več koristili, kot dolga in suhoparna predavanja in prepričevanja po vaseh. Zbrali so člane KZ, vzeli vozilo in hajdl po Sloveniji. Koristi in učinek teli izletov so dali mnenje, da jih bodo morali čimprej pripraviti še več. Pokazali so, cla se z njimi laže topi led nezaupanja do sodobnega kmetijstva kot z drugimi oblikami kmetijske propagande. Se najbolj so ti kmetijski ogledi uspeli, ker so ljudje drugod videli že uresničeno tisto, kar bo

CELJSKI TEDNIK
Bila je nedelja. Na cesti med Bučami ln Kozjem je bil neverjeten promet. Kmečki vozovi so bili naloženi z jabolki. Na stranski poti, pravzaprav na kolovozu, je v senci drevja stal kamion. Številko ... je imel, napis na vratih pa je pričal, da je iz Kopra. Ni nedelja navaden dan za odkup. Upravnik poslovne zveze iz Šmarja tovariš Videčnik se ne spominja, da bi na ta dan odkupovali. Se manj pa s koprskim avtomobilom.
Kaj to pove? Tipično vdiranje črnih odkupovalcev v pristojnost kmetijskih zadrug. Zakaj ne? boste vprašali Zato, ker te vrste odkupovalci zelo nelojalno navijajo cene v škodo drugim potrošnlm središčem . ..
prav kmalu tudi pod Snežnikom prt ustavljalo jedro kmetijske proizvodnje.
V llraščah pri Postojni in Cerne-lem so si ogledali p.tališča. Prav laka ali celo boljša pripravljajo zdaj v k no/, ki zadrugi, pitah bodo lahko 100 telet. Zadruga je priprav.la puallšče z lastnimi sredstvi. Drugo pitališče bo pripravila zadruga Prem m sicer takoj ko bodo prenesli posestvo Turn pod njeno upravo. Obe pitališč, bosta vsaj delno izkoristili možnosti', ki se punujajo v občini.
Pred kratkim so se zbrali predstavniki KZ, predsedniki vaških odborov SZDL in občine na posvet o kmetijski proizvodnji prihodnje leto. Presadili so, da morejo KZ Prem, Kne-žak, Jelšane, Ilirska Bistrica pripraviti kooperacijo za pitanje novih 800 telet skupaj z zasebnimi kmetovalci. Zadruge so tudi že vložilo elaborate na Investicijsko banko za nabavo plemenske živine. Tisto, kar so kmeto-valc. videli drugod po Sloveniji, bo v kratkem uresničeno tudi pod Snežnikom.
35 članov KZ iz vasi, kjer je sadje doma, s, jo ogledalo moderne plantažne nasade v celjskem okraju. Videli so kako uspeva kooperacija tam, kjer so jo uvedli na široko. Vrnili so se navdušeni in z voljo, da tudi v domačih vaseh dobijo nekaj takega. Zato bije v Sinrjah te dn, zadnja ura razdrobljenim kmečkim parcelam. Traktor za globoko oranje bo zoral prvih 126 parcel, kjer je kmetovalo 56 gospodarjev. Že spomladi bo to enoten plantažni nasad jablan in sliv na površini 20 ha. Spomladi bodo za-orali na drugih 22 ha. Začetek v So-bonjah, Sinrjah, Komenščini bo že letošnjo zimo zajel 60 ha, načrti za 190 ha bodo uresničeni drugo leto, nadaljnih 250 ha pa čaka, da bo banka dala sredstva, donosi bodo 4,5 do 8 vagonov jabolk na lia. Skupno morajo v nekaj letih dokončati čez 500 ha novih sadovnjakov, ki bodo popolnoma spremenili sliko Brkinov. Cesto na Prem, Celje, Preložc, Jane-ževo in Ostrožno brdo bo prometna žila novih nasadov . . .
Kokošja farma v Zabičah bo dajala letno 270.000 piščancev, zanjo bo po-
IZ POSTOJNE NE ZANEMARJAJMO - komunalne problematike
Na zadnjem sestanku I. organizacije II. kvarta ZKS Postojna so člani med drugim razpravljali o komunalnih problemih svojega področja. Na tem .področju, ki je dokaj odmaknjeno od postojnskega središča, so v glavnem nove stanovanjske stavbe. Hiše niso med seboj povezane z ustreznimi c'estišči, niti nimajo prostorov za lokale ter različne servisne usluge. Člani te organizacije so živahno razpravi j ali tudi o vlogi komunistov pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti in predlagali so, naj bi jih v Postojni ustanovili vsaj do konca tega leta.
-go
S to strogo obsodbo je bila zaključena največja tovrstna sodna obravnava pred koprskim Okrožnim sodiščem in obravnava, kakršne letos še nI bilo v Sloveniji, Razumljivo je, da je za njo vladalo veliko zanimanje, posebno še zato, ker je šle za grabež večmiljonske vsote denarja v kratkem časovnem razdobju. Tekom razprave je bilo marsikaj odkrito in nehote nastaja vprašanje, kako je sploh mogoče, da je bilo možno v današnjem, vse bolj utrjevanem sistemu nadzora, ostvariti pogoje za poneverbe takšnega obsega, ki kažejo na očitno brezobzirnost posameznikov do skupnosti.
Ivan Markovič, star 39 let, že v drugič poročen in oče dveh otrok, je Invalid brez noge, ki jo je izgubil v letih 1942 do 1945 kot pripadnik nemške vojske. Daje videz vljudnega človeka in zna ustvariti v novem okolju vsesplošno zaupanje dobrega delavca. Pri Rižanskem vodovodu v Kopru se je zaposlil v maju 1953 kot knjigovodja, leto dni kasneje pa je moral zapustiti službo, ki jo Je dotlej vestno opravljal in Je zato tudi žel priznanje, ker je moral v začudenje vseh, na odsluženje 7 mesecev zapora, ker je v prejšnji službi v Celju poneveril večjo vsoto denarja ter je pri tem skušal speljati preiskovalne organe
trelmih S9 milijonov sredstev. 200 par-ccl, ki imajo čez 46 ha meliorira pri Zarečju Vodna skupnost. Zaenkrat imajo na razpolago 10.5110.000 din dobil, pa bodo še nova sredstva, ker je potreba meliorirati čez 150 ha, ki bodo dajali najboljši pridelek krmilili rastlin, dvakrat, trikrat in Še večkrat več kot, dandanes. Občina pripravlja analizo zemlje, ki je last. Splošnega ljudskega premoženja. Dobilo jo bo kmetijsko posestvo al, KZ. Doslej so jo imeli v najemu privatniki 111 je bila precej zanemarjena. Kmetijsko posestvo bo lahko zaokrožilo svoja zemljišča, zadruge pa bodo sadile kmetijske kulture v lastni režij, na lastno njive in jeseni lahko uspešno •intervenirale na tržišču. Pripravlja se ekonomska analiza za vse Brkine, ki bo dokazala potrebo in rentabilnost obnove vseh sadnih kompleksov v 4 občinah, ki zajemajo Brkine. Kooperacija bo morala biti prihodnje leto veliko obsežnejša ¡11 mnogo bolj kvalitetna kot letos.
Kmetijstvo pod Snežnikom je letos na prelomnici. Zagrabili so na vseh koncih in krajih. Sadovi se letos še ne poznajo, bodo pa že v nekaj letih poplačali trud in današnje napore. Takrat bodo od drugod prihajali na ogled sadovnjakov pri Smrjah, pitališč na Premu, Knežaku in drugod, melioriranih polj pri Zarečju, kokošje farme v Zabičah, lepe plemenske živine in vsega tistega, kar bodo dosegle pridne roke kmetovalcev pod Snežnikom v skupnih prizadevanjih. Svet pod Snežnikom se sprednja, z njim pa se spreminja tudi življenje in usoda ljudi, ki pod njim živijo.
M. S.
na napačno sled. Ko je kazen marca 1955 prestal, se Je zopet zaposlil pri Rižan-lcem vodovodu. Antonija Fal-koni pa je prišla k temu podjetju novembra 1954 kot blagajničarka, je razvezana in mati treh nedoletnih otrok,
Oba sta imela dnevno opravka s precejšnjimi vsotami denarja, saj ima podjetje več inkasantov vodar.ne, ki mesečno odvajajo blagajni tudi do 250.000 dinarjev, Organizacijska struktura podjetja je b'la pomanjkljiva in to sta kaj kmalu opazila Markovič ter Falkonljeva. 2e leta 1956 sta se sporazumela, da bosta pričela pone-verjati denar na škodo podjetja in si gt delila. Niune poneverbe so trajalo vse do maja 1959, vendar pa so bile vedno prilagojene tako, da sta znala izkoristiti šibke točke novih nač nov finančnega poslovanja. Začela sta s prilastitvijo 20 000 dinarjev na mesec, končala pa s prilastitvijo več kot 300,000 dinarjev na mesec.
Očitno je, da so bile malverzaclje v večini primerov zelo enostavne za laika, lahko pa bi jih že v kali zatrl vsak rev.zor. Čudno je, da je Marko-viču in Falkonijevi uspelo zavajati vodstvo podjetja na s la preprost način. Čudno je, da organi delavskega upravljanja niio bolj energično postopali. ko so že večkrat ugotovili,
PROSLAVA SKOJ V ILIRSKI BISTRICI
V soboto 17. oktobra bodo pripravili v Ilirski Bistrici kvalitetno umetniško prireditev kot slavnostno izvedbo v počastitev 40-letnice SKOJ. Koncertna direkcija iz Ljubljane je pripravila za tisti dan izvedeno Don Pascjuala. Povabili bodo vse stare komuniste, skojevce, člane različnih partijskih komitejev, ki so doslej obstajali na območju občine in ki so ostali pri življenju. Mladina v tovarnah pripravlja predavanje o SKOJ, Kasneje v novembru pa bodo združili s proslavo SKOJ odprtje novega vodovoda v Novo-kračinah. Tam bodo tudi namestili spominsko ploščo kot pričevanje o tej proslavi.
M. S,
Noiranjci na Nanosu
Prosvetni delavci — učitelji iz občine Cerknica na Notranjskem so imeli na Nanosu 3. in 4. oktobra letni občni zbor sindikata učiteljev in profesorjev. Zbrali so se v Vojkovi koči in podrobno so analizirali svoje dosedanje bogato delo v šoli in izven nje. Razpravljali so tudi o uvedbi šolske reforme v cerkniški občini ter o nalogah, ki jim jih ta šolska reforma nalaga. Z zanimanjem so prisostvovali tudi predavanjem o nastanku primorskega Krasa.
J. G.
BERITE IN ŠIRITE
»SLOVENSKI JADRAN«!
da Je število dolžnikov skoraj nenormalno. Čudno je tudi, zakaj organi finančne kontrole niso pri potrjevanju bilance pregledali tudi vsaj večje primere načina knjiženja in poslovanja z gotovino in da celo danes ugotavljamo možnost ponarejanja tudi še nekaj mesecev, če ne bi obtoženca aprila začutila nevarnost odkritja ob pobegu Markoviča v Trst, od koder pa se je vrnil, ker se je bal hujših posledic. Ta razprava Je pokazala tudi, da morajo vodstva gospodarskih organizacij paziti predvsem na to, da se določeni finančni posli ne združujejo v eni osebi, da mora prav v finančni službi vladati takšen red, ki onemogoča kakršnokoli malverzacijo, kaj šele, da je dopuščen nered kot plodlšče večmili-jonskih poneverb. Ce se je pri Rižanskem vodovodu Javno razpravljalo o nujnosti raziskovanja vzrokov, čemu nekatera večja podjetja dolgujejo več milijonske vsote, ki niso izterjane, zakaj niso organi delavskega upravljanja zahtevali dokončno razčistitev tega vprašanja. Najbolj zanimiva stvar pa je ta, da niti eden niti drugi obtoženec n'stn mogla prepričati so-ča, da sta bila zaradi slabih gmotnih razmer prisiljena poneverjati. Oba sla prejemala lepe dohodke, take, da bi lahko z njima primerno vzdrževala svoje otroke.
Naj bo ta razprava v velik opomin vsem, saj dokazuje, kaj se lahko rodi, če je poslovanje v gospodarskih organizacijah površno in vodstvo nesposobno zagotoviti učinkovit nadzor nad delom finančnih organov" v podjetju,	sič
POSTOJNA 7: Na Postojnskem so bila te clni zborovanja Socialistične zveze, in sicer v petek v Pivki, v soboto v Košani in Zagorju ter v ponedeljek v Postojni. Na teh zborovanjih s° člani občinskega političnega aktiva seznanjali volivce v notranjepolitičnih ter gospodarskih vprašanjih, ki predvsem zanimajo prebivalce koprskega okraja, S tem so se začela predvolilna zborovanja članov SZDL, ki bodo konec tega meseca izvolili nove odbore osnovnih organizacij SZDL.
KOPER 205: Gospodarski organi občinskih ljudskih odbo-rov našega okraja so že proučili program za zgraditev nove klavnice i> Dekanih pri Kopru. Ta klavnica bo služila v prvi vrsti potrebam vseh treh obalnih občin in bo naisodob-neje opremljena. Predvideno je, da bodo v kratkem začeli z gradbenimi deli.
KOPER 110: V koprsko tovorno pristanišče je v soboto, 3. oktobra, priplula junoslo-vanska tovorna ladja »Hercegovina«, ki je naložila 275 ton lesa za Haifo. Ladja ima nosilnost 77.9 BRT in je last Kvarnerske plovidbe. V nedeljo je tovorna 1313 BRT ladja »Travnik« vkrcala 249 ton lesa in tudi drugo prekomorsko blago ter z njim krenila proti TrsUi in Tel Avivu. V sredo, 7. oktobra, pa je japonska ladja »Banshumaru 2« pripeljala v Koper 160 ton zmrznjene ribe.
KOPER 02: Športna ekipa Ljudske milice okraja. Koper je v streljanju z vojaško puško na republiškem, prvenstvu Ljudske milice p Novi. Gorici zasedla druao mesto, medtem ko je h jI v tej disciplini prvak Jože Upel iz Kopra.
KOPER 298: V Piranu na Tartinijevem trgu je bila v baročni hiši v sredo dopoldne odprta lepa poslovalnica združenih podjetij Ljubljana Transport in SAP-Turist-Biro. S tem. je Piran pridobil še eno turistično organizacijsko enoto, ki bo lahko znatno vplivala na zboljšanje turistične službe in uslug na področju piranske občine.
ILIRSKA BISTRICA 92: Občinski odbor SZDL v Ilirski Bistrici bo priredil s predstavništvom podjetja Singer z Reke v Ilirski Bistrici tečaj za krojenje in šivanje. Doslej se je prijavilo že 110 žena za tečaj, ki bo trajal tri mesece lu pol. Podjetje Singer je že pripravilo 20 šivalnih strojev, ki bodo postavljeni v prostorih otroškega vrtca, kjer bo tečaj.
za čas od 16. do 23. oktobra 1KJ
Na številnih področjih na evropskem kontinentu je bilo v zadnjih dneh lepo in toplo vreme. Vendar prodirajo s severa še vedno sveže atlantske mase, ki povzročajo vremenske neprilike v Skandinaviji, v evropskem delu SZ, deloma pa tudi v Romuniji. V vseh teh predelih že nekaj dni dežuje, ponekod tudi sneži tu je pričakovati v prihodnjih dneh poslabšanje vremena,
V	naši državi je bilo v glavnem lepo vreme, na Jadranu celo zelo toplo, medtem ko so nekateri vrhovi že pokriti s snegom.
V	prihodnjem tednu bo še nadalje nespremenjeno, od 20. oktobra dalje pa bo poslabšanje in bo zajelo le-to tudi nižinske predele. Od 16, do l», oktobra lepo in toplo, 17. spremenljivo vreme. Daljša napoved pretlv.-deva poslabšanje in padavine,
SODOBNO LETALIŠČE V BRNIKIH
BO DOGRAJENO CEZ DVE LETI
Dela pri gradnji sodobnega letališča pri Brnikih so bila pred dvema letoma zaradi pomanjkanja sredstev prekinjena. V ta dela pa je bilo že vloženih čez 400 milijonov dinarjev sredstev.
Pred dnevi si je zemljišče v Brnikih ogledal direktor Uprave civilnega letalstva FLRJ tovariš Batrič Jovano-vič skupaj z našimi strokovnjaki. Ugotovili so, da ima idealno lego in vsestranske pogoje, kakršne zahteva sodoben letalski promet.
Letališče bo imelo betonsko vzletišče, dolgo 1800 metrov in 45 metrov široko. Sprejelo bo lahko vsa težja letala, razen štirimotornih, kar za to področje povsem zadostuje. Po načrtu naj bi prihodnje leto končali zemeljska dela ter priprave za betoniranje vzletišča, kanalizacijo in vodovod ter betonarno. začeli pa naj bi graditi tudi še dovozne ceste in upravno poslopje, Preostala dela bi opravili v letu 1961.
Iz sredstev Uprave civilnega letalstva je že naročena sodobna oprema za letališče, med drugim tudi radarske naprave. Del opreme bo dobavljen prihodnje leto, preostanek pa v začetku leta 1951.
SPALNICA ZA SVETOVNO RAZSTAVO
Mizarski mojster Alojz 2erjal iz Solkana je prejel naročilo, naj Izdela spalnico za svetovno razstavo pohištva v Kolnu. Razstavo bodo odprli februarja prihodnjega leta in bodo na njej sodelovali številni najboljši mizarji in industrijska podjetja iz mnogih dežel. Zerjal bo Izdelal spalnico po načrtih jzvozno-uvoznega podjetja «Slovenija-les».
TRIKRAT UDARNA
IX, novomeška MDB Alojza Kolma-na-Maroka, ki dela na odseku avtoceste Niš—Paračln, dosega odlične uspehe. Do sedaj je že trikrat udarna in dvakrat posebej pohvaljena. Brigadirji nam pišejo, da se dobro počutijo in da bodo razen prisrčnega tovarištva prinesli domov še veliko splošnega znanja, ki ga pridobivajo v številnih tečajih.
IVAN MARKOVIČ IN ANTONIJA FALKONI OBSOJENA
rsffl in osti
Presenetljivo visoka poneverba nad štirih milijonov dinarjev je lahko nastala le zaradi površnega odnosa vodstva d d finančnih zadev podjetja
V soboto je senat petorice Okrožnega sodišča v Kopru pod vodstvom okrožnega sodnika Milana Abrahamsberga obsodil knjigovodjo Rižanskega vodovoda Ivana Markoviča na 13 let ln blagajničarko Antonijo-Zvonko Falkoni na 10 let strogega zapora. Obtožena sta bila grabeža in ponarejanja Javnih ter uradnih listin, vsled česar sta si v dveh letih in osmih mesecih prilastila 4,182,027 dinarjev.
Skoraj tri tone težak plug, ki ga vlečeta dva traktorja, močna po 70 KS, orje okrog 80 cm globoko brazdo na posestvu Skocjan-Ankaran za nov vinograd na Pradah. Ta bo velik 45 ha. Medtem pa so že začeli z deli za ureditev okrog 100 ha hruškovih nasadov pod Ser-minom, ki bodo dajali v prihodnjih letih po 8 vagonov hrušk na ha.
KULTURA PHOSViTA * KULTURA ETOSViETA it ECUILTUÍM PROSVETA iír KULTU K A PKOSVSTA t5t KULTUKA PIOSVETA * &ÍULTU&A P
i\
Na pragu tretje zimske sezone se je pretekli četrtek v Kopru sestal upravni odbor zavoda, ter pod predsedstvom Črtomir j a Kolenea analiziral bilanco III. poletnih iger, o katerih je poročal direktor zavoda Srečko Tič. S seje posnemamo nekaj glavnih ugotovitev in sklepov.
Spored letošnjih poletnih iger je obsegal 20 predstav, kar je manj od lanskega, Zaradi izredne smoie z vremenom je namreč odpadlo kar 9 predstav. Bilo je tudi še nekaj tehničnih in organizacijskih pomanjkljivosti, ki jih kaže v bodoče vsekakor odpraviti, kot so n. pr. pomanjkljivo ozvočenje (ob »Maroltu« v Portorožu), zakasnela propaganda, pa nevšečnosti z vstopnicami oziroma neoznačenima ¡sedeži, ter (zlasti s prevozi občinstva na in po predstavi. Kljub temu je bil -repertoar še dokaj pester in je občinstvo v glavnem zadovoljil. Spričo negotovega vremena še kar zadovoljiv obisk (povprečno 645 obiskovalcev na predstavo) je nedvomno potrdil eno: da je bilo načelo, sprejeto neposredno pred pričetikom sezone, naj bo težišče poletnih iger na ¡folklornih in glasbeno-zabavnih prireditvah, pravilna. Prav te so namreč privabile tudi največ inozemskih gostov, ki so jim poletne igre prav-
tako namenjene, zato naj bi bile fqlldorno - glasbene prireditve osnova tudi vseh bodočih iger ob našem morju.
Obisk je pokazal še nekaj zanimivosti. Predvsem, da je bila letošnja razširitev prireditvenih prizorišč še na Portorož in Ankaran kot izrazita turistična centra pravilna. Prav Portorož je dosegel najvišji povprečni obisk na predstavo t. j. 703.
Da je bil letošnji spored precej improviziran, je iskati vzroke tudi v tem, ker je bil finančni položaj zavoda do neposredno pred začetkom sezone precej nejasen in direkcija ni mogla pravočasno z ustreznimi pogodbami zagotoviti drugačnega programa, ker je v stiski morala sprejeti, kar je pač še lahko tik pred sezono dobila. Finančna bilanca pa je pokazala, da se položaj zavoda tudi po ^sezoni ni (popravil, temVeč preje nasprotno. Zaradi že omenjene smole z vremenom in izpa-
Na (pobudo Idomače [Svlobode in pevovodje Alojza Boštjančiča so pred kratkim osnovali v Ilirski Bistrici mešani mladinski pevski zbor. Z načrtnimi vajami upajo, da bodo zmogli v dveh mesecih pripraviti dober samostojen koncert. V novem zboru sodeluje 50 mladih ljudi, ki so se hkrati z vpisom v zbor, včlanili tudi v Svobodo. Upajo, da jim bodo šli delovni kolektivi na roko, tako materialno kot glede urnika za tiste mlade pevce, ki so zaposleni in bodo hkrati hodili na vaje. Poleg mladinskega zbora pripravljajo tudi oživitev tambu-raškega društva pri Svobodi. Zaenkrat pripravljajo inštrumente in zbirajo prijave.
Za teden matere in otroka so Primorske prireditve organizirale v Ilirski Bistrici igro Pepelko. Pripravili so tudi obdaritev vseh
tistih otrok iz občine, ki so trenutno po raznih internatih izven občine. Osemletka je sklenila, da bodo njeni učenci dopisovali z internati drugod po Sloveniji, zlasti z internati za defektne otroke.	M. S.
da 9 predstav je imel zavod blizu milijon dinarjev zgube, ker je moral dnevnice ansamblom vseeno plačati. Ta zguba bi bila še večja, če ne "tod zavod dražjih predstav pravočasno zavaroval pri DOZU za primer slabega vremena, Vsekakor je to dragoceno izkustvo, ki ga kaže v bodoče redno vsako sezono prakticirati, kot to delajo tudi ostali festivalski zavodi. Tako je zavod za kritje stroškov poletnih iger oziroma 20 predstav moral dodati iz svojih sredstev okrog 6 milijonov dinarjev, kljub temu, da je precej presegal planirani inkaso ter od vstopnic pobral kar znaten ■ izkupiček nad 3 milijone dinarjev. Povprečno pa je vseeno moral vsako predstavo dotirati z okrog 250—300 tisoč dinarji, razen »Večera italijanskih popevk«, ki je spričo znatno dražjih vstopnic in velikega števila občinstva dal — zaenkrat edini — pozitivni finančni saldo.
Zavod bo predvsem iz lokalnih virov moral najti sredstva, da pokrije primanjkljaj, ki je obstajal že pred pričetkom letošnjih poletnih iger, po njih pa se ni zmanjšal. Zato je bil Upravni odbor mnenja, naj bi vse organizacije in ustanove, ki so letos obljubile podporo Zavodu, te svoje obveznosti do kraja izpolnile. Dotacija OLO Koper, ki znaša letno 10 milijonov, pa j'e bila po sklepu upravnega odbora namensko določena le za kritje zimske gledališko-koncertne sezone, za zamenjavo nekdanjega koprskega gledališča, ter je zavod ne bi smel uporabiti za kritje primanjkljaja poletnih iger.
Ekipa »Vardar filma« iz Skoplja snema v režiji Branka Bauerja film TRI ANE. Na~ sliki vidimo prvo izmed treh nastopajočih An.
Upravni odbor bo prihodnjo svojo sejo, ki bo v kratkem, posvetil izključno reorganizaciji Zavoda. O tej reorganizaciji je bilo govora že pred pričetkom poletnih iger, da bi pa lahko le-te izvedli, je bila odložena na jesen. Analiza delovnih mest in poslovanja zavoda je pokazala, da ima zavod nepotrebno število osebja in da se ukvarja z raznimi uslužnostnimi dejavnostmi za ljudsko prosveto, kar ne sodi v njegov delokrog, ker bi dejansko moral imeti značaj koncertne poslovalnice z največ dva do tremi nameščenci. Povsem nepotrebno pa je vzdrževanje delavnice in tudi avtobusa za prevoze (zavod ima tudi kamion za (Nadaljevanje na 10. strani)
Rafko Nemec: Ex libris — linorez (z razstave v Novi Gorici)
Študijska knjižnica v Novi Gorici je za proslavitev desetletnice svojega obstoja .priredila razstavo sodobnega evropskega ekslibrisa. Na razstavi sodeluje 19 evropskih držav (Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Grčija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZSSR) s p.reko 200 umetniki in nad 400 listi, kar nedvomno priča o široki panorami ustvarjanja na tem področju. Med imeni umetnikov srečamo tudi imena, ki v svetovnem merilu v svetu grafike nekaj pomenijo: Alfred Cossmann, Toni Hofer, Mark Se-verin, Hans Ranzoni, Stanislav Kulhánek, Tranquillo Marangoní, Italo Zetti, Bruno Bramanti, Virgilio Tramontin, Giulio Cisari, Massimo Campigli, Luigi Servo-lini, Edre Vadász, Kornil Révész, Alois Kolb, Hanns Bastanier, Richard Rother, Karl Ritter, Ramón Borell, Eric Gilí, med Slovenci pa Maleš, Jakac, Justin, Plečnik, Šantel, Smrekar, Vavpotič, Tršar, Mužič Z., Kobe, Kos I., Dolinar, Ravnikar L., Omersa, od Primorcev pa Avgust Černigoj, Robert Hlavaty, Riko Deben j ak, Avgust Bucik, Alojz Res, Rafko Nemec, Vlado Hmelj ak, Pavle Zamar in Jože Srebrnič.
Poleg tega so v vitrinah prikazane različne tehnike, v katerih se ekslihris ponajveč izdeluje, dalje kako z njim ravnamo, kako nastane od zamisli pa do tiskanja in vlepljania. Zraven pa je pri-dodane precej tuje in nekaj malega domače literature o tej pa-
ZALOZBA »BOREC« ZA 40. OBLETNICO USTANOVITVE KPJ
Med drugimi publikacijami v čast 40-letnice ZKJ bo izšla pri »Borcu« knjiga o partizanski akciji v Postojnski jami
Predjamdski grad, kjer so partizani in aktivisti imeli med NOV svojo postojanko in zaklonišče, ki ga Nemci kljub vsem svojim prizadevanjem niso mogli odkriti
Založba »Borec« v Ljubljani, ki svojo založniško dejavnost usmerja tako, da bodo njene edicije, knjige, zajemale vso veličastno vsebino narodnoostiobodilne vojne, je med svoj redni letošnji knjižni program uvrstila posebno knjižno zbirko »Dokazi«. V tej zbirki bodo izhajali v kratki, zgoščeni, zlasti pa v strogo dokumentarni obliki številni značilni dogodki iz NOB. Letos bodo iz-šle _ v žepnem formatu štiri take knjige, med katerimi bo nedvomno za našo Primorsko najbolj po-
membna knjiga z naslovom: »V objemu podzemlja«.
To je knjiga, ki obdeluje diverzantsko partizansko akcijo za uničenje skladišča nemškega letalskega bencina v Postojnski jami v noči od 22, na 23. april 1944. leta. Avtor te knjige France Šu-šteršič, odgovorni urednik revije »Borec« (mimogrede: v teh dneh je poteklo deset let, odkar je začela izhajati revija »Borec«, edina tovrstna revija v naši državi!), je z vso natančnostjo napisal v dokumentarno - reportažni obliki vse dogodke, nanašajoče se na to diverzantsko akcijo, ki je nemškim okupatorjem vlila nemalo strahu. Knjiga ima petnajst poglavij. Med drugim opisuje poli-tično-vojaški položaj v začetku 1944. leta na Primorskem, boje XXXI. divizije v tistem času. Precej gradiva je tudi o glavnih organizatorjih omenjene in ostalih diverzantskih akcij na Primorskem (Evgen Matejka-Premc,
Ivan Turšič-Iztok), zlasti pa o tistih, ki so sodelovali v pripravah na akcijo v Postojnsko jamo, dalje o vlogi postojnskih aktivistov pri tej akciji. Avtor pa je zajel tudi psihološke momente glavnih diverzantov oz. njihove podrobnosti iz same akcije, zlasti pa podrobnosti o glavnem diverzantu Rudiju Bašlju.
Knjiga bo opremljena z ustreznimi ilustracijami in z originalnimi dokumenti, nanašajočimi se na to akcijo, ki jih je avtor našel v Muzeju NO v Ljubljani.
Knjigi »V objemu podzemlja«, ki bo izšla do konca letošnjega leta, bo priložena še posebna turistična priloga z opisom Postojnske jame. Naj še omenimo, da bo knjiga izšla zaenkrat le v slovenščini, kasneje pa razen v srbohrvaščini tudi v nekaterih drugih jezikih.
Vsekakor velja pohvaliti pobudo Založbe »Borec« v Ljubljani-
ki se je lotila izdajati v knjižni zbirki »Dokazi« na videz drobnih, toda v sklopu celotne NOB pomembnih dogodkov. Nedvomno bo knjiga »V objemu podzemlja* ne samo med nekdanjimi primorskimi partizani in aktivisti, temveč tudi med vsemi turisti, ki obiskujejo Postojnsko jamo in tako zavzeto poslušajo pripovedovanje jamskih vodnikov o tej junaški diverzantski akciji na skladišče bencina, toplo sprejeta. Mimogrede pa bi radi omenili še naslednje:
Številni obiskovalci- Predjam-skega gradu prav tako vneto poslušajo pripovedovanje o tamkajšnjih skrivališčih, v katerih so v času NOB imele nekatere partizanske ustanove v času sovražnih hajk zanesljivo zavetje. Mar ne bi kazalo, da bi se tudi te snovi lotil nekdo? Prepričani smo, da bi tudi- taka knjiga našla med obiskovalci številne kupce!
-b a
nogi drobne grafike, ki je prvenstveno namenjena knjigam in njihovim ljubiteljem.
Ta razstava ekslibrisov je že četrta v Sloveniji .po vrstnem redu, doslej najobsežnejša. Med drugim je prirejena s tem namenom, da bi se med Slovenci razširilo zanimanje za ekslibris, da bi kmalu dobili društvo prijateljev in ljubiteljev ekslibrisa, kakršna imajo po vseh državah Evrope. To še posebej, ker bo drugo leto na Dunaju VII. mednarodni kongres ekslibrisa, kjer bodo zastopani tudi slovenski grafiki s svojimi ekslibrisi.
Razstavo si je že do sedaj ogledalo veliko število ljudi, mnogo šol pa tudi tujci, ki so se o njej pohvalno izrazili.	BIV
»SODOBEN JUGOSLOVANSKI IIUMOK«
Zagrebška založba NIP je izdala knjigo z naslovom »Sodoben jugoslovanski humor«, ki daje s pri-občenlmi šalami in satirami nekakšen pregled jugoslovanskega humorja v povojnih letih. S svojimi doli je v tej knjigi sodelovalo 13 jugoslovanskih pisateljev, med njima tudi Frane Milčinski-Ježek in Marijan Kozina.
RAZSTAVA O ZGODOVINI KERAMIKE
Sodelavci mariborskega pokrajinskega muzeja so pripravili zanimivo razstavo o razvoju glinaste posode od neolitika do danes. Čeprav namen» razstave ni bil prikazovati izključno lepoto izdelkov, pa kažejo razstavljeni predmeti številne keramične izdelke, ki bi bil; lahko še dandanes lep okras.
MARIO LANZA — UMRL
Znani ameriški tenorist Mario Lanza je zaradi srčne kapi umrl v rimski bolnšnici, kamor je prispel zaradi lažjega obolenja. Mario Lanza se je rodil 1922. leta v New Yorku v družini italijanskih priseljencev. Razen na odrih v gledališčih je Mario Lanza nastopal tudi v filmih, med katerimi je vzbudil največ zanimanja v filmu »Veliki Caruso«.
LETOPIS MESTA BEOGRAD
Ljudski odbor mesta Beograda je izdal v počastitev 40-letnice KPJ letopis, v katerem je vrsta člankov, študij, reportaž in informacij o revolucionarnem gibanju v glavnem mestu od 1918. do 1944. leta.
8000 OBISKOVALCEV RAZSTAVE
Razstavo »40 let KPJ«, ki je bila od 22. septembra do četrtka 15. oktobra, v prostorih koprskega muzeja, si je ogledalo okrog 8000 ljudi, Med obiskovalci je bilo tudi precej šolarjev. V prihodnjih dneh bodo to razstavo prikazali tudi v Novi Gorici, kasneje pa še v Šempetru.
RAZSTAVA DEL MOSE PIJADEJA V CELJU
• V številnih mestih v naši državi so priredili razstavo umetniških del pokojnega Moše Pija-deja. Zdaj je bila razstava umetniških slik ~v Ptuju, v tem tednu pa jo bodo odprli tudi v Celju.
PISATELJ BEVK NAGRAJEN
V okviru tedna otroka oziroma otroške nedelje je pred dnevi razdeljeval Svet društev za skrb za otroke in mladine Jugoslavije nagrade. Nagrado »Mlado polcole-nje« v znesku 100.000 dinarjev je prejel znani slovenski mladin ki književnik France Bevk, in sicer za ž vljenjsko delo na področju mladinske književnosti.
Industrija preprog
proizvaja mehanično tkane preproge: garniture za spalnice in kombinirane sobe, tekače za hodnike in stopnice ter preproge za tapecirana tla.
Izdelki tovarne »P ROLE TER« so znani po svoji kvaliteti doma in v tujini!
TEL. 43-955
proizvaja vse vrste tkanin za moške in ženske obleke iz volnenega in polvolnenega vlečenega in česanega prediva
izdeluje kvalitetne svilene tkanine za večerne obleke, kravate in druge modne svile po najsodobnejših vzorcih
TEKSTILNA INDUSTRIJA ZAGREB, ZA VRTNICA 18
telefoni: 39-247, 39-582, 33-838
V BOGATI IZBIRI IN PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH NUDIMO:
BOMBAŽNE TKANINE ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE: kord-samt, keper, balonske svile in sanžan.
BOMBAŽNE TKANINE ZA MOŠKO IN ŽENSKO PERILO: zephir enobarvni in karirasti, ripse, flanele-enobarv-ne in pisane.
TKANINE ZA POSTELJNINO:
gradlje za blazine — progaste in žakard — ter vse vrste tkanin za blazine.
TKANINE ZA KROJAŠKI PRIBOR:
rokavina, žepovina ter vse vrste podlog za moške in ženske obleke in razna tehnična platna.
TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO
ima na zalogi veliko izbiro tekstilnega blaga za športne rekvizite.
Ko pridete v Ljubljano, ne pozabite obiskati skladišča trgovskega podjetja »V E L E T E K S T I L«!
4
Predilnice ■— tkalnice — barvarne — tiskarna — apreture.
Poštni predal 9 Telefon 40-11 Telex 033 17
Brzojavni naslov: Tekstiltvor NB Podružnica Maribor — 604-11-1-150
Proizvaja: bombažno prejo, sukanec za šivanje in vezenje, hlačevino, bombažne in umetno-svilene podloge, klofe, flanele za srajce in pižame, tiskanine iz bombaža in stanične volne.
Vse naše tkanine iz stanične volne so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju.
Izvaža: klote, svilene serže, popeline, cefirje ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke.
Uvaža: surovine, barve, kemikalije, utensilije, stroje itd. Vsi izdelki so znani po izredno dobri kakovosti in nizkih cenah.

WS© x/rste Mkotažnega ¡bBs¡gs¡ Bz sâmû^iSk&s, ir&yŒimais, v©te© m SsssminBža ss¡ ženskeP moške Sen oûir&ke
Prep^ičaite s© ©	trasisBâEhi i s die likov = Sira ¿ssieOo^oOijFtiQ
V PRIHODNJE TUDI IZVEN GLAVNE SEZONE REDEN POMORSKI PROMET
Na zadnji pomorski konferenci (le-ta je imela vse jugoslovanski pomen), ki je bila konec meseca septembra v Portorožu, so med drugim tudi določili plovni red ladij pomorske potniške plovbe na jugoslovanski obali za leto 1960. Novost, oziroma posebnost voznega reda je v tem, da bodo v prihodnje vozili parniki ob mor-
PRVA ŽENSKA — POMORSKI KAPITAN V FRANCIJI
27-letna Francozinja Leona Hiibert je prva ženska, ki je postala v Franciji pomorski kapitan. Ze kot otrok je rada plula z ribiči na morje, od devetnajstega leta dalje pa je bila mornar na manjših ribiških ladjah. Izpit za kapitana je opravila zelo do-"bro- Zdaj ima ta ženska — kapitan le to težavo, ker še ni našla jx>morsko podjetje, ki bi ji zaupalo kapitansko mesto na ladji.
OBNAVLJAJO LJUBLJANSKO OBALO NA REKI
Ze pred dvema letoma so začeli na Reki obnavljati Ljubljansko obalo, ki je bila ob koncu vojne uničena. Pri obnovi so za podmorski prvič uporabljali cementne bloke, težke 95 ton. Ljubljanska obala bo največja v reški luki, saj bo dolga 246,5 globoka pa devet metrov. Tako bosta lahko naenkrat ob njej pristali dve ladji. JRačunajo, da bo prihodnje leto Ljubljanska obala popolnoma dograjena.
GRADE NAJVEČJI TANKER
V ZDA grade največjo tovorno ladjo na svetu. To bo kolos — tanker s 106.500 tonami, Kako velika bo ta ladja, je najbolje razvidno iz naslednjih podatkov: novi tanker bo lahko sprejel vase 38,242.000 galonov bencina (galon je angleška mera za tekočino in znaša 4,5 litra), kar zadostuje za napolnitev 1,911.000 rezervoarov za avtomobile. Tovorna ladja bo odplula na pot že 1961. leta.
NASE LADJE NA JEZERIH V SEV. AMERIKI
Ladja »Vareš« je prva jugoslovanska ladja, ki je 4. oktobra letos zaplula v novi kanal »St, Lav/rence« na Velikih jezerih, Prihodnji mesec pa bo v VWellka jezera zaplula še jugoslovanska ladja »Zenica«. Obe ladji bosta vzpostavili redno progo z lulca-mj na Velikih jezerih. Prihodnje leto pa bo »Jadranska plovba« vzpostavila redno pomorsko zvezo Jadran—Velika jezera.
Pil »BIH AC« je 8. oktobra odplula iz Eleusis Baya za Emden, kamor prispe 22. oktobra.
M/l »BLED« je 1. oktobra odplula iz Mobile (ZDA) in prispe 19. oktobra v Beyrouth, nato pa nadaljuje v Trst.
M/l »BOHINJ« je 25. septembra prispela v Jacksonville (ZDA), kjer je morala čakati na izkr-cavanje blaga zaradi stavke pristaniških delavcev.
M/l »BOVEC« je 13. oktobra priplula v Burgas, kjer razklada tovor.
P/l »DUBROVNIK« je 15. oktobra priplula na Reko, kjer na-tovarja.
M/l »GORENJSKA« je 7. oktobra priplula v Benetke, kjer naklada tovor za Reko.
P/l »LJUBLJANA« je 15. oktobra priplula iz Ždanova v Split, kjer raztovarja.
M/l »MARTIN KRPAN« je 8. oktobra priplula v Kosseir, kjer raztovarja.
P/l »NERETVA« je na poti v Sakaide (Japonska), kamor prispe 18. oktobra.
M/l »PIRAN« je 9. oktobra odplula iz Nprfolka (ZDA) s tovorom za Jugoslavijo in prispe 24. oktobra v Piran.
P/l »POHORJE« je 13. oktobra priplula iz Sibenika na Reko, kjer naklada tovor.
P/l »ROG« je 7. oktobra odplula iz Singaporeja in bo na poti v Evropo (Kontinent) 26. oktobra pristala v Adenu, kjer bo vzela gorivo in vodo.
P/i »ZELENGORA« je 16. oktobra priplula v ZDA, kjer manipulira s tovorom.
slu obali ne samo v osrednji, temveč tudi pred in po glavni turistični sezoni. Vozni red bo veljal od 1. aprila do 31. oktobra 1960. leta. Ta novost je vsekakor zelo pomembna tudi za naše področje, ker se prav pri nas turizem pred in po sezoni vse močneje razvija, oziroma narašča v mesecih pred in po sezoni število turistov. Analiza kaže, da je bilo od 1. januarja do 3. avgusta letos na obalnem področju 65.521 domačih in 30.698 tujih gostov (v istem času lani: 48.270 domačih in 16.526 tujih gostov), v istem razdobju letos pa 359.992 domačih in 140.740 tujih nočnin). Razen teh številk, ki vsekakor terjajo povezavo naših turističnih mest s pomorskimi potniškimi ¡progami, pa je tu še novo koprsko pristanišče, ki zahteva uvedbo potniško-tovornih prog, V prihodnjem letu bodo uvedene za naše področje naslednje pomorske proge:
Potniško-tovorna proga Trst— Pirej: Redno bo začela njena ladja pristajati v Kopru 1. aprila 1960. Na progi bosta vozili novi ladji »Orebič «in »Opatija« enkrat tedensko v obe smeri in to na relaciji Trst—-Koper—Pulj—• Reka—Z a dar—Šibenik —i Ploče — Dubrovnik — Kotor — Bar — Bari (Italija)—Brindisi—Corfu—Patras —Itea—Pirej.
Potniško-tovorna proga Koper —Kotor: redno od 1. aprila dalje bo enkrat tedensko na njej vozila ladja »Kostrena« na tejle relaciji: Koper — Piran — Rovinj — Pulj—• —Mali Lošinj—Zadar—Biograd— Šibenik—Split — Ploče — Korčula — Dubrovnik—Zelenika—Tivat — Risan—Kotor.
Potniško-tovorna proga Trst— Heraklion (Kreta). Od 1. aprila bo vozila enkrat tedensko v obe smeri ladja -»Lastovo« ,po naslednji relaciji: Trst—Koper—Reka — Zadar—Šibenik—Split—Dubrovnik—Ko tor—Corfu—Pireus— Keraklion—Katakolo—-Bar — Dubrovnik—Split —Reka — Koper — Trst.
Dve brzi potniški progi Trst— Koper—Ulcinj. Na teh progah bo vozila ladja vrste »Maribor«. Ena izmed obeh prog bo uvedena že s 1. aprilom zaradi potreb v pred-sezoni, druga pa s 1. majem. Relacija je naslednja: Trst—Koper —Poreč—Rovinj—Pulj—Mali Lošinj— Silba — Zadair — Biograd — Šibenik—Split—IIvar (ena ladja skozi Ma.karsko) -—Orebič—Dubrovnik — Hercegnovi — Budva— Petrovac—Bar—Ulcinj.
Potniška proga Reka—Pulj— Koper. Na tej progi bo vozila fcri-kart tedensko ladja »Sinj« in bo pri odhodu iz Kopra redno pristajala tudi v Portorožu, kar bo zlasti pomembno za skupinske izlete turistov iz Portoroža.
Nedeljska potniška proga Trst —Koper—Poreč, Na tej progi bo od 5. junija do 25. septembra vozila ladja vrste »Takovo«. Posluževali se je bodo turisti za pot v Poreč, kjer bo ostala tri ure in se še isti dan vrnila v Trst. Re-
lacija je naslednja: Trst—Koper — Portorož—Umag — Novigrad — Poreč.
Potniška proga Umag—Koper— Trst. Verjetno bo ta proga vpeljana že z januarjem 1960 in bo pomembna zaradi prevoza notni-kov .po »Videmskem sporazumu«. Na tej progi bo vozila ladja vrste »Takovo« vsak dan, razen četrt-kav obeh smereh na naslednji relaciji: ¡Umag—.Portorož—Piran —Izola—'Koper—Trst in sicer tako, da ob nedeljah ne bo pristajala v Izoli in Portorožu.


a	---
m - ——- - -
.... _ - ......
Ladji »pesnika« — M/l Ivan Cankar in M/l Kosta Racin — v kopr- ' skem pristanu. Prizor, kakršnega verjetno ne bomo več videli, ker bo j ti ladji na progi Umag—Koper—Trst zamenjala lepša in večja ladja tipa Takovo, ki bo verjetno začela vsakodnevno prevažati potnike \
na tej progi že s 1. januarjem 1960
I
Člana kolektiva ribiškega podjetja »RIBA« v Izoli, vodja flote Martin ICokalj in kapitan ribiške ladje Jože Erzetič, sta prebila 75 dni na japonskem tunolovcu »BANSHUMARU 33«, da bi obogatila lastne izkušnje z japonskim načinom tunolova na Atlantskem oceanu.
Pol leta je tega, ko se jo v novem koprskem pristanišču privezala prva japonska ribiška Iadja-hladilnik s tovorom tune. Odtlej so postale te hitre ladje stalni obiskovalci našega pristanišča, kjer so raztovorili že več sto ton tune, ki pomeni dragoceno surovino za našo ribjo predelovalno industrijo. Pogodba med japonsko družbo »TAIYO« GIUGIU K. K TOKIO in našim uvoznikom »ASTRO« v Zagrebu nam zagotavlja še nadalje redno dobavo te iskane ribe. Omenjena pogodba pa hrati dokazuje, da smo pripravljeni trgovati s slednjo deželo in da ne poznamo predsodkov, če gre za pošteno trgovanje.
Marsikdo, ki opazuje te na videz neznatne ladje in skromno opravljene ribiče in državljane »Dežele vzhajajočega sonca«, najbrž niti ne sluti, s kakšnimi napori in odpovedovanjem je povezano njih delo. Silni gospodarski napredek Japonske bi se po vsej logiki sicer moral odražati v večjem blagostanju njenih prebivalcev, vendar je prav Japonska zaradi velikih notranjih družbenih nasprotij in pregoste naseljenosti v stalnem boju za kruh in obstanek. Prava sreča za 95 milijonski narod, da ga je narava obdarlia z izredno iznajdljivostjo in marljivostjo. Zato ni čudno, da so japonski ribiči, razkropljeni po vseh oceanih, danes prva ribiška sila v svetu.
Da je temu res tako, -sta pred nedavnim spoznala tudi naša ribiča, ki ju je podjetje »RIBA« v Izoli poslalo na dva in pol mesečno prakso na ladjo »BANSHUMARU 33«. Ta ladja ima svoja lovišča na Atlantskem oceanu, v bližini Kanarskih otokov. Podjetju »RIBA« je namreč do danes že uspelo tako modernizirati svojo floto, da lahko mislijo na ribolov tudi na področjih Izven Jadrana in Sredozemlja, predvsem v Atlantskem oceanu, ki slovi po izredno bogatih loviščih tuno. Pot obeh ribičev, mladega vodjo note Martina Koltalja In kapitana ribiške ladje Jožeta Erzetiča, je bila kljub izrednim naporom kronana 7. uspehom, saj so jim ustrežljivi gostitelji nudili obilo priložnosti za spo-znavanjo njihovega načina tunolova na Atlantiku. Razumljivo, da sta oba Izolana doživela v tem nenavadnem okolju tudi marsikaj zanimivega.
10, julija letos sta so vkrcala z mešanimi občutki na »BASHUMARU«. Izhodišče Koper. Tega dne sta nastopila pot v neznano in začela pisati dnevnik. Preveč je obsežen, da bi ga lahko posredovali v celoti, zato samo nekaj drobcev iz razgovora s tov. Kokaljem, ki naj vsaj delno ponazorijo 75-dnevno bivanje na japonskem tunolovcu.
» . . . vsaj za naju velja ta trditev. Prvi dan na ladji in že sva se srečala z velikimi težavami. Svojim novim prijateljem sva ponudila roko, da bi jih po našem lepem običaju pozdravila. Toda kot da sva bitji iz onostranstva; samo klanjajo se in skrivnostno nasmihajo ... Se slabše se nama je godilo pri kosilu: hudo smešna sva
morala biti z lesenimi palčicami, ki nadomeščajo Japoncem jedilni pribor. V bodoče sva se sicer »oborožila« z lastnim priborom, toda jed nama kljub temu ni teknila. Zares nenavadna hrana, ki se na jedilnem listu ponavlja skoraj vsak dan: rezine krompirja, korenje in čebula — vse skupaj povaljano v moki in napol pečeno v olju. To je tako imenovana »tempura«. Servirane kepe jedi začinijo s čudno črno tekočino — »šojo«.
Dan oddiha v Dakaru — pristanišču v Senegalu. Na sliki Martin Kokalj v družbi z japonskimi ribiči
V PODJETJU »TREPCA« SO 46 DELAVCEM IN USLUŽBENCEM RAZDELILI 3,5 MILIJONA DINARJEV NAGRAD za izredne uspehe v proizvodnji. Trinajst inženirjev in tehnikov je med drugimi izboljšavami odkrilo tudi nove rudne rezerve v vrednosti nad 11 milijard dinarjev.
DVA DNi PRED ROKOM SO ZGRADILI BRIGADIRJI NA AVTO CESTI ODSEK Negotin—Demir Kapija v dolžini 20 kilometrov. Graditelji so se obvezali, da bodo ta odsek dogradili do 11. oktobra, dneva vstaje makedonskega ljudstva, kljub slabemu vremenu pa so ga zgradili 9. oktobra.
INDUSTRIJA STROJEV IN TRAKTORJEV V NOVEM BEOGRADU je znižala cene priključnih strojev sistema »Ferguson« za povprečno 15,3 'It. Priključki bodo po novih cenah na tržišču že ko-ncc tega tedna. Najbolj so znižali ceno za trobrazdni plug.
SPOMLADI BODO ZACELI GRADITI V KOČEVJU TOVARNO MELAMINA IN MELT.RAPAS PLOSC. Investicijski program za gradnjo nove tovarne je že potrjen.
PRVE TANKERJE ZA PREVOZ CEMENTA SO PREIZKUSILI te dni v Ljubljani. Z njimi se prevoz cementa poceni, zaradi avtomatičnega polnjenja in praznjenja pa se izgubi tudi manj cementa, Tankerji so pravzaprav nekakšni silosi na kamionih. Računajo. da bodo letos v kooperaciji (silose »Dom« Kočevje, prikolice »Avto« Kočevje, kamione pa FAP) izdelali D tankerjev in ■it) stabilnih silosov, ki jih postavijo kar na gradbišča. En tanker lahko prepelje naenkrat 16 ton cementa.
dnevno. Delo pač najdejo povsod. Med nadrejenimi in podrejenim; vlada izrazito vojaški odnos. Naj pripomnim, da ima vodilni kader — poveljnik in častniki — fakultetno izobrazbo — visoko ribiško šolo... Hrana, ki za naju še zdaleč ni bila dovolj kalorična, in zaradi prekratkega počitka, že po nekaj dnevih nisva več zmogla peklenskega tempa dela... S. posadko sva se težko sporazumevala — največ z gestikulira-njem. Potrpežljivo so naju učili japonščine. toda slutila sva, da bo vsa ta zmešnjava znakov in zlogov ostala samo na papirju. Tudi Japonci so marljivo osvajali znanje našega jezika ...
Po sorazmerno mirni vožnji skozi Sredozemlje smo se po prehodu skozi Gibraltar srečali z vedno nemirnim Atlantikom. Ze prvo noč vožnje je izgubila »BANSHUMARU 33« člana posadke. Mornar je padel s krme in najbrž ga do jutra ne bi nihče pogrešal, če oficir na komandnem mostu ne bi bil dokazal svoje budnosti. Takoj je obrnil ladjo in dal znak za alarm. Pet žarometov je sipalo močne snope luči čez razpenjeno površino morja. Toda vsi napori, da bi pomagali ponesrečenemu, so bili zaman. Ladja je krožila vso noč na kraju nesreče. V morje smo vrgli vrsto svetlečih rešilnih pasov. Nato je posadka iskala svojega tovariša še ves naslednji dan. Toda to je bilo le še simbolično križarjenje, kajti stalno spremstvo morskih psov, ki so s svojimi hrbtnimi plavutmi orali penaste valove, je zgovorno pričala o žalostni usodi mornarja.
Jože Erzetič, kapitan ribiške ladje iz Izole — tokrat kot ribiški vajenec na krovu japonske ladje Banshumaru 33
Za spremembo, menda, je na jedilnem listu tudi trikrat dnevno riž, kruha in mesa nič, pač pa redno surova tuna, ki smo jo namakali v »šojo« ... Kmalu so ljubeznivi gostitel-lji opazili, da se nama ta hrana upira. Ponudili so obema zadnjo zalogo Iconserviranega sočivja ... Japonci menda ne znajo mirovati. Skoraj nepretrgoma delajo, tudi 16 in 20 ur
... V senegalskem pristanišču Da-kar smo se oskrbeli s pitno vodo in živežem.. . Končno je prišel tudi čas, ki sva ga najteže pričakovala. Ves čas plovbe proti Kanarskim otokom so tekle na ladji v najhujši vročini priprave za lov na tuno. 80 milj dolgi parangal iz 6 milimetrov debelega najlona, na katerem je v razdalji po 50 m visel en trnek, smo osvobodili zavojev. Pozicija ladje: 40' sev. dolž. In 27» zah. šir. Se nekaj vožnje In začeli smo s polaganjem parangala. Lovna ladja je obdržala 40 milj najlona, po 20 milj pa sta dobila dva lovna čolna. Lovna ladja je le malo zmanjšala hitrost in smo 40 milj dolgi parangal položili z vabo, ki je podobna skusi, v treh urah in petnajstih minutah. Parangal se je potopil v globino 50 m. To je običajna globina, kjer se tune najraje zadržujejo. Više zgoraj je namreč preveč morskih psov. Po štirih urah mirovanja se jo začela naprava navijati na vitlo. Marljive roke so jo takoj razstavljale in spravljale v omote. Sledili smo znamenjem, ki so na vsakih 200 m obeleževala smer parangala. In je bilo kaj videti! Paluba se je v hipu spremenila v pravo klavnico. Povsod sunkovito gibanje luninih spolzkih trupov. Roke ribičev so bliskovito trgale trnke iz ust tune, drugi so jih omrtvičili z udarci kladiva po glavi, spet tretji so sekali glave, nakar je vsa ta grmada rib romala v skladišče. Ostri trnki so zasekali v komaj zaceljcne rane ribičev nove. Na krov smo potegnili tudi več morskih psov. Tokrat jo je skupil, od sicer že zabodene zverine, kolega Jože. Morski pes mu je zasekal globoko rano v roko. Seveda so mu razparano kožo takoj zašili . . .
šele po dvajsetih urah divjega plesa smo zvlekli na krov zadnji meter parangala. Sedaj smo posvetili vso pozornost ledenitvi rib. NI lahka stvar zavarovati okrog 15 ton svežega mesa pred skoraj tropsko vročino in raznimi vremenskimi vplivi. . .
Velik lov na tuno je bil končan. S tem je bila opravljena tudi najina misija. Ko sva se na nemirnem Atlantiku prekrcala na drugo japonsko ladjo »BANSHUMARU 2«, da naju ponese v Koper, se nama je zdelo, da sva zapustila- domovino kdaj lansko leto in ne julija 1359. Mnogo sva pridobila na tem velikem lovu in no pretiravam, če trdim, da bo že v bližnji prihodnosti polagala parangal. to sijajno potrebščino, tudi ladja našega podjetja, saj sva poleg pridobitve strokovnega znanja v lovu na tuno spoznala tudi neizčrpno podvodno bogastvo AUantskega oceana . ..
Boro Borovlč
SENA BN Dom it ZDtmVSTVG M VZGOJA it 2EMA M BOM it ZDRAVSTVO M VZGOJA^ £ENA M OOAA it ZDRAVSTVO M VZGOJA
Otrok je vse do nastopa spolnega zorenja zelo aktivno bitje, ki nxu je gibanje in uveljavljanje nujno potrebno za njegovo duševno rast in razvoj. To se kaže že v otrokovi igri, v kateri uri otrolc svoje osnovne delovne spretnosti, se telesno krepi, obenem pa si razvija tudi umske sposobnosti. Otroku pomeni igra delo, ob njej se oblikujejo prve poteze njegovega značaja ln s tem lastnosti njegove volje. Ce je torej otrok igralno dobo v ranem otroštvu neovirano preživljal, potem lahko rečemo, da si je s tem tudi že izoblikoval nekaj pogojev za kasnejše delo ln učenje. Iz povedanega torej sledi, da je otrok sicer aktivno bitje, pridnost in delavnost pa mu moramo šele razviti.
Vsekakor je pojav lenobnosti v razdobju do dvanajstega leta napaka, ki ji moramo posvetiti vso pozornost, tako da najprej ugotovimo njene vzroke. Navadno navajajo psihologi naslednje vzroke otroške lenobe:
1.	Telesna slabost, ki ima svoje vzroke v preboleli hujši bolezni, v splošni slabotni konstrukciji, v anemiji in tako dalje. Zaradi telesne slabosti otrok ne zmore niti telesne niti duševne energije, ki bi mu omogočila vztrajno delo in učenje. Zlasti v jutranjih urah se slaboten otrok zelo težko koncentrira in vzbuja videz Ie-nosti ali celo slabše nadarjenosti. Tako si mnogokrat vzgojitelji in starši ustvarjajo napačne sodbe. V takem primeru je najbolje, da se posvetujemo z zdravnikom, ki bo otroku predpisal primeren način življenja. Ko se bo otrok telesno okrepil, bomo skrbeli za postopno navajanje na telesno ln duševno zaposlitev, ki pa bo morala biti v skladu z otrokovo zmogljivost j o.
2.	Prevladujoči Interes za igro in zabavo je najbolj pogosten vzrok otrokovo lenobnosti. Pri tem otroku se je igralna doba nekoliko podaljšala, kar kaže na počasnejši tempo razvoja. To pa še ne pomeni, da bi otrok v razvoju zaostajal. Takemu otroku je pač treba posvetiti nekoliko več pozornosti in potrpežljivosti. Zlasti je to važno, kako znajo starši otroka vzpodbujati k delu in učenju. Važno je tudi, kako znamo stopnjevati našo
GROZDNA SOLATA 1 kg grozdja, 2 ali 3 banane, nekaj konjaka ali ruma, krompirjeva moka.
Dve tretjini umitih grozdnih jagod zmešamo z bananami, narezanimi na koleščke. Ostale grozdne jagode z nekaj vode hitro skuhamo (toliko, da počijo) in pretlačimo. Tako dobljeni sok zgostimo s krompirjevo moko, dodamo konjak ali rum ter zmes prelijemo preko grozdnih jad in banan. Ser-viramo hladno.
GROZDNI ZVITEK Testo za zavitek; nadev: grozdne jagode, margarina, drobtine, sladkor, cimet in olupljeni mandeljni (GO gramov).
Testo na tanko razvlečemo na servieti, namažemo z mastjo in posipljemo s sladkorjem, drobti-nami in cimetom. Nato na testo položimo grozdne jagode in narezane manjdeljne, vse skupaj zavijemo in v dobro namazani pekači pečemo, dokler zavitek ne zaru-meni. Serviramo vroče, po želji pa prej še potresemo s sladkorjem in cimetom.
KANDIRANO GROZDJE Grozdne jagode, jajčni beljak, sladkor.
Grozdne jagode pomočimo najprej v beljak, potem pa jih povaljamo še v sladkorju. Serviramo po kosilu kot poslastico.
Za ambulanto v Knežaku
Na seji upravnega odbora zdravstvenega doma Ilirska Bistrica so sprejeli sklep, da se zdravstvena postaja splošnega zdravstva ustanovi v Knežaku za področje vasi Knežak, Bač, Koritnice in Šem-bije. Njihov sklep sedaj proučujejo organi občinskega ljudskega odbora. Vse kaže, da je sklep pravilen in da bo v Knežaku ambulanta. To področje je oddaljeno od Ilirske Bistrice nad 9 km in je ljudem težavno hoditi, na preglede v Iirsko Bistrico ali pa klicati zdravnika na dom. Po ukinitvi občine Pivka se je področje Zdravstvenega doma še povečalo, ker je dobil v svoje področje še vas Bač z obratom Javorja, ki je prej spadalo pod zdravtseno postajo v Pivki.	S. J.
v vsako hišo Slovenskega Primorja!
Jesenski plašč z velikim krznenim ovratnikom in tričetrtinskimi rokavi, v pasu je rahlo oprijet in se zapenja le z dvema gumboma.
Suhe in trde ščetke omehčamo tako, da jih nekaj minut pridrži-mo nad soparo pol litra vode, ki smo ji dodali 75 gr sode.
Predno zamašimo luknjice, ki so jih napravili molji v lesu, napravimo majhne svaljke papirja in ga namočimo v terpentin, forma-lin ali karbolno kislino, .ln jih vtaknemo v luknjice. S tem bomo molje uničili, Sele nato bomo luknjice zamašili in premazan,
Razpokline v lesenem podu bomo zamašile z gosto kašo sestavljeno iz žaganja, drobno mleto kredo, mizarskega lepila in ustrezne količine vode,
Marmor najlepše očistimo z bo-raksom ali s krpo, ki jo namočimo v zmes kisa in soli. Nato ga dobro splaknemo in po potrebi namažemo s tanko plastjo voska.
Glavnike brez težav očistimo tako, da jih najprej potopimo v blago raztopino tekočega salmijaka in šele nato zdrgnemo s ščetko. Dobro jih splaknemo in pustimo, da se posušijo na hladnem prostoru,
Če so kožnate rokavice pastelnih barv pobledele, jih pomočimo v milnico, ki smo ji dodale ustrezno barvo v prahu, nato jih dobro splaknemo v čisti vodi.
Torbice, pasove in čevlje iz laka lepo očistimo In jim vrnemo prvoten sijaj s tem, da jih podr-gnemo s krpico, namočeno v mleku in jih nato zbrišemo z mehko krpo.
ne more nuditi na tradicionalen, način organizirana prodaja. S sodobnimi prodajnimi oblikami in tem oblikam prilagojeno opremo postavimo blago in kupca v neposreden fizični kontakt. Del opravil, ki jih je do sedaj opravljal prodajalec, prenesemo na. kupca. V samoizbiri — izbiro blaga, v samopostrežbi pa celo postrežbo. S tem dosežemo boljše pogoje nakupa za potrošnika, obenem pa višjo storilnost zaposlenih. S samopostrežbo in samoiz-biro omogočimo kupcu preudarno in nemoteno nakupovanje, samostojno in nemoteno izbiranje kvalitete in cene, predvsem pa odpravimo ponižujoče čakanje. Na. Danskem računajo, da je pred uvedbo samopostrežbe rabila go-
Sredi najlepše igre so jo poklicali,
»Metka! Takoj k violini!«
Metka se je namrdnila. Zunaj je sijalo sonce, na travniku so vriskali otroci, a v sobi je bilo čisto tiho, pusto in dolgočasno.
»Metka! Ali slišiš? Ze dvakrat sem te klicala! V tretje bo klicala palica!«
Brez besed je zapustila igro. Kako zoprna ji je bila v tistem trenutku violina:
»Da bi vsaj te strune popokale na njej!« je z .ihto pomislila.
Počasi se1 je vzpenjala po stopnicah, leno prestavljala noge, brez misli odganjala muhe, ki so plesale okoli nje.
Pred vrati svoje sobice je začudeno obstala. Prisluhnila je. Nekdo je igral na njeno violino . . .
Po prstih je stopila do vrat, pokukala skozi ključavnico ln kmalu bi se glasno zasmejala.
Ob mizi je stala stara gospodinjska pomočnica Mina. Počasi, je sukala lok in strune so čudno ječale pod njenimi prsti. Stara Mina se je lahno priklanjala in tiho smehljala.
Metka ni vedela, naj vstopi ali . . ,
Bolj nehote kot hote je pritisnila na kljuko, Vrata so v tečajih zaškripala. Starka je planila od mize, vsa zmedena je bila.
»Glej, glej ... ti si . . ,« je , rekla. Roke so se ji povesile. »Saj nc boš huda?« je skoraj proseče zašepetala. »In tudi , . nikomur ne boš" pove-
dala, kajne . . , Veš, smejali bi se , . . smejali. . .« je rekla z žalostnim glasom.
Metko je v hipu minil ves smeh. Resno je odkimala z glavo.
»Ne! Nikomur ne bom povedala, teta Mina! Prav nikomur!«
Starka je odložila gosli in njena zgubana dlan je nežno zdrknila preko gladkih strun.
»Ali bi radi igrali na violino?« je vprašala Metka.
Starka se je zbegano zastrmela v otrokov obraz. Sele čez čas je odgovorila:
»Da . . . včasih . , . včasih sem želela . , .«
»Želeli ste? In zakaj niste Igrali?«
»Hm . . . zakaj , ..« Obraz stare Mine je spreletel trpek nasmeh. »Denarja ni bilo . . , denarja . , . Cesto nam je manjkal za kruh, kaj šele da bi ga imeli za violino . . ,«
»In ste zelo želeli igrati nanjo?«
»Da! Želela sem . . . zelo želela . . .«
»In zakaj ste tako želeli?«
»Ne vem... Morda zato, ker... Nekoč sem poznala mladega fanta, ki je igral na violino , . .«
»In kaj je bilo z njim?«
»Bil je bolan. Hudo bolan, a Igral je tako, da so mi solze tekle po licih, kadar sem skrivaj stala pod njegovim oknom . . . Nekega dne je sredi Igre nenadoma utihnil. Strune so hudo zaječale in gosli so s treskom padle na tla . , ,«
»Padle?« Metka Je nestrpno zgra-
bila starkino roko. »In kaj je bilo potem?«
»Potem . . . Potem je bilo slišati razburjeno tekanje po sobi. Nekdo je glasno jokal. Mislim, da je bila njegova mati , . .«
»In kaj je bilo z njim? S tistim fantom?«
»Pet dni sem zaman čakala in upala, da bi se znova oglasil, Zadnji dan pred smrtjo so ga morali dvigniti. Se poslednjič je zaigral, Od zadnjega udarca je bila v goslih razpoka in strune so čudno žalostno ječale . , . Kmalu potem je umrl . , . Skrivaj sem jokala za njim. Jokala sem menda za njegovimi prsti, ki so tako nežno, z ljubeznijo igrali ... In takrat sem rekla: tudi jaz bom igrala! Tudi jaz! A moje želje se niso nikdar izpolnile . , ,«
Metka je povesila glavo. Sram jo je bilo. Ni vedela zakaj
»In sedaj igraj ti . . .« je prosila stara Mina.
Metka se- je ozrla vanjo, ozrla se je v gosli, a rok ni dvignila.
»Igraj! Prosim te, igraj!« je tiho .moledovala starka.
»Igraj tako, kot Je igral on . . . Igraj tako, da bodo gosli jokale s teboj . , ,«
Metka je dvignila 'violino, zaigrala
je . . .
Svetal sončni žarek Je objel bledo starkno lice. poljubil je Metkine prste, ki so prvič brez palice in brez odpora ubirali drobne strune , , .
Enostaven In praktičen komplet, zelo primeren za mlada dekleta
spodinja za nakup blaga 1 uro, da pa rabi za isto blago v samopostrežbi samo 10 do 15 minut-V Sloveniji in v drugih republikah si sodobne prodajne oblike že utirajo pot. V koprskem okraju pa iviajo trgovski delavci še vedno pomisleke. Za leto 1960 niso podjetja koprskega okraja predvidela razen v Sežani še nobene samopostrežne prehrambene prodajalne. V Kopru in Izoli sta predvideni dve novi prehranbeni prodajalni, ki pa bosta poslovali spet po starem.	B. Z.
NAŠI VZGOJNI PROBLEMI

zahtevnost in izbirati tako delo, da ga bo otrok tudi uspešno opravil. V začetku je zelo potrebna kontrola nad otrokovim delom, pa tudi vzpodbujanje, na koncu pa ocena ali celo pohvala, Važno je, da izbiramo take zaposlitve, ob katerih bo otrok doživel uspeh in si s tem zaslužil pohvalo očeta ali matere. Sčasoma pa bomo skušali privaditi otroka na vedno večjo samostojnost, tako da mu bomo tudi izkazovali zaupanje ob delu. Doseči moramo, da bo otrok dobil veselje do dela in da se bo ob njem krepila njegova volja.
3.	Pretirana pomoč pri delu ln učenju marsikateremu otroku več škoduje kot koristi. To velja zlasti za tistega otroka, ki že zgodaj kaže težnje k samostojnosti in uveljavljanju. Zaradi zaviranja teh teženj otrok izgubi veselje do dela in učenja in prepušča iniciativo očetu ln materi. Tako se sčasoma popolnoma navadi na tujo pomoč in sam nima nobene iniciative več. še teže je v takem primeru, ko je o-trok zaradi svojih telesnih slabosti navezan na pomoč staršev ali drugih članov družine. V obeh primerih moramo težiti za tem, da čimprej navadimo otroka na samostojno delo in učenje, seveda le tako, da mu nalagamo njegovi zmogljivosti primerne naloge in dolžnosti.
4.	Poseben problem predstavljajo otroci ki imajo že v otroštvu razvit občutek manjvrednosti. Zaradi tega negativnega občutka otrok nima poguma za delo in učee*"* teer se boji, da ob tem ne bo dosegt jpehov. Ta duševna zavora hromi njegovo voljo ter mu jemlje pogum in samozavest. Ker čestokrat ne razumemo otrokovega duševnega stanja, se nam zdi, da se otrok iz trme in kljubovanja upira našim zahtevam. Mnogokrat celo do-
bri starši samo vzbude občutek manjvrednosti s tem, da so nestrpni ob otrokovih začetnih poskusih kakega dela, da za njim neprestano popravljajo drobne napake, da nikoli ne Izrečejo priznanja za izvršeno delo. Mnoge preveč skrbne in natančne matere vzbujajo s svojim načinom dela sicer pri otrocih občutek spoštovanja in občudovanja, vendar tudi občutek lastne nemoči in pozitivne osebnosti, s svojo osebnostno kvaliteto dušijo otrokovo sposobnost.
To se kaže Čestokrat v otrokovi navidezni lenobnosti, pomanjkanju volje do dela in učenja. Kako pomagati staršem ln otroku? Starši bi moral» premišljeno uveljavljati svojo avtoriteto tako, da bi se otrokova osebnost svobodno razvijala po notranje pogojenih silnicah razvoja v toplem družinskem okolju in ob pretehtanem vzgojnem ukrepanju staršev. Tudi vključevanje takega otroka v družbo njegovih sovrstnikov, v pionirsko organizacijo, bj bilo lahko dragocena pomoč pri prebujanju otrokove samozavesti. Ob delu ln učenju naj bi starši s strpnostjo in umevanjem sledili otrokovim začetnim plahim poskusom. Tudi ob napakah naj oče in mati najdeta možnost za spodbujanje otroka k poboljšanju ln uspešnosti dela. Ob vsaki zaposlitvi Je otroku treba dajati pogum zlasti zato, ker je otrok občutljiv ln plah. Po Izvršenem delu pa Je treba uspeh oceniti in pohvaliti. Sčasoma, ko bodo otrokove čustvene zavore izginjale, bodo starši lahko prenehali s takimi vzgojnimi ukrepi in metodami, ker zahtevajo od njih mnogo potrpljenja in uvidevnosti. Otrok pa bo medtem tudi sam zorel v bolj samostbjnega in pogumnega mladega človeka.
(Iz revije »Otrok in družina«)
BBBCEB^TCTIBB BB BBBB □ BBBB BBBBBBB BBBBBB BBBBB □ D BBBBBDB BBBBBBBCIfCiSBBD BBBBBB B BBQBBBBBB1BB BBBQBBBBBBBB S BBDSBBBBS BB B
Sodobna električna kuhinja »Fly« na razstavi v Milanu v Italiji je pokazala, da so konstruktorji razen vseh mogočih pridobitev današnje tehnike mislili tudi na skladne barve, v katerih so uredili kuhinjo. Škoda, da tega ne moremo prikazati našim bralkam tudi v naravnih barvah, vsekakor pa si lahko na sliki predstavite nič kaj težavno delo v tej do skrajnosti priročni in mehanizirani kuhinji
V našem okraju v primeri z drugimi okraji v Sloveniji ni prvenstvenega značaja vprašanje širjenja trgovinske mreže, morda z izjemo nekaterih podeželskih predelov, kjer bi se trgovina morala približati potrošniku — kmetovalcu in centrov s pričakovanim procesom urbanizacije, kjer bi se morale prodajalne številčno povečati in v svojem strukturnem sestavu glede na vrsto bolj prilagoditi potrebam potrošnileov. Glede na prav posebno izrazito razdrobljenost prodajaln je pereče vprašanje racionalizacije v smislu ustvarja večjih prodajaln.
Če je, uvajanje sodobnih prodajnih oblik zavzelo tako širok obseg v deželah z razvito trgovinsko mrežo, kakor v Nemčiji, Nizozemski in Skandinavskih deželah, je toliko umestnejše pri nas, kjer se vrsti prednosti in razlogov, zaradi katerih se uvajajo sodobne prodajne oblike v teh deželah, pridružuje še problem preobremenjenosti.
Z uvajanjem sodobnih prodajnih oblik, kot so nagla postrežba (postrežba s predpakiranim blagom), sam.oizbira in samopostrežba, dosežemo za potrošnika pri nakupu vrsto prednosti, ki mu jih
obisk NA ŽIVINOREJSKEM KOMBINATU NA POSTOJNSKEM
>»N
Kar tako mimogrede in skoraj neopazno je pred našimi očmi tako rekoč iz nič zrasel pomemben kmetijski objekt — Živinorejski kombinat na Postojnskem. Pravim neopazno, ker se je vse zgodilo tako naglo, kakor znajo naglo uresničevati svoje drzne zamisli naši ljudje, ki oblikujejo novo življenje v naši sredini. Da pa ne bi mislili, kako je morda la veliki kmetijski gigant sredi nas zrasel sam po sebi, ker se je tako naglo pojavil, naj nas pouče naslednje vrstice, koliko trdega dela m naporov je bilo treba, da je bila zamisel o kombinatu tudi uresničena, da »o bile premagane vse ovire, med ka terlmi m najmanjša prav zaostala miselnost in nezaupanje v glavali s preteklostjo obremenjenih ljudi. Toda led je prebit in kombinat je nastopil svojo zmagovito pot v življenje.
in gibalni stroj nove gospodarske tvorbe. Zagrizel se je v delo in že po doslej doseženih uspehih vse kaže, da bo ludi njegovo ime postalo pojem, za katerim si človek takoj misli novi kombinat — 5n narobe: kombinat — aha, to je pa Grabnar, pa še ta in ta in seveda predsednik občine Jože Baša. Ta sam o sebi za šalo rad reče: »Toliko sem se ta čas najedel znanja o kmetijstvu in se tako temeljito spoznal s kombinatom in vsemi problemi okrog njega, da se bom lahko brez skrbi ponudil v službo kombinatu za kvalificiranega delavca, če se me bodo volivci na prihodnjih volitvah odrekli,«
No, da res pozna do vseh podrobnosti problematiko kombinata, je dokazal. ko je v razgovoru kar stresal podatke predme, da sem jih komaj beležil v notes.
Najprej zemljiški fond, saj je zadostna količina krmil za živino pogoj za obstanek in napredek kombinata. Mislim — lastne krme, ker jo bo kupovati vedno ležavneje, povsod stremimo za čimvečjo neodvisnostjo v. tem pogledu. Vendar pa v tem primeru za to ni skrbi. Kombinat ima že zdaj — vse niti ni točno urejeno In označeno — okrog 1600 ha zemljišč, na katerih ob uporabi najsodobnejših agrotehničnih sredstev skuša doseči čim' večji pridelek krme. Vse to po-
Naša skupnost daje v zveznem merilu velikanska sredstva za napredek kmetijstva v državi, zavedajoč se, da smo na teiii področju najbolj zaostali ter je naš splošni gospodarski razvoj pustil vprav kmetijstvo daleč za seboj. To nam je bilo v veliko škodo, saj smo kot po svetu znana agrarna dežela morali uvažati pre-cejinje količine prehranskih predmetov, zlasti žita, in s tem dajati dragocena devizna sredstva ter se zadolževati za nekaj, kar bi mogli z nekaj več napora gladko pridelati doma. Odločni ukrepi na tem področju so že dali lepe rezultate in letos že nismo več uvozili niti zrna žila. Preusmerili smo našo kmetijsko politiko tako, da v posameznih rajonih uvajamo najustreznejše kmetijske kulture in panoge. Tako v našem okraju na obalnem področju vinogradništvo in vrtnarstvo z intenzivno obdelavo zemlje, na Krasu pridelovanje terana in vzrejo živine, v Brkinih sadjarstvo in živinorejo, na Postojnskem živinorejo in pridelovanje znanega semenskega krompirja in seveda intenzivno pridelovanje krme za povečano število glav živine.
Povsod je velik napredek dosežen predvsem zaradi komasacije, zaradi združevanja razdrobljenih parcel, na katerih ni bilo mogoče s pridom uporabljati vse sodobne agrotehnične ukrepe in stroje. Združene kmetijske površine, ki so jim bili priključeni novi kompleksi obdelovalne zemlje, pridobljeni z arondacijo- in melioracijo opustelih in zamočvirjenih zemljišč, vse to je pripomoglo, da imamo že danes v nekaterih predelih okraja lepe možnosti za ureditev vzornih socialističnih kmetijskh gospodarstev. Ena izmed takih novih tvorb našega časa je tudi živinorejski kombinat na Postojnskem,
Gonilni motorji, »spiritus agens«_, ali kakor hočete še, vseh naših akcij so bolj ali manj že postali občinski ljudski odbori. Znotraj teh so še posamezni taki gonilni stroji, ki s svojim osebnim zgledom in vztrajnostjo dajejo pečat razvoju in usmerjajo posamezno dejavnost. Pritrdimo Leninu, da zgodovina dela junake in ne narobe, vendar pa se v naši praksi nikakor ne moremo odreči pomenu in vlogi subjektivnega faktorja v naši družbi in mnogokje imamo primere, ko rečemo: »Aha, to je pa njegovo življenjsko delo«. Njegovo — tega ali onega tovariša, ki v izvedbo zaupanih mu nalog vlaga vse svojo bistvo, svoje sposobnosti in neuklonljivo zavest, da za nas, graditelje no-T.ega življenja v Titovi Jugoslaviji ne more in ne sme biti zaprek pri uresničevanju zamisli in pobud na poti v to lepše življenje. Tako se vseh naših velikih objektov držijo imena tistih graditeljev, ki so največ pripomogli, da je ta ali oni objekt nastal — Ialiko bi jih precej našteli samo v našem okraju. Kazen teg^ pa je šo vedno kdo, ki ima svoje budno oko vsepovsod in s svojo neizčrpno življenjsko energijo botruje vsem našim velikim delom.
Eden izmed taldh gonilnih strojev Jo v svoji občini tudi predsednik ObLO Postojna Jože Baša. On in drugi vodilni ljudje v občini so z vsemi silami zastavili, da bi postavljene nalogo za gospodarsko izgradnjo občine čimprej in člmbolje izvedli. Zdaj že «agotovo vedo, da bodo postavljeni perspektivni plan v kmetijstvu, kar rafleva vzrejo živine in pridelovanje krmnih rastlin, namesto v petih letih prekoračili že v treh, za kar gre glavna zasluga prav ustanovitvi živinorejskega kombinata in pa kokošje farme v Neverkah. Oglejmo si za danes živinorejski kombinat, med pre-tepaške peteline in pridne jajčarice pa pokukamo kdaj drugič.
Zgodba se torej začne že pri predsedniku Baši, kjer smo se zbrali na kratek klepet, iz katerega posnemam nekaj glavnih slik. Seveda so bile možnosti Se poprej, le da je bilo treba močne pobude in začetnih sredstev od drugod, iz iskraja in repub-hkc, ker jih sama občina pač ni zmogla, Osnovn, pogoji pa so bili dani. Razsežno področje bivšega kmetijskega posestva Hrašče, pa zemlja grad z gospodarskimi poslopji KOZ Oreliek in končno obširno kme-Ujsko posestvo Presiranek z ogromnš-fnj hlevi, v katerih je svoje čase cesarsko kraljeva soldateska črnožol-tega avstroogrskega imperija vzrejala konje za svoje ulance in Mizarje, vse to je bilo z letošnjim Novim letom združeno in na tej otipljivi zemljiški osnovi ustanovljen Živinorejski kombinat Postojna. Za direktorja mn 1® Ml Postavljen mladi inženir agronomije Jože Grabnar — tudi duša
binata je v tem, da bo surovinska baza za. dobavo plemenske živine kmetijskim zadrugam in zasebnim kmetovalcem v kooperaciji, tako rla se bo v okraju počasi izmenjal ves ž,¡vinski fond, dokler ne bomo povsod imeli samo preizkušeno živino sivorjavc pasme, ki je najbolj primerna za naše področje. Letni prirastek živine bo znašal okrog 2100 telet, od katerih bodo najlepša šla v kmetijske zadruge in na posestva, medtem, ko bodo manjvredne živali — okrog 1100 letno — šle v pitanje in nato v zakol. Spitali jih bodo do 200 in do 1S0 kg. nakar bo šla ta živina v klavnice. Ker bo zmogljivost pitališč še večja, bodo lahko jemali v pitanje tudi živino od drugod — s kmetijskih zadrug in od drugih kmetijskih proizvajalcev,
Živino torej imamo — kako je pa s krmo. boste vprašali. In prelirana živine čez zimo? Umestno vprašanje, seveda. Na vsem področju kombinata je bilo starih silosov za shranitev 1000 m" zimske krme, zdaj pa so že zgradili novih s'iosov za 3000 štirja-ških metrov krme. To da okrog 3200 ton krme ali za 320 vagonov, kar bi bil prav čeden tovorni vlak dolg nad tri kilometre: njegova lokomotiva bi bila že v Postonji, zadnji vagoni pa še v Hraščah, če bi lahko peljal po cesti ... To bo dalo za planirano število živine pa 30 kg krme dnevno na glavo, kar povsem zadostuje.
Da bodo imeli te silose tudi s čim napolniti, pa bodo poskrbeli z Intenzivno obdelavo zemljišč, zlasti pa z gnojenjem. Najlepše bomo videli razvoj kombinata, če pogledamo, kako so bile naložene in kolikšne so bile investicije.

-	' v •
V.
■
HSF' ■



¿VSi


r


V Prestranku so zgradili velik nov silos za 700 kubičnih metrov krme. Objektiv fotoaparata je ujel delavce pri siliranju koruze, ki jo pomaga
tlačiti težak traktor
dročje bo agromeliorirano, nadaljnjih 600 ha bodo s pomočjo hidromelioracije iztrgali sedanjim močv'rjem,
razen tega pa ima kombinat še 1400 __	, ,
hektarov lepih pašnikov za mlado _ V obratna sredstva so vložili 152 ml-živino — predvsem za utrditev seda- 1'jonov dinarjev, kar gre predvsem njega mladega staleža v hlevih.	za nabavo in pitanje mladih telet in
krav, medtem ko so v osnovna sredstva vložil' 333 milijonov dinarjev — skupaj torej 545 milijonov dinarjev. Čedna vsota nad pol milijarde dinarjev. ki se jim bo v bližnj prihodnosti pridružio še okrog 120 milijonov dinarjev za melioracije. Z najetimi krediti je kombinat nabavil 100 glav plemenske živine doma In 300 krav elitne pasme iz uvoza, uredil pltališče za 200 telet v Hraščah, velik hlev za 60u krav elitne pasme prav tako v Hraščah. dva velika senika, uredil hleve za 1400 glav mlade goveje živine, adaptiral bivše konjske hleve v Prestranku za 300 glav, nabavil tri nove Ferguson traktorje s priključki n dva kombajna — tako da ima zdaj kombinat kar 21 traktorjev in je še kar zadovoljivo mehaniziran.
Pa živine — koliko že? V sodobno urejenem pitališču za mlada teleta v Hraščah okrog 200 telet, lepe krave v hlevih v Hraščah, Oreliku in Prestranku, na Počku in še po drugih raztresenih hlevih na področju kombinata —	že zdaj precej nad tisoč glav živine. Z uvozom 300 krav elitne pasme z rodovnikom iz Švice — priti morajo že v kratkem, ker je vse urejeno in so že plačane — bo postavljena solidna osnova za rodovniško gojitev najplemenitejše pasme goveje živine. Do konca leta 19G0 bo imel kombinat okrog 1700 lepih krav in približno 500 junic, ki bodo dajale dnevno približno deset tisoč litrov mleka — že zdaj pa ga dajejo okrog 5000 litrov dnevno. Seveda bo pozneje šlo mleko skoraj izključno za prehrano telet in njegova proizvodnja ne bo vplivala na preskrbo z njim tudi v potrošniških središčih. Bistvo kom-
Vse kaže, da bo novi kombinat kmalu ponos ne samo postojnske občine, marveč vsega okraja. V desetih mesecih svojega obstoja je kljub po-


., ti:.'t.'
Pri velikem hlevu v Hraščah so se pravkar predstavniki kombinata, ki jim je pomagal še predsednik ObLO Postojna Jože Baša, zgrabili z urbanisti in gradbeniki ter agronomi za lokacijo novih hlevov za 300 glav živine. Skupno so potem našli najpovoljnejšo rešitev
manjkanju kadra — najbolj pereč problem kombinata! — dosegel sijajne uspehe, ki jim gre hvala, da bo v postojnski občini že v letošnjem letu prekoračen petletni plan vzreje živine (po številu glav) in pa plan hektarskega donosa krmil. To je veliko pripomoglo k celotni izpolnitvi plana razvoja kmetijstva — čeprav je bil ta naknadno povečan- ko so bile ugotovljene vse možnosti.
Seveda pa niso povsod samo gladke steze in odprte lese. Ne mislim pri tem na vse tiste drobne n velike težave, ki j'h je bilo treba premostiti, preden je dobila zasnovana misel trdno obliko — vse to so ustvarjalci spričo doseženih uspehov že pozabili. IIuj.š so problemi, ki jih je treba še premagovati. Predvsem pomanjkanje kadrov. Pr' nekaterih starejših je še treba lomiti staro miselnost in obupano zagrizenost v stare navade. Manjka predvsem mladih kvalificiranih kravarjev, kajti vsega ne morejo opraviti sami še tako požrtvovalni ljudje kot so Jože Može, ki vodi pitališča in hleve v Hraščah, pa Tominc v Prestranku in podobni. Kombinat bo vzporedno s svojim razvojem grad'l tudi stanovanja za zaposleno delovno silo ter bo na ta način skušal rešiti to pereče vprašanje.
verni Tomaž, ki je v svojem črnogledem skepticizmu dvomil v uspeh začetega podjetja, je pod silo živih dokazov spremenil svoje mnenje in mora nehote dati priznanje prodorni sili, ki nam na očeh ustvarja nove pogoje za lepše življenje.
Za zaključek še drobna zanimivost: ko sva s predsednikom Bašo obiskala vse obrate kombinata, sva imela v Hraščah priložnost videti tudi novost — odprto pitališče za mlada teleta, ki vzbuja veliko pozornost po vsej državi. Hodijo si ga ogledovat kmetijski strokovnjaki in učenjaki Iz Beograda, Zagreba, iz raznih kmetijskih šol in zavodov: pravkar Je tovariš Može pričakoval neke profesorje iz Zagreba in je ves prepoten hitel pospravljati še zadnje slamlce po pitališču .. .
Kombinat je seveda šele v izgradnji In temu primerno še ni urejen, ven-dcir pa doseženi uspehi žo vzbujajo občudovanje in priznanje njegovim ustvarjalcem. Ze marsikateri neje-
Zivinorejski kombinat Postojna kaže, koliko smo doslej prespali na kmetijskem področju in kakšne ogromne gospodarske rezerve so še skrite v njem. Stanje pa se naglo popravlja in drugo za drug'm padajo dosedanja prepričevanja in zagotavljanja ljudi preživete miselnosti, da pri nas ni mogoče drugače. Pa Se kako je mogoče! Najlepši dokaz Je napredek kmetijstva v zadnjem času tudi na' obalnem področju, napredek na Postojnskem in v Brk'nih. Vsepovsod rastejo mogočne stopnice k boljšim časom tudi na tem področju in ena izmed najvišjih je prav Živinorejski kombinat v Postojni.
RASTKO BRADASK.JA
Preti rec[fl3(iizaciio „Primorskih prireditev"
m
m
S&iŽS)
a.: Al.
mm
mm
Wmm
v: .v
••'T
» ..

(Nadaljevanje s 5. strani) prevoz odra itd.) in tudi bivšega gledališkega fundusa in garderobe, kar sodi izključno v okrajni ljudskoprosvetni servis, ki naj bi bil osnovan in dotiran pri Okrajnem svetu Svobod in PD, kamor funkcionalno tudi pripada. V zvezi z bližnjo reorganizacijo »Primorskih prireditev« bo potrebno rešiti tudi vprašanje, kdo naj vzdržuje stavbo koprskega gledališča, Ko bodo ta vprašanja, ki so doslej zavirala pravilno noslo-vanje zavoda ter tudi glavni vzrok za njegovo finančno zagato. pravilno rešena, lahko •UTa- . vičeno upamo, da bodo Primorske prireditve začele dejansko uspešno in organizacijsko solidno deiavnost, To je nujno, ker je tudi finančna inšnekcija v svojem poročilu, s katerim je bil UO na seii seznanjen, ugotovila precej pomaniikljiivosti in šibkosti v organizacijsko - knidgovodskem pogledu.
Zimsko sezono, tret-io no vrsti, ,pa bo zavod nri-čtel v začetku novembra z gostovanjem ljubljanske Onere. toi bo v koncertni izvedbi imrrwila v Konru. I^oli in morda tudi Piranu Donizetti-

jevega »Don Pasquale«. Zatem bo v gosteh stari znanec SNG Trst z satirično fantazijo tržaškega pisatelja in dramaturga Josipa Tavčarja »Pekel je vendarle pekel«, kasneje pa tudi z ljudsko igro, Jurčičevim »Desetim bratom«. Do konca leta bo gostovala tudi ljubljanska Drama z domačo odrsko noviteto, dramo Mateja Bora s tematiko iz našega NOB »Zvezde so večne«, ki jo z uspehom ponavlja tudi v novi sezoni. Gostovalo bo tudi Mestno gledališče verjetno s komedijo »Kukavica«, nadaljnji repertoar pa bo določen iz letošnjih repertoarjev tržaškega in Mestnega gledališča ter Drame. Morda bo v tej sezoni v gosteh tudi mariborsko ali celjsko ter reško gledališče, kazalo pa bi misliti tudi na nekaj glasbeno-zabavnih .prireditev ter na kak kvalitetnejši koncert s popularnejšim sporedom.
s. d.

.M / ijš
'■¡PJ v.---
'Af	
	
	
	
	
	
>5® ""''i	

v veliko pomoč pri delu je mladim delavcem kombajn, ki hkrati požanje koruzo, jo zreže in že tudi naloži na prikolico, tako da. je najteže pravzaprav zmetali silirano koruzo s prikolice v silos
■■■■•■■hmO
KOLEKTIV LADJEDELNICE »ULJANIK« V PULI OPREMLJA NOV DOM KULTURE, ki ima svoje prostore na obali Maršala Tita. V domu bo dvorana za. zasedanja in dvorana za razne prireditve. Slovesno bodo nov dom odprli 29. novembra.
V UMAGU BODO PREUREDILI VODOVOD oziroma del vodovodne napeljave, ker je treba zgraditi nov rezervoar. Stroški za rekonstrukcijo bodo veljali okrog 30 milijonov dinarjev. Računajo, da bo po rekonsti ukciji dovolj vode v Umagu. kajti doslej je je v poletnih mesecih, zlasti v času turistične sezono vedno primanjkovalo,
SODOBNO LETALIŠČE V BRNIKU! PRI KRANJU bodo zgradili v dveh letih. Letališče bo C kategorije, kar pomeni, da bo imelo betonsko vzletišče dolgo 1000 in široko '.S metrov, na katerem bodo lahko pristajala vsa težja letala, razen štirlmotornih. To letališče, ki bo dograjeno v dveh letih, bo prvo sodobno letališče v Sloveniji
K R H Ž I N K I
ZAMENJAM štirisobno stanovanje v centru Kopra za dvosobno konfortno (novo) v Kc.pru ali Semedeli. Informacije na upravi Vojnega odseka Koper pri Pleštini.
PROSIM OSEBO, Ici je pred 14 dnevi na križišču v Postojni našla usnjeno moško rokavico, naj jo proti nagradi vrne na naslov Viktor Hajna, Gregorči-
' čev drevored 19.
COTTUR - dvokolesa »COTTUR«, sBIANCHI«, »LEGNANO«. Ci-klomotorji — Moto M. V. Nadomestni deli za dvokolesa, — ciklomotorje, — Vespe, — Lam-brette, — Moto-colibri »Pueh«. COTTUR, Trieste, ulica Crispi 8.
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, CIKLOMOTORJI od 44,000 — dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pietà 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
OBVESTILO'
Obveščamo vse odjemalce električne energije, da je po Pravilniku o snlošnih pogojih za dobavo električne energije (Uradni list FLRJ z dne 31. julija 1957) prepovedano in kaznivo vsako samovoljno odstranjevanje plomb- z merilnih naprav (števcev) in glavnih varovalk.
Uslužbenci Elektro Koper imajo nalog, da za vsako odtrgano plombo s strani odjemalca električne energije zaračunajo na licu mesta kazen. V primeru, da potrošnik ne plača takoj kazni, se izvrši izklop iz javnega omrežja.
OBVESTILO
Esperantsko društvo Koper 'bo pričelo pod okriljem Ljudske univerze Koper esperantski tečaj za začetnike v svojih društvenih prostorih v Verdijevi ulici št. 7/a. Prijave samo še ta mesec ob ponedeljkih in četrtkih od 18,15 do 19. ure v istih .prostorih.
NEDELJA, IS. oktobra: 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: »Ali bo izpolnjen program jesenske setve v kooperaciji — Trgatev na posestvu zadružnega vinarstva v Brdili — Kako bo letos z gospo-darsko-kmetijsklmi šolami na podeželju« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: »Podvojen dinar« — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Spored zabavnih melodij.
PONEDELJEK, 19. oktobra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Besede o pogodbeni vzreji živine« — 13.45 Zabavna glasba — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Slovenske narodne.
TOREK, 20. oktobra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.4o Kmetijska univerza: »Intenziviranje vinogradniške proizvodnje« — 13.50 Odlomki iz oper
—	14.30 Sola in življenje: »Mladi zadružniki v Renčali« — 14.50 Glasbena medigra — 15.00 Vesti
—	15.10 Zabavna glasba — 15.20 Narodni plesi in pesmi.
SREDA, 21. oktobra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Kmetijski nasveti: »Nekaj navodil ob setvi« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: »Kulturne potrebe komun in skladi za prosto razpolaganje«
—	14.40 Narodni odmevi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Poje ženski kvartet »Večer-niea« iz Trsta — 15.40 Iz zbornika spominov.
ČETRTEK, 22. oktobra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: »Razvojna pot naše živinoreje« — 13.50 Melodije Roberta Stolza — 14,00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Dalmatinske popevke.
PETEK, 23. oktobra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Ob letošnjem proizvodnem sodelovanju« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Kako je z zadružnimi dogo-ni živine« — 14.40 Poje ženski vokalni kvartet — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15,2o Z ansamblom Milana Stanteta.
SOBOTA, 24. oktobra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: »Izobraževanje kmečke mladine v goriškem okraju« — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Igrajo veliki revijski orkestri — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Slovenske narodne — 15.30 Iz naših kolektivov.
Te dni je diplomiral na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani Milan Marušič doma iz Kojskega, kjer se je rodil leta 1925. Ze leta 1943 se je vključil v partizanske enote in v .TLA je ostal do novembra 1946. Po demo-bilizaciji se je vpisal na učiteljišče ter od leta 1951 do 1955 učiteljeval v Krkavčah. Jeseni tega leta pa se je vpisal na Filozofsko fakulteto in jo poln vztrajnosti ter zagrizenosti v študij dokončal v štirih letih, kar je izreden primer volje 50 % vojaškega vojnega invalida, da bi dosegel višjo strokovno izobrazbo.
Milanu Marušiču iskreno čestita k opravljenemu diplomskemu Izpitu razen njegovih številnih prijateljev tudi Okrajni odbor ZWI v Kopru m mu želimo tudi mi kar največ delovnih uspehov na novem službenem mestu.
KOPER: IG., 17. in 18. oktobra švedski film NASMEI-I POLETNE NOČI, 19. in 20. oktobra ameriški film MATA H ARI, 21. in 22. oktobra francoski barvni film cine-maseope TAMANGO.
IZOLA: IG. oktobra sovjetski film KRIŽARKA VARJAG, 17. in 18. oktobra italijanski barvni film ei-nemaseope SPOMINI IZ ITALIJE, 19. in 20. oktobra švedski film NASMEH POLETNE NOCI, 21. oktobra sovjetski film KRIZARKA VARJAG, 22, oktobra ameriški barvni film NALOGA MAJORJA VEBSA.
PIRAN: IG. in 17. oktobra ameriški barvni film NALOGA MAJORJA LEEXA, 18, oktobra RISANKE, 19. in 20. oktobra ameriški barvni film cinemascope MISTER RO-BERTS. 21. oktobra danski film IGRA MLADOSTI, 22. oktobra angleški barvni film cinemascope GLOBOKO SINJE MORJE.
PORTOROŽ: IG. m 17. oktobra sovjetski barvni film KOMUNIST, 18. oktobra ameriški barvni film NALOGA MAJORJA LEEXA, 19. oktobra RISANKE, 20. oktobra ameriški barvni film onen MISTER ROBERTS, 21. oktobra angleški barvni film cinemascope GLOBOKO SINJE MORJE, 22. oktobra jugoslovanski film ŠTIRI DESETLETJA KPJ.
ŠMARJE: 17. oktobra angleški film KRATKO SREČANJE, 18. oktobra ameriški barvni film DVA TEDNA LJUBEZNI, 21. Oktobra bolgarski film DVE ZMAGI.
ŠKOFIJE: 17. oktobra ameriški film MATA HARI, 18. oktobra francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE C AS ANO VE, 21. oktobra ameriški barvni film RAZKOŠNA JAHTA.
SEŽANA: 17. in 18. oktobra jugoslo-vansko-italijanski film DEKLE IN MOŽJE. 20. :n 21. oktobra francoski film DVIGALO POGUBLJENJA, 22. in 23. oktobra jugoslovanski film VELIKO STOLETJE.
Vodoravno: 1. vas blizu Bruslja, kjer je bil Napoleon dokončno poražen, 9, majhna vas, 15, prožen trak z vtikanimi gumijevimi nitmi, 16. brezbarven gorljiv plin prijetnega vonja, 17. del teniške igre, 18. turški velikaš, 19. mesto v sev. Dalmaciji, nekdaj središče srednjeveške Hrvatske, 20. začetnici jugoslovanskega elektrotehnika, ki je deloval v Ameriki, 21. kem. znak za element tulij, 22. osebni zaimek, 23. planinska ptica ujeda, 24. ozki konci polotokov, 25. rimski vojskovodja in konzul (Gaj), 27. grško otočje v Egejskem morju, 29. špansko žensko ime, 30. mizarsko orodje (množ.), 331. ime humori-stičnega pisatelja Murnika, 33. stihoslovje, 35. sodobni slovenski geograf (Anton). 36. poslanci, 38. naše največje morsko pristanišče, 39. srd, jeza, 40. središče vrtenja, 41. kazalni zaimek, 42. nočna ptica, 43. pritrdilnica, 44. nekateri, 45. kontinent, 47. naslovni junak duhovitega romana franc, pisatelja Alphonsa Daudeta, 49. ekvator, 50. strogi -izpiti na visokih šolah, doktorske skušnje.
Navpično: 1. zahodni del Londona, kjer so parlament, kraljevska palača in znamenita opatija, 2. pripadnik starega germanskega plemena, ki ga je Klodvig podvrgel frankovski državi, 3.
kradljivec, 4. ime Črke, 5. premogovnik v Srbiji, 6. zveza, 7. pritok Volge, 8. različna samoglasnika, 9. rimska boginja lepote in ljubezni, 10. najmogočnejši vladar Hunov, 11. moški potomec, 12. španski spolnik, 13, stoti del dolarja, 14. strupom (toksinom) nasprotne snovi, 19. krastača, 22. reka v Belgiji in Franciji, pritok Seine, 23. gradbeni material, 24. denarna enota Irana, 26. neodločen izid šahovske partije, 27. podoba, 28. športno oblačilo, 30. iz debla iztesan čoln, 32. grški bog pomladi, bujne rasti in bučnega veselja, 34. zemeljski pas med severnim in južnim povratnikom, 35. veliko naselje, 37. izmeček ognjenika, 39. avstrijski skladatelj (Alban, 1885 — 1935, opera »Woyzeck«), 42. sin '(angl.), 43. kratica italijanske radijske mreže, 44. naziv za Hercegovca, 46. različna soglasnilta, 47. glasbena oznaka za »tremolo«, 48. sto kvadratnih metrov.
PREDAVANJA LJUDSKE UNIVERZE KOPER
KOPER, 20. oktobra ob 20. url v gledališki dvorani: inž. Franc Požar — Atomi v službi človeka.
ŠKOFIJE, 20. oktobra ob 20. uri v Zadružnem domu: prof. Silvo Bre-skvar — Umetni sateliti.
DEKANI, 20. oktobra ob 20. uri v Zadružnem domu: dr. Janez Matja-šič — Živali, ki so pozabile izumretL
Na podlagi 30. in 35. člena svojih pravil razpisuje Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani več mest za
ASISTENTE in STROKOVNE oziroma ZNANSTVENE SODELAVCE v svojih oddelkih
Prednost imajo pravniki, zgodovinarji, pedagogi in ekonomisti, vendar tudi druge stroke niso izključene. Razen splošnih pogojev po zakonu o znanstvenm delu je potrebno znanje ital jan-skega ali nemškega jezika, zaželeno pa je še zlasti znanje angleščine.
Kandidati naj prošnje s kratkim življenjepisom in opisom svojih kvalifikacij predlože do 10. novembra 1959 ravnateljstvu Inštituta, Ljubljana, Trg francoske revolucije 6, kjer dobe tudi vsa pojasnila
KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV pri podjetju
MEHANOTEHNIKA, tovarna igrač in kovinskih izdelkov v Izoli
razpisuje naslednja nezasedena delovna mesta:
1.	NORMIRCA — strojni tehnik, lahko začetnik z enoletno prakso, visokokvalificiran delavec v kovinski stroki ali pa kvalificiran delavec z dvoletno prakso kot normirec.
2.	TEHNIČNEGA RISARJA — popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola in veselje do risanja.
3.	REFERENTA ZA KADRE — strojni tehnik ali popolna srednja šola s prakso v organizaciji proizvodnje.
4.	REFERENTA ZA PROMET — nižja srednja šola ali visokokvalificiran šofer.
5.	REFERENTA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE — srednja šolska izobrazba ali nižja srednja šola z dvoletno prakso v tem delu.
6.	VRATARJEV — 4 delovna mesta — nižja srednja šola in znanje dveh tujih jezikov.
7.	VISOKOKVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV — 3 delovna mesta,
8.	5 DELOVNIH MEST V RAČUNOVODSTVU — dovršena ESŠ
Pri vseh razpisanih mestih mora biti urejeno vprašanje vojaščine. Podjetje' s stanovanji ne razpolaga. Plača po tarifnem
pravilniku. Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja najkasneje
do 20. oktobra 1959.
Vidite, pa mi je taka nenadna zadeva, kot sem se je bil zadnjič nezavedno hotel ogniti, preprečila nameravano vsebino in obliko današnjega prispevka. Ne bi namreč hotel nikomur delati krivice, nisem pa tudi samo zato tu, da bi le grajal vsevprek, marveč naj sem in tja komu izrečem še pohvalo. Ker bi torej hotel biti kolikor mogoče objektiven, vam bom v naslednjem posredoval odgovor Odbora domske skupnosti Dijaškega doma v Kopru, čez katerega stanovalce in gojence so se pri meni pritožili nekateri bližnji privatni stanovalci (privatniki v svojem stanovanju, sicer pa javni delavci). Takole pravijo gojenci Doma preko ust svojega odbora:
»Drži, rda je okrušen zid v Pe-tronijevi ulici, vendar so to le sledovi dijaških podvigov iz prejšnjih let, nikakor pa ne iz letošnjega šolskega leta. Če nam ne verjamete, vam zaupamo, da v sobi, pod katere oknom so sledovi, spi zdaj vzgojitelj, ki ima ključ od vhodnih vrat in mu verjetno ni treba plezati po zidu.
Tudi opombe o glasbi so neupravičene. Mogoče so bili v preteklem letu res zvočniki kdaj preglasni, ker je bil najbližji šele v prvem nadstropju. Letos pa ima.mo kontrolni zvočnik tudi v hodniku, tako da dežurni doma takoj lahko reagira na preglasno igranje radia in ga utiša.
Morda pa bi bralce časopisa zanimali še drugi podatki o živ-lienjv. in dehi gojencev v našem domu? Na primer učni uspeh ob zaklvičkn lanskenn šolskega leta, ki j" hn pri diiaMh učiteljišča 5 °/o boljši od uspeha v šoli, na


ESŠ pa celo 6°/o boljši. Od lanskih 239 gojencev doma so ob zaključku šolskega leta povsem padli samo trije, trije pa nato pri popravnih izpitih. Za prostovoljno delo na terenu smo dobili pismeno pohvalo, razen tega pa je omembe vredno tudi udejstvova-nje gojencev na kulturnoprosvet-nem in športnem področju.
Se z večjimi načrti in delovnim poletom pa smo začeli letošnje šolsko leto. Uprava doma je do prihoda gojencev čez počitnice oddajala prostore raznim gostom, da je prišla do potrebnih sredstev za nujna vzdrževalna dela in izboljšave prostorov. Tako smo prišli v neočiščene in neurejene prostore. Brez pritožb smo začeli z delom in uredili učilnice in spalnice. Tako fantje kot dekleta smo si oribali pod, ga pobarvali in ološčili, da se danes v spalnicah sveti in nas ni treba biti sram. Na sestankih domske skupnosti smo sprejeli velik načrt in program dela, da bo življenje v domu prijetno in zanimivo. Tako smo se dogovorili za več literarnih večerov, na katerih bodo gojenci brali lastna dela, dalje razne proslave, ustanovitev orkestra, za interne šahovske turnirje in turnirje z drugimi domovi, športna tekmovanja in drugo.
Podpirali bomo prizadevanja uprave, da bosta red, čistoča in disciplina v domu čim boljša. Z vsemi aojenci, ki bodo kakorkoli kršili domske predpise in blatili ugled doma. bomo sami najstrožje obračunali.«
To je torej druga plat medalje in prav je, da smo to videli — naj mlade gojence pri izvajanju sprejetega programa v življenju, posebno pa v šoli, spremljalo tudi
najboljše želje. Seveda s tem ni rečeno, da ne bi tudi prihodnjih morebitnih prestopkov več videli, če se bodo pojavili. Danes icoi včeraj še vedno velja: »Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most...« in to je treba uvidevno upoštevati, če nočemo iz mladik ljudi napraviti robote.
In še ena, tokrat ilustrirana:
-¡P.
' -¿s?


Ü»
"i '. V.	<¡$8. " i . : |
	JÉ
	\ pH
	Í1
	v k
L» iv	! • - • ••' i
Sli:
Hi
«ž»
priporočil bi Turistično olepševalnemu društvu v Postojni, na.) vključi v svoje vrste in vzgoji tistega uslužbenca ObLO, ki vsem dobrim maniram navkljub in vsej jezi nadrejenih organov tako vneto zbira dinarčke, da venomer izdaja dovoljenja za krošnjarenje osebam, ki že s svojo pojavo predstavljajo tako razkričani Balkan med obema vojnama. Možak v klobuku, ki sedi na stopnicah pred Delikateso v Postojni, je P° pooblastilu oziroma dovoljenju. ObLO pred nekaj dnevi številnim tttristom in domačim prodajal srečo na čarobnih listih, ki jih je iz kupa v njegovi krošnji na željo vlekla bela miš. Prisrčna, kaj? Toda prav balkansko v najslabšem slovesu besede!
Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO

ma
r
O \9 \3
n
V petem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli nasled-Koper 0:1, Ilirska Bistrieamdlgmdhg nje izide: Sidro — Postojna 1:2, Branik _ Koper 0:1, Ilirska Bistrica — Anhovo 2:2. Primorje — Adria 1:1 In Tolmin — Rudar 5:4. Tabor je bil prost.
To kolo je prineslo vrsto presenečenj. Na prvem mestu je treba omeniti, da je le eno moštvo zmagalo na domaČem igrišču. Drugo presenečenje je, da sta prišla zadnja dva na lestvici do prvih točk na tujih igriščih. Tretje in največje presenečenje pa je poraz Sidra na domačem igrišču. Glavni izkupiček tega srečanja bo pobral seveda Tabor, ki je zdaj favorit št. 1 za osvojitev jesenskega prvenstva. Res nenavaden podvig Se-žančanov, Čeprav je ob polovici prvenstva šc prezgodaj dajati progno-ze. Toda zaenkrat nolirajo delnice Tabora precej visoko!
Tekma v Piranu je bila vsekakor ena od najbolj razburljivih v letošnjem primorskem prvenstvu in si jo vredno dogodke nekoliko podrobneje pogledati. Najprej naj povemo, da so se igralci dogovorili o predčasnem ■začetku tekme, da bi si lahko ogledali televizijski prenos srečanja Jugoslavija — Madžarska. Kaže pa, da tem ni bil obveščen (ali pa morda ni bil sporazumen) glavni sodnik Ja-novski. kajti le-ta je prišel na igrišče ob uri, ki mu je bila uradno določena. Namesto njega je prijel piščalko in jo dokaj nespretno uporabljal stranski sodnik Mazzuccato. Leta ni bil kos svoji nalogi, saj je oškodoval domačine za najmanj eno enajstmetrovko, proti koncu tekme pa ni priznal gola za Piran, ko je bila žoga že v mreži. S tem primerom se bo morala nekoliko podrobneje spoprijeti koprska sodniška organizacija, saj ni edini. V spominu nam je Se dogodek na pokalni tekmi Izola — Sidro, ko je Mazzuccato brez vzroka zapustil igrišče.
Ne glede na sodnikove napake pa je treba obsoditi vedenje posameznih Pirančanov, ki so vdrli na igrišče. 2e v prejšnji številki smo omenili vedenje izolanskega občinstva in odgovornost društvenih uprav za red. Kaže, da bodo te stvari precej pogoste In čudi nas, da pristojni forumi ne izrekajo kazni.
O samem poteku tekme pa naj povemo, da so Postojnčani igrali borbeno in požrtvovalno in da so bili v prvem polčasu boljši. V drugem pol-
S AH
PET ZMAGOVALCEV NA PRVENSTVU KOPRA
Na brzopoteznem prvenstvu Kopra za oktober se je pripetil redek dogodek, saj se je znašlo na .prvem mestu kar pet igralcev. Preizkušenim koprskim šahistom se je tokrat pridružil še S. Božič. Gerželj, Jevnikar, Zavec, Verk in Božič so osvojili po 9 in pol točk, šesto mesto pa je zasedel Jeruc z sedmimi točkami.
NAMIZNI TENIS
Uspeh Kumerja v Kranju
Tradicionalnega nam'znoteni-niškega turnirja v Kranju za Gramatčikov-Jankovičev memo-rial se je udeležilo devet ekip, med njimi tudi Koper. V koprskem moštvu se je najbolj odlikoval Kumer, ki je med mladinci zasedel šesto mesto.
času pa so prevladovali domačini. Glede na to, da jih je sodnik močno oškodoval, bi ustrezal neodločen rezultat.
Da bo Koper po slabi igri prejšnjo nedelje prinesel ves izkupiček iz Nove Gorice, ni nihče pričakoval. Toda Koprčani so tokrat zaigrali z veliko borbenostjo in zasluženo zmagali.
Primorje je v Adriji naletelo na nepričakovano trd oreh. Kdo bi pričakoval, da se bodo Mirenci tako za-erizli, saj so prejšnjim nasprotnikom bar gladko položili orožje. Morda je ta točka znak, da so preboleli krizo, ki je bila posledica negotovosti, ali bo klub še samostojen, ali se bo združil. O tekmi sami pa naj pove-
OKRAJNO PRVENSTVO INVALIDOV-ŠPORTNIKOV
mo, da je bilo Primorje oba polčasa v veliki premoči, napadalci pa so imeli precej smole, saj so trikrat zadeli prečko. Obramba Adrie je igrala z izredno požrtvovalnostjo in uspela ohraniti neodločen rezultat, ki so ga dosegli iz nenadnega prodora.
Nekaj podobnega kot v Ajdovščini se je godilo v Ilirski Bistrici. Tudi tam so bili domačini v obeh polčasih v premoči, vendar napadalci niso znali izkoristiti številnih zrelih priložnosti.
V Tolminu sta se pomerili dve borbeni ekipi v enakopravni igri. Domačini so bili nekoliko spretnejši pri izkoriščanju ugodnih priložnosti za gol ln njihova zmaga je zaslužena.
V	soboto in nedeljo je bil v Izoli drugi del tekmovanja za okrajno prvenstvo invalidov v kegljanju in šahu. V kegljanju je nastopilo 15, v šahu pa 12 tekmovalcev iz Kopra, Izole, Sežane, Hrpelj, Postojne in Ilirske Bistrice.
V	kegljanju je v II. kategoriji invalidnosti zmagal Edvard Da-nev (Sežana), v III. kategoriji Anton Batič (Sežana), v IV. kategoriji Jože Buh (Izola), v V. kategoriji Branko Fabjan (Sežana) in v VI. kategoriji Ciril Mask (Koper). Najboljši rezultat je dosegel Ciril Mask, ki je podrl 318 kegljev.
V	šahu je zmagal prvokategor-nik Milan Hojnik (Izola) z 11,5 točkami, drugi je bil Andrej Komljanc (Izola) 9 točk, nato pa slede: Jože Erjavec in Stane Oblak (oba Koper) 8, Marjan Pi-ško (Sežana) 7, Jože Saje (II. Bistrica) 6 točk, itd. Pri tem je Komljanc dosegel III. šahovsko kategorijo, Saje pa IV.
Dne 24. in 25. oktobra bo na Bledu republiško prvenstvo invalidov, katerega se bo udeležila tudi ekipa iz koprskega okraja, in sicer v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Balin-canje pa bo že 18. oktobra v Sežani.	J. E.
Lestvica: Sidro _ Tabor Primorje Tolmin Postojna Rudar Branik Koper II. Bistrica Adria
15: 5 10: 7 11:10 20: 6 7: 5 17:15 12: 7 7: 5 4:13 6:21
V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: Rudar — 11. Bistrica, Adria — Tolmin, Postojna •— Primorje, Koper — Sidro in Tabor — Branik. Anhovo je prosto.
V Piranu je te dni začela poslovati nova turistična podružnica združenega podjetja »SAP-Turistbiro« in »Ljubljana transporta. Preteklo sredo je bila v poslovalnici otvoritvena slovesnost, h kateri so se zbrali številni člani obeh kolektivov in mnogi povabljenci iz Ljubljane, Kopra in Pirana.
Direktor podjetja »SAP-Turistblro« Ivan Skodlar je v pozdravnem nagovoru razložil, zakaj podjetje s tako prizadevnostjo krepi svoje turistične postojanke na slovenskem obalnem področju. Statistični podatki dokazujejo namreč, da se promet iz notranjosti Slovenije k slovenskemu Jadranu poveča vsako leto povprečno za 20 odstotkov. Letos Je samo SAP s svojimi avtobusi prepeljal na obalno področje v prvih devetih mesecih 331.284 potnikov, kje so pa še potniki, ki so jih prepeljala ostala avtobusna podjetja (»Slavnik« je prepeljal v istem času na istih relacijah še mnogo večje število »kontinentalcev« k morju).
Tudi predstavnik Turistične zveze Slovenije, prof. Janez Planina je v svojem pozdravnem govoru poudaril in s podatki dokazal, da se obalno področje, posebno pa piranska občina razvijata v eno najbolj prometnih in turistično najmočnejših področij Jugoslavije, v okviru Slovenije pa sta to že absolutno. Omenil je naslednje prednosti, ki jih ima Piran pred drugimi turističnimi kraji v naši državi: 1. precejšnja turistična tradici-
MALI ROKOMET
ja, 2. vse ugodnosti mediteranske klime In 3. izredno ugodna prometna lega z močnim domačim zaledjem v kolektivih Slovenije in z nujnostjo prehoda inozemskih turistov na poti Iz severne, centralne in zah. Evrope k jugovzhodu. Tako ni čudno, če je Piran letos dosegel petino vsega turističnega prometa Slovenije, Kot vedno bolj poznano severozahodno izhodišče že zdaj slovite jadranske magistrale ima celotno slovensko obalno področje najlepše perpektive za morda naravnost nesluteni razvoj turizma na tem področju.
V imenu ObLO Piran se je za razumevanje turističnih potreb piranske občine zahvalil kolektivu podjetja »SAP-Turistbiro« predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj. Obljubil je tudi za bodoče vso podporo s strani lokalnih organov pri vseh prizadevanjih v korist razvoja turizma na tem področju.
Novo poslovalnico je prevzel tov. Tomšič. Poslovalnica je v znani baročni stavbi, ki je še v popravilu in bo dokončno restavrlrana oz. adaptirana do maja prihodnjega leta. V spodnjih prostorih bo imela še moderen bife, v prvem nadstropju majhno konferenčno dvorano, v višjih nadstropjih pa sobe z ležišči za potujoči Personal. Podjetje »SAP-Turistbiro«, ki išče po združitvi s podjetjem »Ljubljana transport« novo ime, namerava uvesti v sezoni redno lokalno zvezo med .Portorožem In Ankaranom.	J.
V nedeljo so primorski roko-metaši v republiških ligah dosegli svoj doslej največji uspeh. Zmagali so v vseh srečanjih in si tako znatno popravili položaj na lestvicah.
Koper — Svoboda 19 :18. Številno občinstvo, ki ga rokomet vedno bolj privablja, je zadovoljno zapustilo igrišče. Bilo je priča borbenemu in napetemu srečanju, saj se vse do zadnje minute ni vedelo, kdo bo zmagovalec.
Prve minute so pripadale gostom, toda Koper hitro poveže svoje vrste in s hitrimi napadi izenači na 2 :2. Po izenačenju se začne popolna premoč Kopra, ki dosega gole s hitrimi kombinacijami. Domači ugotovijo, da ima
vratar gostov slab dan in streljajo iz vseh položajev. Ob sodnikovem žvižgu ima Koper sedem golov prednosti.
Občinstvo je pričakovalo, da bodo domačini v drugem delu umirili igro in obdržali pribor-jeno prednost. Toda namesto tega so se spuščali v nenačrtne kombinacije ter izgubljali žoge zaradi korakov ali netočnosti podaj. Šele ko so gostje izenačili, so se Koprčani spet povezali ter si z prisebnim golom Kastelica zagotovili zmago. Kljub napačni taktiti v drugem delu igre je Koper tokrat zadovoljil. Najboljša sta bila Kosmina in Kastelic.
Posebno .poglavje pa je sodnik, ki je sodil z velikimi napakami v škodo obeh moštev. Med drugim
Se sama obldem vse šotore. Poslednji zamudniki v naglici mečejo na sebe posamezne delo obleke in hitijo na telovadišče, kjer se je že zbrala brigada.
V šotoru IV. čete pritegne mojo pozornost ena izmed postelj v II. nadstropju. Izpod odeje kuka črna, kuštrasta glava.
»Ludve, zdaj si brigadir,« skušam napraviti strog obraz. »Ne bova prijatelja, če boš lcršil dnevno zapovest.«
2e ob prvi besedi je planil pokonci. Zdaj me v zadregi pogleduje,
»Takoj bom nared. Niso me prebudili,« se opravičuje.
NOGOMET
Tesno poraza Nove Gorice in Izole
V šestem kolu nogometnega prvenstva slovenske conske lige je Izola izgubila v Ljubljani z Ilirijo z 1 :2, Nova Gorica pa v Mariboru z Mariborom z 0 :2. Naše napovedi, da bi utegnila zaslužiti »primorska zastopnika kako točko na račun slabe forme Ilirije in Maribora, se niso uresničile. Priložnosti so sicer bile, ven-dai sreča ni bila naklonjena gostom.
Izola je igrala v Ljubljani prvi polčas nekoliko medlo. Domačini so si priborili terensko premoč, vendar so zaradi nespretnosti napadalcev dosegli le en gol. Gostje so bili drugi polčas enakopravni,
v zadnji tretjini igre pa celo boljši. Takrat so napadalci Izole zamudili nekaj zrelih priložnosti za izenačenje. Kljub vsemu pa ne b: mogli trditi, da bi bila zmaga domačih nezaslužena.
Nova Gorica se je vso tekmo v Mariboru požrtvovalno borila. Do srede drugega polčasa je imela več pr ložnosti za izenačenje, ki pa jih napadalci niso izkoristili. Potem, ko je sodnik upravičeno izključil branilca gostov Mer-laka zaradi ugovarjanja, so spet prevzeli pobudo gostje in povišali
rezultat na 2:0. Zmagi domačinov ni kaj oporekati, saj so med drugim zastreljali enajstmetrovko,
Po šestem kolu sta torej oba primorska zastopnika skupaj z Ilirijo na dnu lestvice. Položaj je kritičen zlasti za Izolo, ki je izgubila kar sedem najboljših igralcev (poškodovani in pri vojakih), medtem ko za Novo Gorico ne dvom mo, da bo na domačem igrišču še marsikomu prekrižala račune. Le skrajna požrtvovalnost lahko Izolo reši izpada iz lige. Treba se bo pač pre-tolči skozi kritično dobo, ko bodo odsotni najboljši igralci.
Lestvica:
»Cez pol minute se vidiva pri flz-kulturi,« še pripomnim in zaprem šo-torsko krilo.
»Eden, dva... Ej, Janez! Kdaj si še videl telovaditi z rokami v žepih . . . tri, štiri ... Ti, tam na desnem krilu. Zehaš kot morski konj. Se ti bodo čeljusti razklenile . . . Eden, dva, tri, štiri ... Dajmo, fantje! Počepi so zdrava stvar ...» se re-penči Bandelj sredi kroga.
Vse mišice me že bolijo. Olajšano vzdihnem, ko tudi »fis« pokaže pripravljenost, da preneha z našim »mučenjem«. Poživljeni se vračamo v logor in nekam laže prenašamo jutranji hlad, ki pronica v naša razgibana telesa.
Nekaj več kot pol ure nam je na razpolago za pospravljanje šotorov, umivanje in zajtrk. Vsako minuto moramo temeljito izkoristiti. Čeprav gre vse kot po tekočem traku, nam. čas vendarle ni naklonjen. Kazalec na url se je že pomaknil čez polšesto, mi smo pa še vedno v logoru. Sreča, da ima vsaj polovica brigade dclovl-šče blizu. Druga polovica bo pa morala krepko nabrusiti petfe, da ne bo zamuda prevelika.
Se zadnje opozorilo dežurnemu:
»Čuvaj logor! Predno pride komisija, mora biti vse pospravljeno.«
Z zastavami na čelu, krampi in lopatami na ramah, polni pripravljenosti, da se spopademo z normo, odhajamo prvič na delovišče. Plaho in neubrano se oglasi stara partizanska pesem:
»Hej brigade, hitite .. .«
Jutri, pojutrišnjem bomo zapeli boljše, razmišljam. S čela krlknem Zorki, ki nekje na sredi vodi petje:
»Jutri vsi pevci v prve vrste. Izgleda tako, kot da se bojimo za svoje glasilke.«
Nekaj sto metrov proč od naselja nas na obronku njive že čaka delovodja.
»Zdravo, tovariši!«
»Zdravo!«
»Vi ste Slovenci?«
»Da,« odgovarjam kar za vse,
»Kdo je vaš komandant?«
»Jaz.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
je tri minute prepozno odpiskal prvi polčas ter dal s tem gostom priložnost, da se pritožijo proti verifikaciji tekme. Največja napaka pa je bila v tem, ker je dopustil grobo igro na obeh straneh. Po našem mnenju bi moral izključiti vsaj po dva igralca na obeh straneh.
Ajdovščina — Kovinar 27 :17. To je bila doslej najboljša igra Ajdovcev. Domačini so zaigrali z veliko borbenostjo in poletom in gostom vsilili svoj način igre. Ajdovščina si je s to zmago priborila pozitivni količnik in se pomaknila proti sredini tabele.
Mladost — Piran 5:7. Prva zmaga Pirančank na tujem igrišču je vsekakor dober znak, da so se rešile začetne krize. Zmaga gostujoče ekipe je bila povsem zaslužena in morda še prenizko izražena.
Koper — Črnomelj odloženo. Kaže, da Črnomelj ne bo več igral v republiški ligi. V nasprotnem primeru bo tekma verjetno verificirana z 5:0 p. f. v korist Kopra.
Lestvica republiške moške rokometne lige:
Rudar	4	3	0	1	73:57	6
Odred	4	3	0	1	81:73	6
Slovan	4	3	0	1	70:64	6
Branik	4	2	1	1	73:68	5
Mladost	4	2	1	1	84:70	5
Ajdovščina	4	1	1	2	70:69	3
Koper	4	1	1	2	73:74	3
Krim	4	1	1	2	62:68	3
Kovinar	4	1	0	3	75:94	2
Svoboda	4	0	1	3	66:77	1
Lestvica republiške ženske roko-						
metne lige:						
Drava	5	3	0	2	37:28	6
Slovan	3	2	1	0	32:19	5
Svoboda	2	2	0	0	17: 8	4
Piran	3	1	1	1	15:21	2
Koper	4	1	0	3	28:38	2
Mladost	3	0	0	3	14:29	0
ODBOJKA
Bran k	6	5	0	1	26: 7	10
Kladivar	6	6	0	1	22:13	10
Rudar	6	4	1	1	22: 5	9
Maribor	6	4	1	1	8: 4	9
Sobota	6	3	0	3	15:11	6
Triglav	6	3	0	3	16:17	6
Ljubljana	6	3	0	3	15:19	6
Grafičar	6	2	2	2	9:18	C
Krim	6	1	3	2	4: 9	5
Nova Gorica	6	1	0	5	13:23	2
Ilirija	6	1	0	5	3:14	2
Izola	6	0	1	5	4:18	1
V	soboto in nedeljo so se v Kamniku pomerili prvaki skupin druge republiške lige v odbojki za člane. Turnirja so se udeležili: TVD Partizan iz Kanala in Izole, OK Kamnik in ŠD Grafičar.
V	soboto je bilo srečanje med Izolo in Grafičarjem iz Ljubljane in med Kanalom in Kamnikom. Izola je prepričljivo premagala Grafičarja z rezultatom 3:1, medtem ko je bila tekma med Kanalom in Kamnikom zelo borbena in polna lepih akcij, Kamnik je bil stalno v vodstvu, a je kljub temu srečanje izgubil s tesnim rezultatom 3:2, čerpav je v odlo-
čilnem setu vodil celo s 14:2 in izgubil z rezultatom 16:14, Po tej tekmi je bilo na vrsti še srečanje med Izolo in Kanalom. Izola je že vodila z rezultatom 2:1 in v četrtem setu že s 14:11, a set izgubila. Pri stanju 2:2 je Kanal zahteval preložitev tekme na naslednji dan zaradi nastopajočega mraka.
V nedeljo je bilo srečanje med Izolo in Kanalom, kjer je zmagal Kanal s 3:1, ker se rezultat prejšnjega dne ni upošteval. Kamnik je premagal Grafičarja s 3:0, enako tudi Kanal. Srečanje med Izo-
lo in Kamnikom se je prav tako končalo z zmago Kamnika s 3:1.
Vrstni red oo končanih kvalifikacijah je naslednji: 1. Kanal, 2. Kamnik, 3. Izola in 4. Grafičar. Po dejanski moči in prikazani igri vrstni red odgovarja, le s tem, da bi moral biti Kamnik prvi.
Primorski predstavnik Kanal se je tako kvalificiral v I. republiško ligo, kjer mu želimo obilo sreče. Ekipa Kanala ima povprečno 19 let in zato upravičeno pričakujemo še nadaljnji vzpon v I. republiški ligi. db
»Prisrčna hvala,« je zamrmral Čok, kakor da bi ga b'I starce vabil k jedi, »prav nič nisva lačna. Saj sva kosila, preden sva odšla sem gor.«
»Pokaži mi svoje listine,« je končno rekel Dimač. Sanderson je nekaj časa brskal pod vzglavjem svojega ležišča in privlekel na dan šop dokumentov. »Vse je prav in pristno,« je rekel. »Tisti papir z velikimi pečati so mi poslali iz Qtiawe. Ampak nikar ne misli, da mi je ta dokument podelila deželna uprava. Kaj še! Narodna kanadska vlada sama mi je potrdila pravico do tega stavbišča.«
»Koliko deležev si oclprodal v teh dveh letih, odkar je stavbišče tvoja last?« ga je vprašal Čok.
»Kaj te pa briga?« mu je Sanderson kislo odvrnil. »Ni ga zakona, ki bi človeku branil živeti samemu na. vsem Btavbišču, če ga je volja.«
»Pet tisoč bi ti dal,« je rekel Dimač. Sanderson je odkimal.
»Ne vem, kateri od vaju je večji norec,« je tarnal Čok. »Dimač, stopi z menoj pred hišo, samo za trenutek! Kad bi ti nekaj povedal na uho.«
Z nejevoljo se je Dimač vdal tovariševemu prigovarjanju.
»Ali ti še ni šinilo v glavo,« je rekel Čok, ko sta stala v snegu pred vrati, »da so tuokol", kamor oko seže, same ničvredne pečine, strmine in drče, ki niso vredne ficka, ki niso žive duše last in jih lahko dobiš zastonj, kadar te je blaga volja.«
»Pa niso dobre za moje nakane.«
»Zakaj ne?«
V Novem Meksiku v ZDA so se tako razmnožili kraljevski orli, da so povzročali veliko škodo farmarjem. Ti so najeli letalo in dim odlična strelca sta v enem dnevu ustrelila kar šest velikanskih pernatih roparie, izmed katerih ni nobena imela manj razpe-tine čez krila kot 2 metra, redkega lova. ko strelec Na sliki je videti trenutek lovi iz letala na muho orla
KLASIČNO SODELOVANJE
Znani komponist šlagerjor Walter Kollo je hotel opogumiti svojo hčerko k vzlraj-nejšemu učenju. Za vsak odlični red, ki ga bo prinesla domov, ji je obljubil marko, z» vsako prav dobro pol marke. Teden dni kasneje je bil ok šest mark, to je blizu naie;s tisočaka. Ko je v naslednjem tednu hčerka prinašala odllča« za odličnim, je komponist potožil svoji ženi: »Skoraj bi dejal, da si z učiteljico delita.«
»Koliko milj prav takega sveta je tu okoli, kajne, jaz pa po sili kupujem prav Sandersonov kos. Ali ni to čudež?«
»Skoro bi rekel,« je pritrdil Čok.
»In prav to je moj namen,« je rekel Dimač zmagoslavno. »Kakor se čudiš ii, tako se bodo čudili tudi drugi. In kadar se bodo načudil , bodo pridirjali k meni. Ne boj se, dobro poznam neko stvar, ki ji pravijo dušeslovje. Poslušaj me, Cok. iziresel bom 11a Dawson tako vrečo popra, da bo izkihal iz sebe ves smeh zaradi tistih jajc, ki mu jc še ostal. Molči in pojdi z menoj!«
»Gha!« ju je pozdravil Sanderson, ko sta stopila čez prag. »M:sl 1 sem, da vaju ne bom več videl.«
»Koliko je tvoja zadnja cena?« je vprašal Dimač.
»Dvajset tisoč dolarjev.«
»Deset ti jih dam.«
Dvanajsto poglavje KAKO ČUDOVITA STVAR JE ŽENA
»Sploh pa opažam, da ne siliš kaj posebno v sveti zakon,« je menil Čok in nadaljeval pogovor o ženitvi, ki sta ga začela pred nekaj m nuiami.
Dimač mu ni odgovoril. Sedel jc na robu spalne vreče in pregledoval noge psu, ki je v snegu renče ležal vznak. Čok je pa čepel pri ognju in obračal nad plamenom kadeči se mokasin, ki ga je imel natakn.enega r. i palici. Pri tem jo skrbno motril obraz svojega tovariša.
»Poškili 110 tja gor in poglej, kako lepe barve ima severni sij,« je nadaljeval Čok. »..ako je niiomuen, !;a;i? Prav tak je, kakor kakšna metuljasta plesalka v kratkem krilu. Najboljše med njimi so ničemurnc, kadar niso prismojene. In mačke so vse, kar jih je, od na.'r.vi.i Sot o največje, cd najzaljše pa do najgrše. Prav zares, požrešne levinje in rjoveče hijene so, kadar pridejo na sled možu, ki ga nočejo zaplesti v svoje mreže.«
Tudi ta samogovor je skoprncl v nič. Dimač jc psa naposled zveza!, ker ga jc hotel ugrizniti, in je še nadalje preiskoval njegove razpraskanc in krvaveče šape.
»Hm!« je godrnjal Čok. »Jaz bi se morda niti ne mo- i gel oženiti, če bi se tudi hotel! Mortla bi pa zdaj že bil1 ozenjen, ce bi je ne bil malin 1 v tele severne gozdove. Dunac, ali bi rad vedel, kaj me je rešilo? Povedal ti bom. Moja široka pljuča. Pred vsako sem zbežal. Rad bi poznal I tako krilo, ki bi me pripravilo ob sapo.«
Dimač je pustil psa in tudi začel obračat: mokasine, Iu so se sušili in parili na palici. »Juiri bova morala počivati,« je rekel, »in psom napravit mokasine. Je pravi zlodej, ta ledeni drobiž. Vse noge jim bo razmesaril.«	i
»Morala bi potovati,« je ugovarjal Čok. »Živil nimava 1 niti toliko, da bi zadostovala za povratek. Ko b' nama 1 vsaj kakšen karibu prišel naproti ali pa tisti beli Indijanci. Sicer bova kaj kmalu pojedla pse z njihovimi raz-bolel mi nogami vred. Pravim, kdo jc neki kdaj videl ' tiste bele Indijiance? Zdi se mi, tla je vse le prazna govorica. Sploh pa, kako more biti Indijanec bei? Prav tako j • naravno bi bilo, če bi rekel bel črnec. Dimač, ne bo dru- • gače, jutr bova morala pot nadaljevati. Saj vidiš, da ni ne • duha ne sluha o divjačini. Niti zajčjega sledu nisva videla i ves prejšnji teden, kajne? Potrebno je torej, da se umakneva iz tega mrtvega kraja kam drugam, kjer nama bo • morda kaj živega mesa čez pot steklo.«
»Ce se psi nekoliko odpočijejo h dobijo mokasine na noge, bodo veliko laže hodili,« je dejal Dimač. »Čc jutri • na lovu naletiš na kak nižji prelaz, povzpni se nanj in pokukaj čezenj. Vsak čas se kje lahko odpre plana dežela. Saj nama je La Perle naročal, da naj paziva na to.«
»Hm! Kakor jc pripovedoval, bo že deset let tes», odkar j-; poioval skozi te kraje, 111 takrat je bil od lalcoie na pol biazen n torej ne more vedeti, kaj je videl. Ali . S2 sponi'njaš kaj je pripovedoval o velikih zastavah, k' so vihrale na vrhovih gora? To dokazuje, da se mu jej , mešalo. Razen tega pa pravi, da ni nikjer srečal belih . Indijancev. To jc vse skupaj Antonova izmišljotina. Vrb tega s-; je Anton preselil v krtovo deželo dve leti predi x naj ni m prihodom v Aljasko. Pa bom jutri vendar malo pogledal oholi, r ->.»•!-o -- n-^ti. da ugledam kakega loea. Praviš, da bi zadremala, kaj? —
»Tiktakajoči cekin« je nazvala najstarejša tovarna ur na svetu »Vacheran & Constantin« iz Ženeve v Švici precizno uro v obliki pravega dvajset dolarskega zlatnika. Pritisk na skrit gumb in pokrovček odkrije številčnico. V ZDA, kamor tovarna izvaža te ure, so se zanje kar stepli. Kljub temu, da so razmeroma zelo drage, tovarna ns more sproti ustreči vsem naročilom iz Amerike in si lahko čestita, da je odkrila pravo zlato jamo
Indija
Vedno znova jo omenjajo kot možno žarišče bodočih spopadov. Kip naša pr '•»'•"ilskp "">-dlja leži, ve vsakdo, kako veuka pa je "IKD.^..a k. , ZA«, ki jo vodi modri Nehru, si je po naših zemljevidih težko predstavljati. Po najnovejših potadkih meri njeno ozemlje na prednjeindijskem polotoku med Himalajo in Indijskim oceanom 3,5 milijonov kvdr. km, to je skoraj 14 Ju-goslavij. Na njem živi 390 mi-
lijonov prebivalcev, to je 120 na kvadr, km, kar je občutna prenaseljenost z ozirom na nekatere njenih pokrajin, ki so med najvišjimi, najbolj suhimi in najbolj vlažnimi na svetu. Ne le narodi in jeziki, tudi vere so tam raznotere. Mimo mnogih milijonov brezvercev je največ hindov — 30-1 milijone, mohamedancev je 33 milijonov, kristjanov nad 8 milijonov, sikhov nad šest mil jo-nov. dva milijona je jainov, milijon parsov in komaj 200 000 budistov.
OD KDAJ DOMAČE KURE?
Pozna jih svet že nad 2500 let. 'Najbrž še delj, toda prvič jih omenja šele grški pesnik Theognis, ki je živel v drugi polovici 0. stol. pred n. št.
Da prihrani grškim ladjam 350 km dolgo plovbo okrog Pe-loponeškega polotoka, je dal Periander, korlntski ti''an, okrog leta G00 pred 11. št. zgradili dovlačno progo, tako zva-ni udiolkos«. Njegova sled jc vidna se danes v Korintskl ožini, na najožjem mestu Pe-loponeza. Doslej so bili arheologi mnenja, da so na tej 0,5 km dolgi progi kotalili ladje po drevesn.h deblih od morja do morja. Zdaj pa jc neki grški starinoslovec ob prekopavanju odkril apnene klade z globokimi brazdami. Preiskava je dognala, da je bil cliol-kos tirna proga, ki so po njej prevažali laclje na kolesih. S tem se je tudi razvozljala uganka zagonetne slike na neki stan grški vazi. Prikazuje
tirnicah
boga Dionizlja na ladji s kolesi. ki jo vlečejo voli. Malone v nepo redni bližini starodavne tirnice poteka danes 0,3 km dolgi Korintski prekop med Korintskim in Eginskim zalivom odnosno med Jonskim in Egejskim morjem.
ALI JE JEGULJA AMERIČANKA?
Doslej je prevladovalo mnenje, da se vse jegulje, tako ameriške kakor tudi evropske, na drstenje vračajo v Sarga-ško morje v zahodnem delu Atlantskega oceana. Zoolog dr. Denys Tucker iz Britanskega Narodnega muzeja pa je nastopil z novo teorijo o poreklu jegulj. Postal je pozoren ob ciej.-tvu, da za drstenje zrelih jegulj niso še nikdar ujeli drugod kakor v Severnem ¡n Sredozemskem morju. To pa se po mnenju znanstvenikov kaj malo sklada s splošnim nabiranjem. Dr. Tuckor meni, da se v Sargaškem morju drsti-jo le ameriške jegulje. Del mladih jeguljih ličink zanese Zalivski tok v Evropo. »Evropske« jegulje pa se odrasle ne vračajo v Sargaško morje, temveč poginejo že v Sredozemskem ali Severnem morju. Po tej teoriji torej izvirajo vse jegulje iz Amerike.
Glcn Bristoiv iz Bellevueja pri Washingtonu je našel pri Puget Soundu na obali Atlantika nekaj tednov starega tjidenja in ga prinesel domov. Zdaj je U-letnemu sinu ■ Bristoiva pripadla dolžnost učitelja plavanja in kot je videti na gornji sliki, se je iste lotil z vso resnostjo, čeprav mali psiček ne kaže posebne volje za učenje
Kako daleč seže? Kdo jo lažje spreminja? Vsekakor ženske. Nihče pa nima danes glasu kot ga je imel Homerjev trojanski vojščalc Stenlor, ki je zalegel za petdeset moških grl. Zvonki glasovi segajo delj kakor zamolkli. Tečajni raziskovalci poročajo, da so se v čistem zraku govorno lahko sporazumeli na daljavo 2 km. Pod vodo seže človeški glas
šestkrat bolj daleč, ker se zvok v vodi širi mnogo hitreje.
Evropejci govorijo jasno in zveneče, medtem ko se oglašajo Kitajci in Japonci stisnjeno in tožno, govorica Indijcev in Burmanov je mehka in ženska, Tibetancev glasna s kovinskim prizvokom, večine Afričanov pa hripava. Zanimivo je, da se s človekom glas ne stara.
UNIFORMIRANI TATOVI
Zgodilo se je v pirenejski obmejni va=i Campodron. Cim je v njej obstal avlo. ki je nameraval pretihotapiti, v Francijo več tisoč cigaret, so se nenadoma pojavili cariniki, za-plcn li vso zalogo in spet jih ni bilo. Tudi tihotapci, srečni, da so jo odnesli lako poceni in jih cariniki niso zaprli, so na vrat na nos izginili. Kasneje šele so izvedeli, da so bili žrtev skup ne podjetnih fantov, ki so se preoblekli v carinike in tako na lahek način prišli do žlahtne travice.
Raziskovalci so odkrili sredi Indije pleme Murinov, ki živi popolnoma primitivno življenje. Njegove člane so nazvali »Ljudi popolne sreče«. Ne poznajo skoraj nobene civilizacije. Na sliki je lovec tega plemena, ki je z zastrupljeno puščico pokončal tigra in se je pustil ponosno fotografirati na uplenjeni zveri
ENAKOPRAVNOST
V Italiji je režiser Luigi Comencini po uspelem filmu »Nevarne žene« začel snemati podobno komedijo »Ljubezenska presenečenja«, od katerega si obeta enak uspeh. Na sliki jc kader iz tega filma z Dorian Gray in Francom Fabrizi-jem, glavnima akterjema v »Presenečenjih«. Igrajo ps Se Silva Košina, Walter Chiari, Anna Maria Ferre-ro. Mario Carotenuto, Elene Zrreschi, Mcmmo Carote-nuto in Vittorio Gassman. Film bo dokončan decembra letos
Generalno pospravljanje po hiši —- Ah ja, glej no, tule je še tisto d,išeče pismo, ki je prišlo pred pet in tridesetimi leti na tvoj naslov, ps sem ti ga pozabila dati...
VSEPOVSOD
V Italiji so iznašli posebna krila za padalce, ki jih uporabljajo za reguliranje prostega vada iz letala, predno nadalci odprejo prava padala
Videli smo že holandske le-toviščarke, kako z užitkom vlečejo cigare. Za nas nekaj nenavadnega. Kaj pa Američanke, ki so se navadile na pipo! Seveda anglosaški ženski svet tudi lostran oceana noče zaostajati in tako je vedno več Londončank, ki pri kajenju dajejo prednost pipi. Sodobne piparke. Industrija je za lo pograbila in ljubkih igračkastih pipic je vedno več v prometu, z njimi vred pa tudi po ebna tobačna mešanica »Virginia blond«. Obetajo nam pipe. ki se bodo po barvi ujemale z večerno obleko — v Ameriki to že imajo — v kratkem pa pridejo v prodajo tudi ustn ki, ki jih bo moč izmenjati primemo za vsak črtalnik za ustnice.