VSEM DELOVNIM LJUDEM naše občine toplo čestitamo k 17. oktobru — občinskemu prazniku. Kolektivom naših podjetij, ustanov, zavodov; mladini, ženam, zadružnikom, članom Socialistične zveze, šolam in vsem družbenim organizacijam — želimo ob skupnem prazniku še mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Murska Sobota POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 16. OKT. 1958 Leto X — Štev. 41 Cena din 10.— PREDSEDNIK TITO JE GOVORIL V ZENICI »IMAMO ČUDOVITO INTELIGENTNO IN SPOSOBNO LJUDSTVO !“ V nedeljo so v Zenici svečano proslavili otvoritev največjega metalurškega kombinata v državi, zeniške železarne. V gradbena dela te železarne je vloženih 21,8 milijard dinarjev, za domačo opremo in montažo 22,7, za uvozno opremo 27 milijard din in za ostalo dve milijardi dinarjev. V ta veliki objekt, ki daje nad polovico jugoslovanske proizvodnje surovega železa, valjanega jekla, kovanih jeklenih proizvodov in koksa, so vloženi napori deset in deset tisoče v delovnih ljudi naše države. Pri graditvi kombinata so sodelovale mladinske delovne brigade in številna podjetja, ki so uspešno reševala mnoge komplicirane probleme sodobne gradbene tehnike. Tako so zgradiil v Zenici koksarno z zmogljivostjo 600.000 ton koksa letno, visoke peči z zmogljivostjo 600.000 ton surovega železa letno, jeklarne s 750.000 tonami surovega jekla letno in valjarnami, ki proizvedejo letno 540.000 ton valjanih in kovanih izdelkov. Na tej svečanosti je govoril tovariš Tito in je ob pomenu velikega kombinata, ki je bil zgrajen s tolikšnim skupnim delom, poudaril: »Kadar govorimo o nekem objektu takega značaja ali neki veliki tovarni sploh, je razumljivo, da ne moremo govoriti samo o kilogramih jekla ali česa drugega, kar se v njih proizvaja, temveč moramo vedno gledati istočasno tudi na to, kako se v takšnih tovarnah zgrajujejo tudi naši socialistični državljani, naši delovni ljudje, ki se morajo zavedati svoje vloge, svojega pomena in svoje odgovornosti.« Torej je tud: v tem velik pomen tega ogromnega kombinata Bosne in Hercegovine, ki ima ogromni pomen za našo nadaljnjo (industrializacijo in za nadaljnji razvoj države sploh. Ob tem dejstvu je maršal Tito poudaril: »Naša država ni več zaostala in je dandanes napačno govoriti o Jugoslaviji kot o industrijsko zaostali državi. Jugoslavija je danes industrijsko razvita država, ker je ustvarila osnovo za nadaljnji razvoj svoje industrije. Razumljivo je, da je v njej potrebno dandanes še precej, vendar gre predvsem za potrebo po proizvodnji široke potrošnje in sredstvih za predlavo naših lastnih surovin, za predelavo tistega, kar imamo v svoji državi in na ta način tudi za ustvarjanje čim večjega asortimana raznih potrošnih predmetov.« Maršal Tito je poudaril, da je naša industrija po kakovosti proizvod- nje že dosegla raven visoko razvitih industrijskih dežel. Toda ob tem se je tovariš Tito dotaknil tudi odnosa delavcev in delovnih kolektivov do proizvodnje in podjetij pri nas. Opozoril je na znatno fluktuacijo, ki kaže mišljenje, da je delavcem vseeno, v kateri tovarni delajo. Ker pa to vpliva na proizvodnjo, ker se delavec v vsaki tovarni nekaj časa priučuje, nam ne more biti vseeno, ali delavci vztrajajo na svojih delovnih mestih ali ne. Tovariš Tito je nadalje poudaril, da smo mno go storili v prizadevanju, da bi čim prej ustvarili osnovo za industrializacijo naše dežele in da je to prizadevanje šlo v marsičem na račun življenjskega standarda našega ljudstva, da pa poslej tega več ne bo. »Mi moramo dati že danes delovnim ljudem občutiti v tem, kar smo že doslej zgradili, blagodati socialistične izgradnje, da jim bo že zdaj bolje in da imajo odprto perspektivo za nadaljnje izboljšanje svojega življenjskega standarda.« Seveda to ne pomeni prenehanje vseh naporov za nadaljnjo industrializacijo, zlasti elektrifikacijo v skladu z našimi načrti. To pomeni le to, da ne bomo šli' v prevelik obseg, ki bi bil na škodo življenjske ravni naših delovnih ljudi. »Dejstvo je namreč, da v želji po hitrejši izgradnji pri nas na mnogih mestih še premalo skrbi-(Nadaljevanje na 2. strani) Letos je v Murski Soboti gradbena dejavnost tako živahna, kakor še nikoli doslej. To je dokaz velikega in smotrnega razvoja občine na vseh področjih. Hkrati z ostalo gradbeno dejavnostjo je letos razgibana tudi stanovanjska graditev. To dokazuje, da je občinski ljudski odbor izbral edino pravilno pot, kar zadeva omilitev stanovanjske stiske v mestu in občini, saj je znano, da število prebivalstva nenehno narašča. Na sliki: še en stanovanjski blok na Štefana Kovača ulici pred dograditvijo. Ob občinskem prazniku Murske Sobote Viden vsestranski napredek Običaj je, da ob važnejših datumhi naše današnje stvarnosti ocenimo svoje delo, da pregledamo prehojeno pot in ugotovimo, kaj smo izvršili, kje danes stojimo in kaj še moramo storiti, da pridemo čimpreje do postavljenega cilja: izgraditi tak socilalistični družbeni red. ki bo ustvaril pogoje za lepše in srečnejše življenje vseh delovnih ljudi. In vsakoletni občinski praznik je prav gotovo tak mejnik v življenju naše občine, ob katerem se moramo zamisliti ob naših uspehih im pomanjkljivostih, ki se še pojavljajo v našem delu. Letošnji občinski praznik praznujemo v znamenju ved- no večjih naporov za dvig proizvodnje v naših gospodarskih organizacijah, za povečanje produktivnosti dela, za utrjevanje delavskega in družbenega upravljanja. V naši kmetijski proizvodnji začenjamo smeleje pristopati k uvajanju sodobnih agrotehničnih ukrepov, ki naj nam zagotove maksimalno proilzvodnjo v kmetijstvu in da s tem razbremenimo naše gospodarstvo uvoza pri tistih predmetih, ki jih lahko dovolj pridelamo doma. Pri tem pa ne gre samo za to, da dosežemo večjo proizvodnjo za vsako ceno, vzporedno s temi prizadevanji moramo imeti pred očmi, da bo to možno doseči samo z isto- časnim ustvarjanjem takih socialističnih odnosov na naš: vasi, ki bodo zagotovili stalnost povečane kmetijske proizvodnje ob sredstvih, ki jih daje v te namene družba. Važen činitelj Piše: Karel Lutar, predsednik občine M. Sobota v tej preobrazbi našega kmetijstva so naše kmetijske zadruge. Zato so prav v letošnjem letu bili storjeni določeni ukrepi za njih utrditev in učvrstitev. Prav v teh dneh izvajamo v naših kmetijskih zadrugah velike naloge, ko na polletnih občnih zborih dajemo obračun opravljenega dela, istočasno pa postavljamo temelje novim organizacijskim oblikam, ki naj z volitvami v zadružne svete in nove upravne odbore, dobijo čvrsto oporo za svoje nadaljnje delovanje, za dosego postavljenih ciljev v naših perspektivnih planih. V preteklosti nismo mogli zaradi reševanja nujnejših problemov, predvsem v našem gospodarstvu, posvetiti dovolj skrbi tistim dejavnostim, za katere naj skrbi neposredno komuna in od ureditve katerih je odvisno vsakodnevno boljše ali slabše življenje naših delovnih ljudi. To so področja šolstva, prosvete in kulture, zdravstva, socialne zaščite, stanovanjske izgradnje in vzpostavitev takih komunalnih objektov, ki bi naj zadovoljili najširši krog naših državljanov. Skladno z napori za rešitev teh problemov v državnem merilu, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo ravno na tem področju v letošnjem letu naredili velik korak naprej, da je bil naš letošnji plan postavljen v skladu s temi načelo in da bomo z dograditvijo nekaterih objektov družbenega standarda rešili nekaj (Nadaljevanje na 2. strani) Vsako leto 17. oktobra slavi Murska Sobota svoj občinski praznik v spomin na one slavne oktobrske dogodke leta 1944, ko so najboljši in najzavednejši rodoljubi Sobote pokazali fašističnim okupatorjem, da na tej zemlji živi rod, ki mu je svoboda več kot vse drugo, ki je pripravljen žrtvovati vse, da se osvobodi reakcionarnih spon, v katere je bil okovan stoletja in ki je pripravljen graditi srečnejšo bodočnost za vse delovne ljudi v skupnosti slovenskega in jugoslovanskih narodov. Letos že petič praznuje občina Murska Sobota svoj praznik, ocenjujoč pri tem doseženi napredek in uspehe na vseh področjih družbenega življenja, dobro se zavedajoč, da vsega tega napredka ne bi bilo, če ne bi na žrtvah najboljših sinov in hčera jugoslovanskih narodov bili položeni temelji današnje jugoslovanske stvarnosti, katere sestavni del je tudi prekmurska pokrajina s svojo metropolo Mursko Soboto. Eden izmed železobetonskih mostov na dograjenem raz bremenilniku Razbremenilnik Ledava-Mura Jesenska setev poteka ugodno preden svojemu namenu V torek dopoldne je bil v okviru soboškega občinskega praznika predan svojemu namenu razbremenilnik Ledava— Mura. Majhne slovesnosti ob tej priložnosti so se udeležili zastopnik vodnega gospodarstva LRS ing. Pupis, projektant ing. Milovan Pleskovič, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, sekretar OK ZKS Jam Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič, predsednik Obč. LO Karel Lutar in drugi. Glavni projektant ing. Milovan Pleskovič je v kratki izjavi za naš list poudarili, da je izredno zadovoljen z uspehom, še posebej zato, ker je prav ob otvoritvi narastla Ledava sama dovolj nazorno pokazala, kolikšnega pomena je razbremenilmik. »To je osnova za bodoča dela pri regulaciji Puconskega in Martjanskega potoka ter za nadaljnja melioracijska dela v Prekmurju. Vsekakor je boljše, da smo uredili 8 kilome- trov kanala, kot pa da bi regulirali celotni tok Ledave do Lendave, pri čemer bi dosegli isto kot z delovanjem razbremenilnika. Kakšen gospodarski uspeh pomeni tako dograditev razbremenilnika kot vsa ostala predvidena regulacijska dela, pa se bo pokazalo šele ob zaključku vseh preostalih del,« je poudaril ing. Pleskovič. 12. odstotkov setvene zemlje v Pomurju zasejane s pšenico italijanskih sort — V bogojinskem, petrovskem in še nekaterih okoliših se bliža setev h kraju, povsod pa bo v glavnem zaključena ta teden — Za prihodnjo setev smo že bolje pripravljeni, saj bomo do konca leta imeli toliko traktorjev, da bosta prišla povprečno dva na eno zadrugo. Kakor poročajo iz vseh naših občin, se je jesenska setev pšenice italijanskih sort že začela povsod in prav dobro poteka. Tudi priprave za setev so bile dobro izvedene; kmetje so zadovoljni s traktorskimi storitvami KZ pri globokem oranja, le v strmejših legah so orali s konji in morali pripraviti zemljo brez podrahljačev. Sicer pa je tudi to delo opravljeno mnogo boljše kot draga leta. Uspešno so premagane tudi začetne težave v zvezi s pomanjkanjem umetnih gnojil in kakovostnih semen v nekaterih okoliših, in sicer tako, da so zadruge, ki so bile s tem blagom dobro založene, odstopile viške tistim vrstnicam, katerim je primanjkovalo enega ali drugega. V zadnjem času smo dobili tudi nekaj vagonskih pošiljk drugih mešanic umetnih gnojil, zato bo treba spomladi še dodajati ustrezna umetna gnojila. To bo sicer za malenkost povečalo stroške zadrug, vendar pa se je bilo treba odločiti tudi za to, kajti ugodne pridelovalne rezultate lahko pričakujemo pri italijanskih pšenicah samo tedaj, če bomo dosledno uveljavili vse dogovorjene agrotehnične ukrepe. V pripravah za jesensko setev se Je občutno povečala tudi mehanizacijska moč zadrug, do konca leta pa bo uresničenih še nekaj naročil kmetijskih strojev, tako da bomo na prihodnjo setveno sezono še bolje pripravljeni. Do takrat pa bo moč nabaviti tudi več plugov in dragih priključkov, ki jih je letos v nekaterih zadrugah bilo še premalo. S. K. Delovnim kolektivom podjetij, zavodov, ustanov, članom družbenega upravljanja in prebivalstvu občine — čestitamo k 17. oktobru občinskemu prazniku OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA Vseljudski praznik, KI BO TRAJAL LETO ONI Nedavno je bil pod predsedništvom generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita v Beogradu prvi sestanek osrednjega odbora za proslavo 40. obletnice KPJ. V uvodnem govoru je tovariš Tito nanizal vsa najpomembnejša obdobja razvoja revolucionarnega delovanja KPJ. Odbor je sklenil na svojem prvem sestanku, da bo Jugoslavija praznovala 40. obletnico ustanovitve KPJ vso leto v enem samem veličastnem praznovanju ustrezno pomenu vloge Komunistične partije odnosno Zveze komunistov v življenju jugoslovanskih narodov. Poleg osrednjega odbora za proslavo 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije bodo v kratkem ustanovljeni tudi pripravljalni odbori po republikah, okrajih in občinah. Glavna proslava bo v Beogradu, kjer je bil tudi Ustanovni kongres združitve socialističnih strank pod vodstvom komunistov. Tam bo tudi svečana seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, osrednja akademija in ostalo. Podobne proslave bodo tudi v vseh ostalih krajih Jugoslavije. Tudi enoletna proslava ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije bo v bistvu kratkotrajna proslava, če upoštevamo veličino Komunistične partije v borbi za bodočnost Jugoslavije in pomen revolucionarne borbe komunistov za življenje jugoslovanskih narodov. Ta vseljudski praznik bo velik prispevek spoznavanju razvoja jugoslovanski revolucionarnih sil in zgodovinskemu spoznavanju revolucionarnh ustvarjanj komunistov. Mnogo gradiva bo zbranega prav v tem letu in urejenega v muzeji in arhi- vih. kjer ga zdaj še vedno pogrešamo. mnogo spominov in zapiskov bo objavljenih v našem dnevnem tisku in v posebnih izdajah, zlasti še v zbornikih. S tem bo dan velik prispevek k urejevanju zgodovine Komunistične partije Jugoslavije odnosno Zveze komunistov Jugoslavije. Vseljudski pomen praznovanja 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije bo imel poseben izraz v seznanjanju mladega rodu z razvojem vpliva komunistov na življenje našega ljudstva. Mladi rod se bo v prihodnjem letu seznanil z ustvarjalnostjo komunistov kot organizirano celoto in komunistov kot posameznikov, ki so se kot izrazite osebnosti pretopili v revolucijo za boljšo bodočnost in napredek. Za mlade ljudi bo to zlasti pomembno doživetje zato, ker bodo zvedeli vse tudi o delovanju mladih komunistov v organizaciji SKOJ. Obenem pa bo v jubilejnem letu osvetljeno tudi vso današnje delovanje Zveze komunistov Jugoslavije. GOVOR PREDSEDNIKA TITA V ZENICI (Nadaljevanje s 1. strani) jo za človeka,« je poudaril Tito, »Tako, kakor smo skrbeli zanj v vojni in po vojni,« že v naslednjem odstavku je tovariš Tito zelo poudaril: »Trdim, tovariši, da ne bomo pogrešili, če bomo gledali na človeka vsaj tako, kakor na tovarno, z isto skrbjo in razumevanjem.« Tito je nadalje poudaril, da smo doslej predrago delali in da bi lahko marsikaj prihranili in da je že čas, da bi pomen tega že enkrat razumeli. Govoril je tudi o povečanju delovne storilnosti, zlasti v novih tovarnah, ki na-pram starim lahko znatno povečajo proizvodnjo na osnovi povečanja storilnosti, da pa bo treba stare tovarne rekonstruirati in jih sodobno opremit:, da bodo imele tudi te bol jše pogoje. »Osnovno je povečati delovno storilnost do maskimuma. brez nevarnosti za življenje, za zdravje in delovno sposobnost tistih, ki delajo.« je poudaril tovariš Tito. Nadalje je govoril tov. Tito o plačnem sistemu, ki bi resnično zadovoljil naše delavce, naše delovne kolektive in vso našo skupnost in je ob tem dejal: »V tem pogledu pa nam je potrebna tudi vaša pomoč, ker mi zgoraj ne moremo vedeti za vse elemente, ki ustvarjajo probleme v posameznih podjetjih. Za to je potrebno, da glede tega delate z nami skupaj tudi sindikati in delavski sveti in vsi vi delavci, ker vam nočemo vsiliti nikakšnega sistema, s katerim ne bi bili vi zadovoljni.« Posebno odločno je govoril tovariš Tito o štednji tamkaj, kjer mogoče kaže na kakšne investicije in gradnje še počakati, saj so pri nas še področja, kjer je potrebno ljudem še nujno pomagati, da bodo imeli znosne pogoje življenja. O kmetijstvu je govoril tovariš Tito, da je med kmeti še precej nevernih Tomažev in da bi mnogi radi, da bi bila država socialna ustanova za kmete, toda kmetje morajo sami misliti na svojo bodočnost in storit; vse, da se hektarska proizvodnja v kmetijstvu poveča, da bo postalo naše kmetijstvo sodobno in da bo na isti ravni kot industrija. V tem smislu je že tudi od države mnogo storjeno, treba se je le poslužiti primernega sodelovanja, ki jim nudi velike obete. »Čas je. da v dveh ali treh letih likvidiramo vsako potrebo po uvozu pšenice v našo državo iz tujine, kar se je izkazalo kot možno.« je vzkliknil tov. Tito. Naši geografski in drugi pogoji so za kmetijstvo odlični in če jih izkoristimo, bomo rešiti tudi nekatere težave, ki se v zvezi s pomočjo, ki smo jo prisiljeni še jemati iz tujine, pojavljajo tud; v političnem področju. »Imamo čudovito inteligentno in sposobno ljudstvo,« je poudaril Tito in ob tem izrazil prepričanje, da bomo zaradi tega lahko kmalu ugotovili, da so rešeni tudi mnogi problemi zvišanja življenjskega standarda. »Kaj pomaga sejati in saditi paradižnik in krompir ter razno drugo povrtnino, sadje in razno drugo hitro pokvarljivo blago,« je v nadaljevanju govora poudaril tovariš Tiito, »če nimamo transportnih sredstev, da bi to prepeljali v mesta. Vzporedno s pospeševanjem kmetijstva je treba misliti tudi na izgradnjo skladiščnih prostorov, na izdelavo hladilnikov in na organizacijo trga.« In dalje: »Ljudski odbori morajo predvsem skrbeti za preskrbo meščanov, naših delovnih ljudi.« Nadalje je tovariš Tito grajal trgovino, ki ponekod brezdušno posluje z ozirom na potrošnike s tem, da kupuje malo. da lahko drago prodaja, zlasti jabolka in krompir, ki ga predvsem Slovenija ponuja po zelo niz-kih cenah. Tovariš Tito je znova poudaril, da trgovina nima pravice ustvarjati velikih dobičkov. temveč le tolikšne, da je zagotoljen njen razvoj. Nadalje je govoril tovariš Tito tudi o zunanji poliitiki in med drugim tudi o odnosu držav vzhodne demokracije do nas. »Naša država je danes najbolj napadana država na svetu. Vi tudi sami veste, kako stoji stvar. Žal je prišlo zopet do tega, da so se določene ideološke razlike v mišljenjih prenesle nu državno linijo, čeprav se govoriči, da se to ne želi prenesti na področje mednarodnih odnosov. Toda če kdo iz ideološkega stališča psuje in nas naziva izdajalce, plačance itd., potem to prehaja na področje državnih odnosov, ker mi vodimo državo.« Nadalje še tole: »Moram reči, da so se zlasti v zadnjem času zgodili čudni primeri. Dva naša soseda, Albanija in Bolgarija. sta že prešla na področje iredentizma, to je, pojavila sta se z ozemeljskimi pretenzijami z ene strani na Makedonijo, z druge strani pa na Kosovo in Metohijo. Kakšne zveze ima to z ideološkimi razlikami?« Tovariš Tito je ob koncu poudaril, da mi želimo boljše odnose s socialističnimi državami, da pa ne dovolimo, da bi se vmešavali v naše zadeve in v to. kar upravljamo v naši državi. INTERVJU NAŠEGA SODELAVCA S TAJNIKOM OSS TOV. RUDIJEM RAPLOM PREPREČITI SLEHERNO NEUPRAVIČENO DVIGANJE CEN URESNIČLJIV PREDLOG O ZBOLJŠANJU DRUŽBENE PREHRANE V M. SOBOTI Ob važnih ukrepih Zveznega izvršnega sveta za stabilizacijo našega gospodarstva je obiskal naš sodelavec tajnika Okrajnega sindikalnega sveta tov. Rudija Rapla in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi s povišanjem prejemkov in zvišanjem življenjskega standarda. VPRAŠANJE: Kakšno stališče bodo zavzeli sindikati glede povišanja prejemkov v gospodarskih organizacijah, itd.? ODGOVOR: Odločili smo se za stališče, naj se vsem povišajo prejemki enako za 700 dinarjev mesečno, kar pomeni kritje zaradi nedavno objavljenih podražitev. Vendar naj gospodarske organizacije ne vrednotijo tega kot draginjski dodatek, kot pravimo, temveč kot povečanje tarifne postavke. Za to povišanje je treba izdati tudi ustrezno odločbo. Ostali del povišanja, ki predstavlja približno 4%, naj bi razdelile procentualno slede na tarifne postavke. Tudi to povišanie zahteva ustrezno odločbo. Tu se postavlja vprašanje, kako urediti to povišanje pri podjetjih s pavšalnim obračunom. Sodimo, da lahko izravnajo občine to povišanje s tem, ker se že tako zviša proračunski prispevek oz. na ta način, da znižajo pavšal nekaterim obrtnim podjetjem, predvsem uslužnostnega značaja. Seveda pa je dolžnost občinskih ljudskih odborov, da se njihovi tržni inšpektorati brž zavzamejo za to, da se ne bodo zvišale cene storitev, itd. Sodimo, da pomeni povišanje tarifnih postavk za 4% prispevek delovnim ljudem za zvišanje življenjske ravni in občine bodo morale poskrbeti, da bo tudi v resnici tako, s tem da podvzameio vse za utrditev tržišča. Potrošniški sveti se bodo morali tesno povezati z občinskimi sindikalnimi sveti, da bodo lahko leti na signale potrošnikov posredovali na merodajnih me-stih in preprečil sleherno neupravičeno povišanje cen. VRASANJE: Ali sodite, da bi lahko v Pomurju še kaj ukrenili za zvišanje življenjske ravni delovnih ljudi, oziroma povečali napore glede skrbi za človeka? ODGOVOR: Glede skrbi za človeka smo zabeležili doslej največ uspeha v Murski Soboti, nismo pa storili dovolj za zboljšanje družbene prehrane. Naše sindikalno vodstvo je mennja, da naj bi soboška stanovanjska skupnost čimprej uredila preprosto kuhinjo, za katero bi lahko dala tovarna mesnih izdelkov na razpolago drobovino, ki jo je moč okusno pripraviti. Vsako dopoldne bi lahko poslala posamezna podjetja svoje kurirje s primerno posodo po to toplo ma- Rudi RapI lico, ki ne bi smela biti dražja kot 25 dinarjev. Morda bi kazalo uporabiti tu tudi preventivni sklad okrajnega zavoda za soc. zavarovanje, ki zna- ša letos okrog pol milijona, izkoriščena pa je le petina. Nekaj bi lahko prispevala tudi občina, nekaj pa kolektivi. Primeri v kolektivih, kjer so takšno toplo malico že uvedli, kažejo, da so se zmanjšali bolniški izostanki in povečala Storilnost dela. O uvedbi tople malice v Soboti že razpravljajo, sindikat pa je dal potrebno pobudo. Sodimo tudi, da so usluge sesalcev za prah in pralnih strojev uslužnostnega servisa stanovanjske skupnosti predrage za delavce. Če nima stanovanjska skupnost dovolj sredstev, naj bi omogočila delavcem posluževanje teh uslug občina. Seveda pa bi kazalo, če bi stanovanjska skupnost nabavila tudi loščilec za parket in sokovnike. VRAŠANJE: Ali bi nam lahko povedali kaj o pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic? ODGOVOR: V pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic moramo poskrbeti, da bodo vsi sindikalni forumi dobili dober kader. Občni zbori v sindikalnih podružnicah bodo do 15. decembra, od 15. decembra do 15. ianuaria bodo občni zbori občinskih sindikalnih svetov, naposled pa občni zbor OSS. Od dobrih in temeljitih priprav je odvisno tudi uspešno delo sindikalnih forumov v prihodnjem letu. bš RAZSTAVA VKUHANEGA SADJA IN SADNIH SOKOV V nedeljo bo v Križevcih pri Ljutomeru razstava vkuhanega sadja in sadnih sokov. Organizirale jo bodo žene-zadružnice. To bo prva razstava te vrste v Pomurju. Na njej si bodo ljudje lahko ogledali, kako so naše žene napredovale na tem področju gospodinjstva. Pripravile so tudi vrsto različnih sadnih sokov. Letos so si namreč nabavile več sokovnikov in ga imajo sedaj že skoraj v vsaki vasi. Žene-zadružnice so se izkazale tudi pri vkuhavanju sadja za mlečno šolsko kuhinjo. Za šolsko mladino so vkuhale preko 1001 razne marmelade. nb POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958 Viden vsestranski napredek (Nadaljevanje s 1. strani) zelo perečih nalog Nesmiselno bi bilo trditi, da je tu storjeno že vse, kar je potrebno za boljše življenje našega delovnega človeka, za zadovoljevanje njegovih vsakodnevnih potreb. Vedeti moramo, da je rešitev odvisna od materialnih možnosti, s katerimi razpolagamo in ki jih na škodo postavljenih proporcev ne moremo prebijati. Vendar nam postavljena pot daje perspektivo, v kateri bo možno ob razumevanju vseh faktorjev v komuni te probleme zadovoljivo rešiti v kratkem razdobju. Stojimo neposredno pred nalogo, da damo stanovanjskim skupnostim tako obliko in vsebino, ki bo prav na teh najvažnejših področjih zadovoljevala vsakodnevne potrebe naše družine in delovnega človeka, da bo lahko skupno s komuno pomagala uresničiti, preko svojih servisov in drugih služb naša pričakovanja. Mnogokrat smo nestrpni, ko nam me uspe storiti vsega, kar bi hoteli in želeli. Čestokrat pri tem ne vemo dovolj oceniti in analizirati pogojev, v katerih se gibljemo. Pri vsem pa še radi pozabljamo na to, da ugotovimo. ali smo sami storili vse, kar bi lahko, da bi bile nekatere stvari boljše, kot so, temveč iščemo vzroke in razloge nekje drugje izven sebe, kjer jih praktično ni. Mislim, da je pošteno in prav, da ugotovimo, da je pa le dosežen viden napredek na vseh področjih našega življenja in ki je lahko samo rezultat današ- Karel Lutar nje družbene stvarnosti pri nas, stvarnosti, katere temelji so bili položeni z zmago socialistične revolucije in h kateri zmagi so prispevali tudi dogodki, v spomin katerih praznujemo svoj občinski praznik. Prav na tradicijah borbe in dela onih tovarišev, ki so ustvarili pogoje za naše praznovanje, strnimo svoje sile v delu za uresničitev vseh ciljev, ki smo si jih postaviti za izgraditev lepšega in pravičnejšega družbenega reda. To bo obenem tudi najlepša oddol-žitev vsem žrtvam, v počastitev katerih praznujemo vsako leto svoj občinski praznik! Narasla Mura Močno deževje pred nekaj dnevi ni napolnilo samo struge Ledave. Kakor smo izvedeli na Murski regulaciji v Radgoni, je v noči od ponedeljka na torek močno narastla avstrijska rečica Sulm, ki se izliva pri Lipnici v Muro. V torek zjutraj, po 7. uri, je narastla tudi Mura pr nas. V Radgoni so zabeležili že v jutranjih urah vodostaj 300 centimetrov, medtem ko je znašal najvišji vodostaj prii zadnjih poplavah 338 cm. Kot pred nekaj tedni je tudi tokrat prestopila Mura bregove pri Veržeju, vendar ni povzročila nobene škode. KDOR SEJE — TA ŽANJE! KMETJE ZADRUŽNIKI, VAŠI PRIHRANKI SO VARNO NALOŽENI IN VSAK ČAS DOSEGLJIVI PRI ZADRUŽNI HRANILNICI IN POSOJILNICI MURSKA SOBOTA ALI NAJBLIŽJI ZADRUGI! NE HRANITE DENARJA DOMA, VLOGE OBRESTUJEMO 2 Posnetek z enega številnih gradbišč v Murski Soboti v dneh letošnjega občinskega praznika. Načrti, ki naj bi zagotovili največjo jugoslovansko KONFEKCIJSKO TOVARNO V POMURJU Leta 1945 je po spojitvi obeh tekstilnih tovarn v Murski Soboti bilo zaposlenih 240 delavk. Takrat sta bili tovarni še samo- Tovarna perila »Mura« v Murski Soboti predvideva 100% povečanje kapacitete tovarne, to pomeni povečanje zaposlenih za 580 delavcev — Novih 890 ljudi lahko zaposli težka konfekcija, ki naj bi bila sestavni del sedanje lahke konfekcije — Združitev moške in ženske konfekcije s težko konfekcijo tvori največ jo konfekcijsko industrijo v Jugoslaviji — Potrebno je razumevanje vseh, predvsem republiških forumov — Elaborati za težko konfekcijo so že izdelani in predloženi v obravnavo merodajnim forumom — Uvedba ženske konfekcije še ni definitivna — Samo težka konfekcija bo zaposlila 890 delavcev in dala vrednost proizvodnje 1 milijardo 679 milijonov dinarjev. Tako je podjetje rešilo problem izdelave moškega perila in prostorov. Z odkupom zgradbe in parcele okrajne zadružne zveze pa je dana možnost za nadaljnji razvoj. Na omenjeni parceli bo tovarna začela že v prihodnjem letu graditi sklad'-šče surovin, a v sedanjo zgradbo OZZ bo preselila svoje poslovne prostore. V sedanjih prostorih uprave bodo začeli urejata prostor za delavnico, kjer bo zaposlenih toliko delavk, da se bo dosedanja zmogljivost lahko povečala še za enkrat. Razprava o tem, ali naj bi uvedli žensko konfekcijo ali pa pletilstvo, pa še ni končana. Znano je, da obstojijo pletilni stroji in jih je potrebno le prenesti v Mursko Soboto in izko- ristiti, menijo v tovarni. Toda načrti so izvedljivi le tedaj, če bo podjetje dobilo ustrezni investicijski kredit v republiškem ali zveznem merilu, kajti občinski in okrajni skladi so za te potrebe preneznatni! Načrte in idejne skice pa je že začel izdelovati okrajni projektivni biro. Med tem pa je elaborat težke konfekcije že predložen pristojnim forumom in pričakujejo, da bo kmalu rešen. Gradnja težke konfekcije bi bila za Pomurje izredno pomembna, kajti s tem bi bilo lahko zaposlenih še 890 delavčev. Gradnja bi sicer stala 291 milijonov di-narjev, vendar bi bila vrednost letne proizvodnje 1 milijarada 679 milijonov dinarjev, kar bi se poznalo tudi v narodnem dohodku, ki bi se povečal za 361 milijonov 919 tisoč dinarjev. Če torej govorimo o povečanju sedanje tovarne perila v Murski Soboti z žensko konfekcijo, ki bi povečala zaposlenost za 100°/o ali za 580 delavk in prištejemo k temu še 890 zaposlenih v težki konfekciji, dobimo število zaposlenih v tem podjetju v številki 2050. To pomeni, da hi v tej tovarni dobilo zaposlitev novih 1470 delavcev in delavk, kar bi bilo za sezonsko Pomurje pomembno. Ob tem naj omenimo, da je doslej najmočnejše podjetje v proizvodnji srajc tovarna perila Mura v Murski Soboti in bi ta tovarna v Pomurju po izvedbi navedenih načrtov postala najmočnejša konfekcijska tovarna v Jugoslaviji, s pripombo, da doslej obstajajo še tri podobne konfekcijske tovarne. Da pa bi tovarna na nek način pomagala tudi svojim delavcem, se je odločila tudi za prispevek družbenemu standardu lin sicer z gradnjo stanovanj v 20-stanovanjskem bloku. Za gradnjo tega stanovanjskega bloka je tovarna že zagotovila sredstva. Tovarna perila Mura pa namerava kupiti ali najeti tudi počitniški dom in sicer tako, da bi ta dom prevzela skupno z nekim drugim podjetjem iz Murske Sobote zato, ker je majhen počitniški dom nerentabilen, a velik pa ne bi bil nezadostno izkoriščen. Tudi konfekcija je lahko lepa stojni, toda že naslednjega leta je bila izvršena njuna združitev. V času planskega gospodarstva se je tovarna perila Mura borila predvsem s težavami, ki so nastale zaradi pomanjkanja surovin. S sprostitvijo gospodarstva so nastale težave: dotedanja kakovost ni ustrezala zahtevam tržišča, podjetje ni bilo znano v državnem merilu. V postopnem razvoju so te težave premostili in obseg svojega poslovanja še povečali, tako da je sedanja proizvodnja do neke mere izražena tudi v povečanem številu zaposlenih, ki jih je trenutno 580. Tovarna Mura zdaj že zalaga s svojimi proizvodi vso Jugoslavijo. Odločilno vlogo v razvoju podjetja je pomenila preselitev obrata iz Kocljeve ulice v sedanje poslopje tovarne, kjer je bila izvršena tudi nadzidava, ki je omogočila vselitev delavcev iz prejšnjega obrata. Lani je bila tudi že izvedena ureditev strojnega parka. Takrat je bil dobavljen nov strojni park: specialni šivalni in likalni stroji. Letos je tovarna začela že tudi z izvozom v Zahodno Nemčijo in sicer v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Z letošnjim letom je tovarna dosegla 100% izkoriščanje kapacitete in je potrebno le še to, da se nova delovna sila povsem priuči in da maksimalno zmogljivost. Ob tem pa je potrebno pripomniti še to, da je bilo lani zaposlenih 120 novih delavk. „KROJ" ugodna perspektiva Soboško obrtno podjetje Kroj je letos močno povečalo svoje obratne prostore. Še ne dolgo tega so se stiskali v majhnih delavnicah, kar je oviralo delo. Za novogradnjo so dali nekaj čez 15 milijonov dinarjev. Med drugim so ustanovili tudi dve obrtni delavnici, in sicer pri Vidmu ob Ščavnici in v Petrovcih. Podobnih delavnic nameravajo ustanoviti še več. Še od vsega začetka izdelujejo pri Kroju predvsem težko konfekcijo. Tako se to podjetje iz leta v leto razvija in že prerašča okvir majhne obrtne delavnice. Pri Kroju se že nekaj časa ukvarjajo z mislijo, da bi sčasoma prešli na industrijsko proizvodnjo. Za to bo dovolj predvsem kvalificiranih delavcev. Glede na to sodijo pri Kroju, da bo potrebno najprej izpopolniti strojni park. Za stroje in še za ostali nujno potrebni inventar bodo porabili okrog 5 milijonov dinarjev. TUDI BLISK BI LAHKO SODELOVAL S PANONIJO V obrtnem podjetju »Blisk« opravljajo predvsem usluge. Popravljajo vse gospodinjske stroje, previjajo elektromotorje itd. Ker so v zelo tesnih prostorih, so pred kratkim kupili starejšo stavbo na Lendavski cesti, kjer bodo sedaj uredili svojo delavnico. Ko bodo uredili novo delavnico, predvidevajo, da bi lahko šli v koprodukcijo s Panonijo. Izdelovali pa bi električne gospodinjske aparate. Razen tega pa že sedaj opravljajo servisno službo za tovarno »Tobi«. Razgovor Zadruge se uveljavljajo Naš sodelavec je obiskal predsednika Sveta za kmetijstvo pri ObLO Murska Soboto tov. Alojzu Benku in ga zaprosil, naj za bralce »Pomurskega vestnika« odgovori na dvoje vprašanj: 1. Menite, da so kmetijske zadruge v soboški občini na sedanji stopuji razvoja že sposobne uveljavljati vlogo proizvajalnih organizacij na po-deželju? 2. Kjer še niso. kakšne ukrepe bo potrebno še uveljaviti, da bodo tej vlogi zares kos? O Obč. LO je sklenil, da bo odslej delovalo v občinskem okolišu sedem kmetijskih zadrug. S tem sklepom je zagotovljeno, da bodo kmetijske zadruge lahko obvladale vso kmetijsko proizvodnjo v svojih okoliših. Seveda bo pri tem potrebne več discipline, da zadruge pri odkupu kmetijskih pridelkov ne bodo več »hodile druga drugi v zelje«, kot se je to večkrat dogajalo doslej. Tak sklep Obč. LO je narekovala nujna potreba po zaokroženih ozemeljskih enotah, ki bodo gospodarsko in finančno tako močne, da bodo kos vsem nalogam v kmetijski proizvodnji in pri odkupu. Uveljavljanje tega sklepu je ponekod naletelo na nerazumevanje, ki pa je v glavnem rezultat lokalistič-nih teženj, ne pa splošnih potreb občine na področju vse bolj intenzivnega razvijanja kmetijstva. V Kupšincih se je 25 zadružnikov odločilo za priključitev k črnelavski zadrugi, posamezniki. zlasti še bivši zadružni od- borniki pa bolj »vlečejo« k soboški zadrugi. V Brezovcih bi. če bi upoštevali krajevne težnje, zabredli v nemogoče stanje; soboška zadruga bi zelo težko uveljavljala svojo proizvodno in upravljalno vlogo v tem kraju, saj bi morala posegati tja skozi okoliše dveh sosednjih kmetijskih zadrug. Priključitev k pueonski zadrugi je torej gospodarsko povsem utemeljena. Tudi upravna odbora KZ Gradišče in Tišina nista našla skupne odločitve za združitev obeh zadrug, čeprav volivci Gradišča — malega kraja, k! bi z izključno »svojo« zadrugo ostal nesposoben za odločilnejše Alojz Benko poseganje v kmetijsko proizvodnjo in brez vsake možnosti za nagrajevanje potrebnega strokovnjaka, niso povedali na svojem zboru nič bistvenega proti taki združitvi, ko so o tem živahno razpravljali in sva jim s predsednikom OZZ natančneje pojasnila gospodarske koristi občine kot celote na področju kmetijstva. Primer kaže, da so nekateri odbornik; često celo za razpoloženjem večine prebivalstva. O Kmetijske zadruge v občini imajo sedaj 11 traktorjev, KZ v Gederovcih pa si bo v kratkem še nabavila traktor »Ferguson« s potrebnimi priključki. Najbolje sta založeni s kmetijsko mehanizacijo soboška in puconska zadruga. Ugotavljamo pa, da imajo traktorji, vsaj pri nekaterih zadrugah, še vedno premalo priključkov, tako da je v precejšnji meri zmanjšano njihovo področje operativnega poseganja v kmetijsko proizvodnjo. Ne bi mogel reči, da je krivda samo pri zadrugah; teh priključkov večkrat tudi ni bilo moč dobiti V perspektivi bo treba težiti za združitvijo kmetijskih zadrug Črnelavci in Gederovci z ustreznim upravnim središčem. O taki »operaciji« smo že doslej (Nadaljvanje na 12. strani) SOBOTA - mesto ŠOLARJEV MESTO SE ŠIRI IN ŠTEVILO PREBIVALSTVA NENEHNO NARAŠČA, ZATO JE TOLIKO BOLJ UTEMELJENA IN HVALEVREDNA SKRB OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZA PROBLEME ŠOLSTVA Navzlic vrsti objektivnih in subjektivnih težav se šolstvo v soboški občini uspešno razvija. Res je tudi. da se danes že kažejo lepi sadovi sodelovanja organov družbenega upravljanja in pomoči vodstva občine. Tu je treba omeniti predvsem sistematično skrb ObLO tako za opremo šol, skrb za šolske in učiteljske knjižnice, za nabavo novega in dopolnitev obstoječega inventarja itd. Tudi čas in razvoj sta prispevala svoje. Mesto se iz leta v leto širi, število prebivalstva nenehno narašča in pristojni organi že resno razmišljajo o tretji izmeni, hkrati pa bo treba povečati število učilnic, saj je v Soboti že očitna potreba po 5 osnovnih šolah in 3 otroških vrtcih. Ponovna ustanovitev učiteljišča nalaga Sobočanom zopet nove skrbi. Prepričan, smo, ker tako nedvoumno kažejo dosedanje izkušnje, da bo dobra volja in razumevanje vseh odgovornih činiteljev ter vsega prebivalstva strlo še marsikateri trd oreh. Sodelovanje premaguje ovire Zgledu načrtne skrbi občinskega ljudskega odbora Sobota bo moralo slediti tudi prebivalstva Z adaptacijami v Brezovcih, Bodoncih in dograditvijo prvega paviljona v Bakovcih je letos v lastnih zgradbah pridobljenih 6 učilnic, z adaptacijami lani na Tišini in letos v Puconcih pa 4 učilnice v zadružnih domovih. Novo šolsko leto narekuje obnovitev poslopja osnovne šole Sobota II, kjer bi z nadzidavo pridobili 6 učilnic. Perspektivni plan občinskega sveta za šolstva predvideva v občini 113 oddelkov ter 135 učnih moči. Trenutno je v 104 oddelkih 94 učnih moči, tako da jih manjka 28 ali 22%. Navzlic velikim težavam je ObLO našel vire, da je na Tišini s prezidavo im adaptacijami pridobil samska stanovanja za učiteljstvo, stanovanjska skupnost v Soboti pa je v ta namen odstopila dvoje stanovanj. Malone idealen zgled pa je pokazal ObLO Sobota v Brezovcih, kjer je dokončno uredil tako vprašanje šolskih prostorov kot učiteljskega stanovanja. Tu kaže omeniti še gradnjo učiteljskega stanovanja v Mačkovcih v sodelovanju s tamkajšnjim PGD, v prihodnje pa nameravajo graditi učiteljska stanovanja za zdaj tudi v Puconcih in na Tišini, kjer sta na podeželju tudi najmočnejši šoli. Bakovčani na prvem mestu Glede dviga šolskega stanovanjskega fonda ter oskrbe stanovanj za prosvetne delavce je prebivalstvo že sledilo zgledu ObLO. V Bakovcih, Puconcih, Bodoncih, Brezovcih in Moščan-cih je s prostovoljnim delom pripomoglo, da je plan v glavnem izpolnjen. Nekoliko počas- neje teče vsa reč v Gederovcih. Vsekakor so Bakovčani na prvem mestu glede organizacije ter discipline pri opravljanju prostovoljnih del pri gradnji šole. Otvoritev šole v Bakovcih je važen mejnik v reševanju tovrstnih problemov in najlepši način proslave občinskega praznika. Prav gotovo moramo omeniti razumevanje delovnih kolekti- vov tovarne mlečnega prahu, tovarne perila »Mura« in »Pomurski tisk«, ki so prevzeli patronate nad pionirskimi odredi, Pogled iz veže soboške gimnazije a tudi prizadevanje DPM Sobota in delovnega kolektiva opekarne Puconci. Kmetijske zadruge pa bodo morale posvetiti več skrbi kmetijskemu izobraževalnemu šolstvu in KGŠ. V tem pogledu je treba pohvaliti Mačkovce. Pestra izvenšolska dejavnost mladine Dejavnost družbenega upravljanja se razveseljivo odraža tudi v vrstah naše mladine. Na šolah je 13 pionirskih odredov z 2608 člani (93,5 °/o), medlem ko je pri TVD »Partizan« aktivnih 322 ali 11 % pionirjev. Ta odstotek bo treba kljub po- manjkanju vodičev na vsak način dvigniti. Razveseljiv razmah beleži tudi glasbena vzgoja, dejavnost raznih krožkov, PRK itd. Ob občinskem prazniku želijo odgovorni činitelji sedaj, ko se je na Tišini število učnega osebja povečalo, da bi čimprej prišlo do obojestranskega stika učiteljstva In prebivalstva. Poleg lokalnih činiteljev bo moralo celotno prebivalstvo skrbeti, da dobi učiteljstvo stanovanja in prehrano. V tem pogledu kaže pohvaliti Krožance in Bakovčane. Odgovorni činitelji tudi sodijo, da bi bilo potrebno še več sodelovanja med občinskim in okrajnim ljudskim odborom pri reševanju perečih problemov šolstva navzlic vsej potrebni skrbi ObLO za kadre in materialne potrebe šolstva. V Soboti je danes nad 2000 šolarjev in dijakov in tudi strokovno šolstvo beleži velik razmah ob pomoči sklada za kadre. Navzlic štipendiranju je še \edno pereče vprašanje telesnovzgojnega pouka, saj bi po- trebovali 6 telesnovzgojnih učiteljev. Velika večina učiteljskega osebja je s takimi strokovnimi in etično-moralnlmi vrlinami, da mu lahko v polni meri zaupamo vzgojo otrok in uveljavljanje šolske reforme. B. S. Šolarji — redni bralci naprednega mladinskega tiska PRVI POSKUSI SODELOVANJA V nekaterih soboških podjetjih so že večkrat poskušali na-vezati proizvodne stike z sorodnimi podjetji. Pokazali so se sicer uspehi, vendar to sodelovanje ni zaživelo tako kot bi bilo pričakovati. V soboškem podjetju Rafimus so že precej časa izdelovali radioaparate. To so opustili, ker je na tržišču prevelika konkurenca večjih podjetij. Prav tako so pripravili prototip UKV sprejemnika, pa tudi tukaj ni bilo zadovoljivih zgledov, ker je bil material predrag. Pred kratkim pa so se odločili, da bodo preurejali navadne radijske aparate tako, da bo moč sprejemati tudi UKV. Ra- čunajo, da se bo to obneslo. Pri prvem poskusu, da bi začeli delati UKV sprejemnike, so se poskušali povezati s Telekomunikacijami v Ljubljani, vendar Telekomunikacije niso hotele sprejeti predloga Rafimusa. ker bi se zaradi velike oddaljenosti močno povečali stroški izdelave. Dokaj uspešno pa je bilo sodelovanje s soboško Panonijo. Za to so izdelovali predvsem razne armature za sadne škropilnice. ročaje za salonske zaboje, prav tako pa so opravljali nekatera manjša dela pri izdelavi železničarskih svetiljk itd. Brez dvoma bi se dalo tako sodelovanje še razširiti, seveda le pri serijski izdelavi posameznih predmetov. Večina manjših soboških obrtnih delavnic bi se lahko razvila v proizvodnem sodelovanju z industrijo kovinske galanterije Panonija. Ker pa ima prav Panonija največ težav tako glede delovnih prostorov kot strojne opreme, bo potrebno urediti predvsem ta ključni obrat. POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958 3 V puconski opekarni: MODERNIZACIJA OBRATA Med večja podjetja soboške občine sodi tudi opekarna Puconci. Tu je zaposlenih v sezoni okrog 100 delavcev in delavk. Obrat je sicer star, vendar ga postopoma modernizirajo. Tako predvidevajo, da bodo do leta 1961 napravili potrebne police ca sušilnice, povečali zorilnico za glino in nabavili vakum stiskalnico. Med največja dela, ki jih bodo opravili do 1. 1961, pa sodi gradnja sušilnice. Kakor predvidevajo, bodo znašali V Puconski opekarni stroški pri gradnji te sušilnice okrog 16 milijonov dinarjev. Celotni perspektivni načrt podjetja predvideva za približno 20 milijonov dinarjev investicij. Od tega bodo prispevali iz lastnih skladov okrog 10 milijonov dinarjev. Letošnjo proizvodnjo, ki znaša po proizvodnem planu podjetja 4 milijone 120 tisoč kosov opeke, so nekoliko ovirala montažna dela v krožni peči. Ta je pričela obratovati šele meseca junija. Celotni stroški montažnih del v krožni peči so znašali 8 milijonov dinarjev. Podjetje je pri tem prispevalo lastnih sredstev 4 milijone dinarjev. Nadaljnja modernizacija puconske opekarne je vsekakor opravičljiva, saj je povpraševanje po izdelkih opekarske industrije vedno večje. Seveda si bo morala opekarna zagotoviti tudi dovolj sredstev iz splošnega investicijskega sklada. 341 MILIJONOV DIN POTREBUJE TOVABNA MESNIH IZDELKOV REKONSTRUKCIJA TOVARNE MESNIH IZDELKOV - UREDITEV HIGIENSKIH RAZMER V TOVARNI IN OKOLICI — PREDVIDENA PROIZVODNA ZMOGLJIVOST REKONSTRUIRANE TOVARNE JE 4600 TON LETNO — VELIKE MOŽNOSTI ZA IZVOZ MESNIH KONZERV IN PREDELANIH BEKONOV ZLASTI V ANGLIJO. O rekonstrukciji tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti smo slišali že večkrat. O tem vprašanju so razpravljali že na številnih mestih, tudi v občinskem ljudskem odboru in okrajnem ljudskem odboru, te dni pa bodo razpravljali o tem v investicijski banki v Ljubljani. Gre namreč za to, ati bo odobren investicijski kredit v znesku 341 milijonov din za rekonstrukcijo ali ne. Investicijski kredit za rekonstrukcije pa je tovarni nujno potreben. Tovarna je nastajala namreč desetletja odvisno od tega, kako je pri bivšem lastniku Benku naraščal kapital. Prav zaradi tega ta tovarna ni sistematično zgrajena in ne ustreza ne sanitarnim zahtevam ne tehničnim. Proizvodnja je s tem zavirana. zlasti zato, ker manjkajo tudi primerni sodobni stroji. V tovarni nameravajo zgraditi hladilnico in del klavnice. Z rekonstrukcijami bo rešeno vprašanje ureditve primernega oddelka za proizvodnjo različnih vrst konzerv, ki so zelo 'iskane na tujem trgu. Za izvoz predelujejo v tovarni mesnih izdelkov že tudi bekone, ki so iz te tovarne že znani na Angleškem kot kakovostno predelano blago. Z rekonstrukcijami bo povečana zmogljivost tovarne za 103 odstotke, s čimer bo zagotovlje- na zaposlitev še 72 delavcem. Bruto dohodek bo potem znašal 1 milijardo 621 milijonov dinarjev. To pomeni znaten porast narodnega dohodka. Ni torej čudno, da sta dala občina in tudi okraj vsa priporočila in potrebne garancije, zlasti zato, ker je tudi surovinska osnova primerna. Ni namreč bojazni, da ne bi bilo dovolj klavne živine, čeprav bodo po rekonstrukciji lahko letno klali 7000 goved, 15.000 telet in 35.000 svinj. Rekonstrukcija tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti bo imela za posledico tudi urediitev kanalizacije in s tem odstranitev težav, ki nastajajo urejenega odtoka in higienskih zahtev mesta in zlasti bližnje okolice te tovarne. Sodobno urejena tovarna, ki bo zadostila zahtevam časa za prihodnjih dvajset let, bo morala biti urejena vsekakor tudi s teh vidi- kov. To pa je za mesto zelo pomembno in koristno. Tudi za stanovanja bodo poskrbeli. Odločili so se namreč za adaptacijo sedanjega stanovanjskega poslopja pri tovarni, in siceer z lastnimi sredstvi in delno s posojilom stanovanjskega sklada. Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti obeta torej, da bo poistala ena izmed pomembnih tovarn živilske industri je ne samo za domači, temveč tudi zamejski trg. Konzerv, ki so zlasti na tujem trgu zelo iskane, bodo proizvajali letno 600 ton. Skupna proi-zvodnja je doslej 210 ton letno, po rekonstrukcijah pa se bo približala 4600 tonam letno, kar vsekakor ne bo neznaten uspeh. Z vsem tem pa ho tovarna koristila tudi živinoreji, saj bo spodbujala živinorejce s tem, da jim bo zagotovila odkup živine, ki jo pripravijo za zakol. Stanovanjski blok na Lendavski cesti SGP »SOGRAD« — SGP »SOGRAD« — SGP »SOGRAD« — SGP »SOGRAD« — SGP »SOGRAD« — SGP »SOGRAD« - Letni plan: 151 milijonov din -Realizacija 250 milijonov din! GRADBENO PODJETJE SOGRAD V MURSKI SOBOTI PREDVIDEVA IZPOLNITEV PROIZVODNEGA PLANA ZA LETOŠNJE LETO V ZNESKU 250 MILIJONOV DIN — V TREH TROMESEČJIH LETOŠNJEGA LETA SO V TEM PODJETJU PRESEGLI LETOŠNJI PLAN REALIZA, CIJE PROIZVODNJE ZA 34 MILIJONOV DIN — SKUPNI PRESEŽEK LETOŠNJEGA PLANA PROIZVODNJE BO ZNAŠAL 100 MILIJONOV DIN - PLAN ZA LETOŠNJE LETO JE PROIZVODNJA V ZNESKU 151 MILIJONOV DIN. KOLIKOR JE ZNAŠALA REALIZACIJA PROIZVODNJE V LANSKEM LETU — PODJETJE SE MOČNO MEHANIZIRA IN GRADI S POSPEŠENO HITROSTJO — USTANOVILI BODO TUDI NEKAJ OBRTNIH OBRATOV. KI BODO ZAGOTOVILI HITRO ZAKLJUČITEV VSEH, NE SAMO GRADBENIH DEL! Trubarjev drevored v Soboti Gradbeno podjetje Sograd v Murski Soboti je začelo z gradnjami v vrednosti 40 milijonov din pri Lenartu, kjer gradi dva stanovanjska bloka, in z gradnjo upravnega poslopja okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v vrednosti gradbenih del 145 milijonov din. Toda to podjetje srečamo tudi v številnih gradnjah v Murski Soboti. Tako ga srečamo pri gradnji treh stanovanjskih blokov s po 12 stanovanj, enega stanovanjskega bloka zavoda za socialno zavarovanje s šestimi stanovanji, šole za vajence v trgovini, dijaškega doma, upravnega poslopja združenih investitorjev ko- munalne banke, zadružne hranilnice in okrajne zadružne zveze, objekta Petrol — servisa in skladišča v Murski Soboti in osnovne šole v Bakovcih, ki bo izročena svojemu namenu že oktobra. Pri teh gradnjah je ugotovljeno, da tečejo mnogo hitreje, kot so še pred dvemi leti, saj je dvanajststanovanjski blok bil zgrajen v dobrih treh mesecih in bakovska šola v petih mesecih. Gotovo gre to delo na račun povečanja zaposlenih, ki jih je bilo lani le okrog 200, med tem ko je letos zaposlenih v tem podjetju že kar 380 delavcev. Toda znaten del gre tudi na račun mehanizacije, ki se je letos zlasti naglo uveljavljala in prispevala k povečanju storilnoti. Tako so letos nabavili 1000 jeklenih podpornikov, 10 samokolnic z gumijastimi kolesi, 3 »japonarje« z gumijastimi kolesi, 1 električni vibrator za beton, 3 plato dvigaila za navpične prenose, 1 prevozno krožno žago, naročenih pa je še 1000 kvadratnih metrov fasadnih jeklenih odrov. Podjetje ima planirano za prihodnje leto 15 milijonov investicijskih kreditov. S tem mislijo nabaviti prevozna sredstva: kiper avtomobile, betonske mešalce za malto. Podjetje zaposluje tudi 19 vajencev zidarske in tesarske stroke, štipendira dva študenta na srednji gradbeni šoli v Ljubljani, zaposluje enega inženirja, 1 višjega gradbenega tehnika in pet gradbenih tehnikov. Ti podatki o strokovnem kadru v podjetju povedo, da ga je dovolj in da podjetje dovolj skrb: zanj. Prav zato, da ga lahko zaposli tudi v zimskem času, ko gradbena sezona mine, pa je ustanovilo podjetje Sograd projektivni biro, ki se ukvarja predvsem z manjšim načrtovanjem. V letošnjih gradnjah je podjetje Sograd opazilo mnoge značilnosti svojega naglega, lahko bi rekli enoletnega, razvoja. Predvsem je ugotoviti dejstvo, da so mnoge gradnje končali pred rokom in tako mnogo prištedili v času, ki so ga koristno uporabili v gradnjah na drugih mestih, kar je povzročilo znatplana. Toda naglo povečanje števila zaposlenih je imelo tudi negativne posledice. Novi delavci se namreč niso mogli naglo priučit: metodam dela že delno mehaniziranega gradbeni štva in so zato povzročili nihanje v storilnosti. Toda to je nujen pojav, ki se bo končal z znatnim zvišanjem storilnosti, ko se bo delovna sila ustalila. Drug primer je pojav, da po končanih zidarskih delih gradnja ni končana še dalj časa zategadelj, ker obrtna dela niso bila planirana za čas ko so gradnjo končali pred rokom. Da se temu v bodoče izognejo, so sklenili, da bodo pri podjetju ustanovili potrebne obrtne obrate, tako pleskarske, inštalaterske in druge, ki jih pri nas primanjkuje, kolikor pa je zasebnikov, pa so njihova dela nekakovostna. Tako se bodo izognili zastojem. Med drugimi vprašanji, o katerih je zadnje čase razpravljal delavski svet, so tudi stanovanja za delavce podjetja. Podjetje se je odločilo za gradnjo stanovanj, za katera je oskrbelo nekaj lastnih sredstev, nekaj pa jih je zaprosilo od občinskega stanovanjskega sklada. Tak razvoj gradbenega podjetja Sograd nedvomno še mnogo beta v naši gradbeni industriji. Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih PRVI IZDELKI IZ CEMENTA Širom po Sloveniji se s svojimi izdelki iz leta v leto bolj uveljavlja med drugimi podjetji tudi Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih. Temu primerno se vsako leto poveča v podjetju proizvodnja. Leta 1952, ko se je podjetje osamosvojilo, je znašala letna proizvodnja pri 90 zaposlenih 21 tisoč ton materiala. Letos je zaposlenih v podjetju le 66 delavcev, proizvodnja pa se je povečala na 22 do 23 tisoč ton. Da so lahko povečali proizvodnjo, kljub zmanjšanemu številu za- poslenih, je pripisati mehanzaciji obrata in nekoliko večji storilnosti. Med drugim so ta le ta kupili tudi traktor in dve 5-tonski prikolici, tako da je dnevni odvoz kremenčevega peska na železniško postajo neoviran. Kupili so še drobilec, ki ga bodo uporabljali predvsem za izdelke iz cementa. Te izdelke so šele pričeli proizvajati. Tako nameravajo izdelovati betonske cevi različnih velikosti, teraco, stopnišča, okenske police, manjše bazene za pripravljanje škropiva v vinogradih, Puconska zadruga za mehanizacijo V kmetijski zadrugi Puconci že nekaj časa skrbijo predvsem za mehanizacijo. Okrog 400 zadružnikov se lahko poslužuje treh traktorjev, med temi je traktor znamke »Ferguson« z dvanajstimi priključki, drobilec za zrnje, mlatilnica, ki ima pribor za mlačenje detelje, vprežna motorna škropilnica, 7 sejalniikov in še več drugih večjih in manjših strojev. Vsi ti stroji pa delajo zadrugi precej preglavic, saj nimajo primernega prostora, kamor bi te stroje lahko postavili, predvsem čez zimo. Sedaj v sezoni imajo vsaj sejalnike porazdeljene po posameznih vaseh svojega okoliša. Kaže, da bo najbolj primerno postaviti montažno lopo, ki jo bodo lahko ob potrebi preselili, saj nimajo za garaže niti primernega prostora Na območju puconske kmetijske zadruge je med drugim močno razvito sadjarstvo, vendar ljudje premalo skrbijo za škropljenje sadnega drevja. Kljub temu, da je letos izredno ugodna sadna letina, bi bilo težko dobiti v kateri koli vasi prvovrstno sadje. V sklopu kmetijske zadruge deluje že več kot leto dni samostojen obrat »Gradnje«, k: zaposluje v sezoni od 40 do 50 tesarjev in zidarjev. Kot malokateri, je uspelo zadrugi v Puconcih organizirati odkup. Skoraj ni dneva sedaj v jesenskih mesecih, da ne hi odkupili poleg drugega tudi do 150 kg svežih gob. Seveda imajo tudi v puconski zadrugi še marsikatero težavo, predvsem glede umetnih gnojil, ki so primanjkovala v času setve. Vendar je mogoče trditi, da imajo ljudje zaupanje v kmetijsko zadrugo. To dokazuje med drugim uspešno delovanje hranilnice in posojilnice, klešče za električne drogove, cestne robnike in še nekatere druge izdelke, za katere je veliko povpraševanje tako doma kot po vsej Sloveniji. Novost, ki so si jo omislili v Puconcih, so tud: betonski stebri za žično napeljavo v vinogradih. Tudi to bo najbrž izdelek, ki ga ne bo težko prodati, saj je znano, da les, ki ga porabijo vinogradniška posestva kot kolje, močno podražuje proizvodnjo. Ker je kakovost puconskega kremenčevega peska izredno dobra, si ta kaj lahko utira pot na tržišče. Med največjimi odjemalci sta Tovarna dušika Ruše in Železarna Jesenice, kjer uporabljajo kremenčev pesek kot samotne obloge pri pečeh. Razen tega priporočajo posamezni konstruktorji puconski pesek za čistilce. Ugodni pogoji tako glede materiala kot prodaje kažejo na to, da bo potrebno pridobivanje kremenčevega peska v Puconcih še povečati, za kar bodo potrebne manjše investicije, predvsem pa popolno izkoriščanje obstoječih kapacitet. Po žetvi — mlačev Rast Komunalne (Ob drugi obletnici Prvi zarodek v razvoju lokalne kreditne ustanove v Pomurju je nastal v Murski Soboti, ko je ljudski odbor mestne občine ustanovil Mestno hranilnico, ki je začela poslovati v aprilu 1953 v zelo skrčenem obsegu. Njena naloga je bila zbirati sredstva prebivalstva na hranilne vloge in dajati potrošniška posojila. Odpirala je tudi tekoče račune raiznim družbenim organizacijam in privatnikom. Nadaljnji razvoj gospodarstva v občini pa je narekoval ljudskemu odboru, da se lokalni denarni zavod prilagodi novim potrebam občine in gospodarstva na njenem področju, zato je v mesecu avgustu 1954 preimenoval dotedanjo Mestno hranilnico v Občinsko komunalno banko. Narodna banka je odstopila Občinski komunalni banki v Murski Soboti obrtniška in gostinska podjetja, občinski ljudski odbor pa je sporazumno z Narodno banko prenesel na Občinsko komunalno banko vse svoje sklade. S sprejetjem Občinske komunalne banke v direktni plačilni promet, kar se je zgodilo v mesecu maju 1955, je Občinska komunalna banka v Murski Soboti res začela poslovati po enotnih načelih bančnega poslovanja in tedaj je prevzela od Narodne banke tudi vodenje in izvrševanje okrajnega proraču- na, kakor tudi proračunov šestih ljudskih odborov. Narodna banka je prenesla tedaj tudi vsa podjetja lokalnega značaja na Občinsko komunalno banko. Politično-teritorialnim spremembam, s snovanjem velikih okrajev im velikih občin je bilo nujno prilagoditi tudi bančno mrežo. Z odpravo okrajev Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava se je skrčila tudi mreža podružnic Narodne banke. To je bilo nujno nadomestiti z novimi bankami. Zato sta se Okrajni ljudski odbor in Občinski ljudski odbor v Murski Soboti sporazumela, da prepusti občina Murska Sobota banko v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti. S prenosom pristojnosti od občinskega na okrajni ljudski odbor je postala Komunalna banka v Murski Sobot; okrajna banka, bivše podružnice Narodne banke v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni pa so dne 21. maja postale njene podružnice. Prvo leto poslovanja Okrajne komunalne banke v Murski Soboti je bilo leto premagovanja najrazličnejših težav. Notranje organizacijske težave smo v glavnem premostili že do konca leta 1956, nerešen je ostal le še problem poslovnih prostorov. Upravni odbor je že v začetku leta 1957 sklenil, da mora komunalna banka v Murski Soboti zgraditi sebi primerne poslovne prostore, da bi lahko zagotovila redno in pravilno poslovanje in zavarovala kolektiv pr: svojem delu po predpisih higiensko-tehnične zaščite. Zidava poslovnih prostorov je v teku in bo predvidoma do konca leta 1959 dogotovljena. V dveh letih poslovanja komunal-ne banke se je obseg poslovanja močno razširil, utrdila se je tudi notranja organizacija, skratka, postala je močna kreditna ustanova v Pomurju. Trenutno zaposluje 108 uslužbencev v »tirih poslovnih enotah. Posluje na načelu doslednega spoštovanja predpisov in ukrepov, ki zagotavljajo izvajanje enotnih smernic denarne in kreditne politike. Najtesneje sodeluje z ljudskimi odbori, gospodarskimi organizacijami, Narodno banko, zbornicami in ostalimi forumi. Da pa je bila Komunalna banka kos nalogam, ki jih je z ustanovitvijo okrajne banke prevzela, je velika zasluga upravnega odbora. Aktivnost tega, kot organa družbenega upravljanja se močno čuti na vseh področjih delovanja banke, bodisi pri reševanju kratkoročne ali dolgoročne kreditne problematike, bodisi pri skrbi za večjo storilnost dela, izboljšanje delovnih pogojev, predvsem pa za strokovno vzgojo kadrov. To dokazuje dejstvo, da je samo v letu 1957 napravilo 15 uslužbencev strokovne izpite, kar pome- 4 POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958 Gradnja in sodelovanje v soboški Panoniji Med vsemi soboškimi podjetji je proizvodno sodelovanje najboljše v industriji kovinske galanterije »Panonija«. Že precej časa delajo v koprodukciji z mariborsko tovarno avtomobilov in z tovarno FAP v Priboju. Za obe tovarni izdelujejo lične kovinske omarice za sanitetni pribor. Pri soboških podjetjih so larv uvedli proizvodno sodelovanje z mizarskim podjetjem »Leda- va«. Skupno s tem podjetjem izdelujejo pohištvo. Pri Panoniji delajo kovinsko ogrodje, pri Ledavi pa posamezne dele iz lesa. V Panoniji menijo, da se vsa taka sodelovanja dobro obnesejo. Podobno sodelovanje so poskušali uvesti še z mizarskima podjetjema »Javor« in »Jelka«, vendar se je pokazalo, da je bila izdelava posameznih predmetov pri »Ledavi« še najboljša. Precej možnosti za sodelovanje imajo s soboškim podjetjem »Vrba«. Skupaj s tem podjetjem izdelujejo vrtne garniture. Ker je na tržišču še vedno veliko povpraševanje po teh izdelkih, bi bilo primerno, sodelovanje z Vrbo še povečati. Da bo soboška Panonija povečala proizvodnjo izdelkov, ki jih izdelujejo doma in v sodelovanju z navedenimi podjetji, bo morala urediti predvsem obratne prostore. Že leta 1955 je sklenil delavski svet podjetja, da sezidajo novo delavnico. Pr' tem bi se povečala letna proizvodnja za 40 odst., delavcev pa bi zaposlili več le za 30 odst. Predvidene gradnje pa niso mogli pričeti brez investicijskega posojila, saj so znašala lani sredstva investicijskega sklada podjetja kljub 22-milijonskemu dobičku le 600 tisoč dinarjev, kar pa porabijo za tekoče investicijske potrebe. Letos predvidevajo, da bo ostalo ob zaključku leta za investicijski sklad 1 milijon 200 tisoč dinarjev. To bo nekako za začetek gradnje. Cim bodo sezidali potrebno delavnico, bodo najeli iz splošnega investicijskega sklada približno 7 milijonov dinarjev posojila za opremo. Industrija kovinske galanterije »Panonija« je že leta 1955 preusmerila proizvodnjo na izdelke za kmetovalce in sploh za široko potrošnjo. Kljub temu, da so najeli precejšnje število delavcev, se je nekoliko povečala tudi storilnost. To še prav posebej leta 1956, ko se je povečalo število zaposlenih za 8 odst. proizvodnja pa je porastla v primerjavi z letom 1955 za 17 odst. Tudi lani je bilo predvideno povečanje proizvodnje v Panoniji za 4.5 odst. Tako dosega omenjeno podjetje precejšnje uspehe, kljub temu, da se razmere v proiz- vodnih obratih niso skoraj nič izboljšale. Ne samo organizacijo dela, marveč tudi kakovost izdelkov bi bilo mogoče izboljšati ob ureditvi prostorov, saj so posamezne delavnice, kot n. pr. lakirnica na dvorišču, kjer slabo vpliva na izdelane predmete predvsem zima in mraz. Ker ni mogoče izposlovati potrebnih 16 milijonov dinarjev za novogradnjo, bi bilo primerno — tako so se odločili tudi v Panoniji — da postavijo vsaj cenen provizorij, ki ga bo mogoče kasneje primerno urediti. Glavno pri tem je to. da bo z nekoliko skromnejšimi sredstvi mogoče zamašiti naj večjo vrzel v proizvodnji — pomanjkanje delovnih prostorov. Pri »Strojniku" dovolj dela Med manjša soboška obrtna podjetja sodi med drugimi) vodovodno inštalaterska delavnica »Strojnik«. V podjetju je zaposlenih 22 ljudi. Znano je, da so bili še pred nekaj leti v tem podjetju neurejeni odnosi, kar je vplivalo na razmere v kolektivu. Predvsem letos pri »Strojniku« dobro gospodarijo. V letošnji gradbeni sezoni so opravili vsa dela v soboških stanovanjskih blokih. Razen te- ga so prevzeli večje delo tudi v Ljutomeru. Težkoče imajo le glede materiala, saj v M. Soboti ni trgovskega podjetja, ki bi jim dobavljalo material za vodovodno inštalaterska dela. Izdelki »Panonije« Za zdravje najmlajših — soboška porodnišnica z inkubatorjem Zdravstvena služba v soboški občini na pravi poti Sadovi človekoljubnih naporov Zdravstvena služba v soboški občini je zadnja leta nedvomno vidno napredovala — tako kurativa kot preventiva. Ob letošnjem občinskem prazniku že lahko zapišemo, da je kurativna služba izpopolnjena. V splošni ambulamti se je povečalo število honorarno in stalno zaposlenih zdravnikov, povečalo pa se je tudi število ordinacij. Tudi specialistična služba se je povečala ter zboljšala in danes je skoraj neumestna pripomba kogarkoli v občini, češ da ni moč dobiti zdravnika. Res pa je, da so težave z dežurno službo izven občine, kjer si morajo pomagali z rešilnimi avtomobili in avtoizvoščki. Kakor kaže, bomo verjetno že v bližnji prihodnosti dobili še enega nočnega dežurnega zdravnika za teren izven občine. Že pred ukinitvijo zasebne prakse so v Soboti pravočasno adapti-rali ambulantne prostore in tako pridobili štiri ordinacije. Delujejo tudi štiri specialistične ambulante (ginekološka, intermistična, okulistična ter rentgen), pereče pa je še vedno vprašanje prostorov. Zasilno je to vprašanje sicer urejeno, vendar ena čakalnica ne zadostuje, saj se poslužujejo specialističnih ordinacij tudi pacienti izven občine. dispanzerjev se že odraža v vidnem padcu umrljivosti otrok, ki se je znižala od 7,55 % v l. 1955 na 5,44 % v letu 1956 in na 3,77 % v lanskem letu. To je že nad okrajnim in republiškim povprečjem. Seveda pa velja za oba omenjena dispanzerja. da delujeta v začasnih in zelo tesnih prostorih — di-dispanzer za žene popoldne, dispanzer za otroke popoldne. Kakor kaže, bo dobil dispanzer za žene še enega stalnega zdravnika-specialista. Žal pa še danes ni v Sobot: šolskega dispanzerja, čeprav je ustrezni kader na razpolago. Vzrok: pomanjkanje prostorov, a tudi stanovanj, čeprav so v sedanji zgradbi Zdravstvenega doma zasedeni štirje prostor’ po zasebnem stanovanju. Izpraznitev teh prostorov bi po sodbi pristojnih zdravstvenih organov bistveno zboljšalo delo zobne ambulante, če ne celo omogočilo delo šolskega dispanzerja. Tu gre namreč za 3216 šoloobveznih otrok iz občine. ki so brez stalnega zdravstvenega nadzorstva. Število storitev v ambulanti naglo narašča V ambulanti je bilo 1. 1955 55.670 storitev, lani pa že 70803. Naraščanje števila storitev opozarja, da je pereče ne le vprašanje prostorov, temveč tudi vprašanje izpopolnitve instrumentarija, čeprav ga v okviru možnosti že izpopolnjujejo. Slej ko prej bo nujno namestiti tudi še enega stalnega zdravnika splošne prakse. Na najslabšem je s prostori zobna ambulanta, ki nima vrh vsega niti čakalnice. Tristojni organi se že ves čas trudijo, da bi dobili stomatologa, vendar jim to zaradi znanih težav (prejemki. stanovanje itd.) doslej še ni uspelo. ObLO se zaveda, da je moč rešiti to vprašanje samo s štipendiranjem in zato ho v prihodnosti v tem pogledu mnogo bolje. Najbolj zanimivo ob vsem tem pa je, da dela ambulanta navzlic vsem težavam za pet občin. Navzlic novogradnji, o kateri smo že poročali, se bo moral, za zobozdravstveno službo zavzeti tudi OLO. Osmina občinskega proračuna za zdravljenje nezavarovanih oseb Ob koncu kaže vsekakor omeniti zboljšano sanitarno inšpekcijo v občini in dva odloka, ki ju je sprejel ObLO na pobudo sveta za zdravstvo (odlok o obveznem prevozu mrličev v mrliško vežo na pokopališču, ki ga je prebivalstvo sprejelo z razumevanjem, in odlok o prepovedi reje svinj in malih žival v središču mesta, ki je prav tako zelo pomemben). O zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva poudarjajo pristojni zdravstveni organi. da plačuje soboška občina eno osmino celotnega proračuna za stroške zdravljenja nezavarovanih oseb. Ti stroški so znašali 1. 1955 3 milijone dinarjev, letos do 1. oktobra pa 21 milijonov dinarjev. V glavnem gre tu za zdravljenje kmečkega prebivalstva po uredbi o brezplačnem zdravljenju, a tudi za zdravljenje socialno šibkih in ciganov. Pohvaliti moramo tudi skrb zdravstvenih organov, da 1»; se ambulantna služba razvijala hkrati z razvojem osrednje zdravstvene ustanove — bolnišnice. In sicer zaradi tega, ker je delo na terenu odvisno od baze v bolnišnici. To nam dokazuje padec števila infekcij- skih obolenj zaradi odlično organiziranega infekcijskega oddelka bolnišnice, uspehi v zatiranju TBC itd. B. S. Paviljon infekcijskega oddelka pri Rakičanu Lepi uspehi zboljšanje preventive O preventivi sodijo pristojni zdravstveni organi, da ji prejšnja leta ni veljala zadostna skrb, zadnje čase pa beležimo tudi na tem področju ob hvalevredni pomoči ObLO že lepe uspehe. Tako imamo s sredstvi ObLO in Zdravstvenega doma ter preventivnega sklada Zavoda za socialno zavarovanje danes urejena tudi dispanzer za žene in dispanzer za otroke. Dejavnost obeh sega preko meja občine in zajema ves okraj. Dispanzer za žene skrbi v zdravstvenem oziru za 4892 žena v starosti od 15 do 44 let. Medtem ko je bilo l. 1956 v dispanzerju za žene 255 storitev, se je to število v okrajnem merilu trikrat povečalo na 898 v lanskem letu. V dispanzer prihaja danes mnogo žena, ki niso zavarovane in več kot polovica porodov je danes že v bolnišnici. Povprečno število porodnic znaša letno okrog 400. Ob tem poudarjajo pristojni zdravstveni organi, da so nestrokovni splavi v občini socialno-medicinski problem. Samo lani so zabeležili 58 registriranih nestrokovnih splavov. Seveda tu ne kaže drugega, kot uveljaviti kontracepcijo. Sedaj deluje v okviru dispanzerja za žene posvetovalnica za kontracepcijo, ki bo postala v doglednem času ambulanta. O vseh teh vprašanjih je bil tudi seminar za babice in medicinske sestre. banke M. Sobota Okrajne komunalne banke) ni 15 odst. vseh zaposlenih uslužbencev. Iz tega izhaja, da si Komunalna banka v Murski Soboti vzgaja svoj kader sama, ker pritoka bančnega kadra iz drugih krajev ne more pričakovati, tem manj še sedaj po izdaji Pravilnika o položajnih plačah, ki je za uslužbence bank v nekaterih okrajih neugodnejši, kot za uslužbence v drugih okrajih. Upravni odbor se je tudi stalno zavzemal za to, da bi v podružnicah bilo poslovanje čim bolj samostojno. Ze v avgusta 1956, ko je sprejel nov Statut komunalne banke, je v njem predvidel tudi pri podružnicah organe družbenega upravljanja — upravne odbore. Takoj po potrditvi statuta s strani okrajnega ljudskega odbora, so na priporočilo upravnega odbora banke imenovali občinski ljudski odbori Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava upravne odbore za podružnice komunalne banke, kolektivi pa so iz svojih vrst izvolili svoje predstavnike v upravni odbor. V oktobru 1956 so imele že vse podružnice svoje upravne odbore. Poslovanje podružnic sloni na načelu samostojnega gospogarskega računa, tako da je ob zaključku poslovnega leta jasno razvidna tudi rentabiliteta vsake poslovne enote. Tako se upravni odbor trudi, da poslovanje banke res prilagodi potreban razvijajočega se komunalnega sistema. Končno pa bo treba ugoditi tudi željam gospodarskih organizacij, predvsem onih s področja podružnic, da se tekoči in ostali računi prenesejo od Narodne banke na naj- bližjo bančno poslovno enoto, ker oddaljenost od te povroča gospodarskim organizacijam znatne stroške, ki bi s prenosom računov odpadli. Poslovne enote Komunalne banke Murska Sobota vodijo 580 žiro-računov. Med temi je mala industrija, vsa trgovina na malo, gostinska podjetja in gostišča, obrtniška podjetja državnega in privatnega sektorja ter razne družbene organizacije in ustanove s samostojnim finansiranjem. Od navedenih je v družbeni evidenci 174 gospodarskih organizacij, kredite za obratna sredstva pa uživa 121 gospodarskih organizacij in 50 ustanov s samostojnim finansiranjem. V začetku poslovanja okrajne komunalne banke je bilo nekaj težav predvsem z malimi podjetji, ki niso imela potrebnega strokovnega kadra, vendar je močna kontrola preko družbene evidence te pomanjkljivosti sistematično odpravljala, za kar se je obračala stalno tudi na ljudske odbore. Nemajhen problem so bila tudi nizka obratna sredstva nekaterih gospodarskih organizacij. Bivša mestna hranilnica oziroma občinska komunalna banka namreč ni od prevzema podjetij od leta 1954 pa do ustanovitve okrajne komunalne banke spreminjala obratnih sredstev, čeprav so podjetja v tem času že razširila svojo dejavnost in so se dvignile cene materialu. Ta podjetja so ne čisto po lastni krivdi dobila nižji začetni sklad obratnih sredstev. Novi upravni odbor je skupaj z vodstvom banke poskrbel, da so te gospodarske organizacije dobile dodatna obratna sredstva iz družbenih investicijskih skladov, nekaterim sezonskim gospodarskim organizacijam pa je omogočil z namenskimi krediti celoletno proizvodnjo izdelkov sezonskega značaja. Pri komunalni banki dobiva tudi 7019 delavcev in uslužbencev potrošniške kredite v skupnem znesku 209,000.000 din. Vlagateljev na hranilne knjižice pa je 4827 z 90,000.000 din hranilnih vlog. Sorazmerje med potrošniškimi krediti in vlagatelji ni realno, ker vodi potrošniške kredite le komunalna banka, hranilne vloge pn zbirajo tudi pri Narodni banki, Zadružni hranilnici in posojilnici in kreditnih odsekih kmetijskih zadrug. Z osnovanjem lokalnih investicijskih skladov je komunalna banka prevzela tudi veliko odgovornost do družbene skupnosti v investicijski politiki. Poleg zbiranja sredstev dolgoročnega značaja mora pravilno usmerjati ta sredstva v tiste gospodarske panoge, ki jih bodo najhitreje tudi lahko vračale in kjer so potrebe največje. Osnovne smernice so določene z družbenimi plani ljudskih odborov, dolžnost banke pa je, da pri dodeljevanju sredstev za investicije strogo upošteva te smernice. Tako se komunalna banka v Murski Soboti vedno globlje vrašča v komunalni sistem in postaja vedno bolj odločujoči činitelj v razvoju novega komunalnega sistema. J. U. Ni prostora za šolski dispanzer Dispanzer za otroke skrbi v zdravstvenem pogledu za 2662 otrok v starosti od 1—6 let. Število dojenčkov, ki jih prinašajo matere v dispanzer, je zadovoljivo, ne zadovoljuje pa število starejših predšolskih otrok. To pomeni, da bo moral naš zdravstveni kader na terenu storiti še več kot doslej, zlasti zato, ker soboška bolnišnica nima pediatričnega oddelka. Zadovoljiva je tudi ugotovitev, da se je patronažna služba pri otrocih zboljšala, saj obiščeta obe medicinski sestri na domu slehernega dojenčka. Delo obeh PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU V MURSKI SOBOTI ČETRTEK, 16. OKTOBRA ob 20. uri: gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Maribor z A. Casonejevo dramo »Drevesa umirajo stoje« PETEK, 17. OKTOBRA ob 9. uri: svečana seja Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota v grajski dvorani; nato komemorativna svečanost in polaganje vencev na pokopališču in spominskih ploščah ob 11. uri: komemorativna svečanost pred ploščo na gimnaziji ob 15. nri: odkritje spominske plošče Štefanu Kuharju-Bojanu na osnovni šoli v Puconcih ob 13. uri: lahkoatletska tekmovanja TVD Partizan na igrišču NK Sobota ob 15. uri: finalno srečanje za naslov sidikalnega prvaka v nogometu na igrišču NK Sobota SOBOTA, 18. OKTOBRA ob 19. uri: tek z baklami po ulicah Murske Sobote — prireditev TVD Partizan ob 20. uri: Koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane v dvorani kina Park NEDELJA, 19. OKTOBRA ob 10. uri: otvoritev zgradbe nove osnovne šole v Bakovcih 5 POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958 Posnetek iz obnovljenega lokala »Galanterija« na Titovi cesti Trgovini ne kaže zaostajati za splošnim gospodarskim razvojem IZHOD: VEČ POBUDE KOLEKTIVOV trgovskih podjetij — Zgledu »Merkurja« bi lahko sledila tudi nekatera druga trgovska podjetja — Zakaj oklevanje pri ureditvi trgovine s samopostrežbo? — Navzlic težavam: dobri obeti za razvoj trgovine v Murski Soboti Kakor pri ostalih dejavnostih, tako se večajo iz dneva v dan po obsegu in kakovosti tudi naloge trgovske mreže našega mesta. Ob letošnjem občinskem prazniku lahko ugotovimo, da imamo danes o Soboti grosistično trgovsko podjetje z industrijskim blagom »Potrošniki« grosistično-detajli-stična podjetja »Usnje«, »Železo« in »Tobak« ter štiri detajlistična trgovska podjetja »Merkur«, »Planica«, »Prekmurski magazin« in »Tehnopromet.« K vsem tem moramo dodati še prodajalne industrijskih podjetij »Varteks«, »Borovo«, »Planika« in »Peko«, a tudi prodajalno KG Sobota »Sadje - zelenjava«, komisijsko trgovino, trgovino s sadjem in zelenjavo in mesnico soboške kmetijske zadruge, kakor tudi mesnico TM1, dalje 5 prodajaln kruha, prodajalno »Petrola« itd. Soboški potrošniki najbolje vedo, da je trgovska mreža v mestu že dokaj napredovala v vsakem pogledu, čeprav še ne v tolikšni meri, da bi lahko govorili o popolni organizacijski obliki. Potrošniki so nedvomno pozdravili pobudo »Merkurja«, ki je v zadnjem letu adaptiral in opremil s sodobnim inventarjem ter tehničnimi pripomočki dve trgovini (delikatesa in galanterija), gradi pa eno novo trgovino in mesnico (Turopolje). Ta pobuda je toliko bolj vredna pohvale, ker se je kolektiv odločil zanjo navzlic težkim po gojem pri plačevanju anuitet. Dalje je »Prekmurski magacin« adaptiral in sodobno opremil eno trgovino s tekstilnim blagom, KZ Sobota pa — kot že omenjeno — trgovino z zelenjavo in mesnico. O tem, da se je odločil za gradbena dela tudi »Tehnopromet« (kakor tudi »Petrol«), smo že poročali. Potrošniki in sploh občani Sobote pa ne morejo z zadovoljstvom ugotoviti dejstva, da — na primer — »Železo« in »Usnje« pri enakih oziroma celo boljših možnostih kot, recimo »Prekmurski magacin«, ne ukreneta dovolj ali celo ničesar za zboljšanje trgovanja in kulturne postrežbe. Več pobude bi lahko pričakovali tudi od »Plavice«. Vsakomur, ki mu je pri srcu razvoj trgovske mreže v Soboti, je znano, da bo zaradi naglega razvoja našega celotnega gospodarstva treba slej ko prej sodobneje opremiti s hladilnimi napravami in opremo vse trgovine, ki že danes zaostajajo za razvojem, zgraditi skladišča, zboljšati raven postrežbe in še kaj. Morda bi nam bila potrebna tudi manjša blagovnica, še bolj pa trgovina s samopostrežbo, kakršno že imajo v Ljutomeru. Ljutomerčani so namreč zelo zadovoljni s to pridobitvijo, ki zagotavlja hitrejšo postrežbo in ne zahteva toliko strežnega osebja. Okrajna trgovinska zbornica, odborniki občinskega ljudskega odbora in sploh vsi Sobočani ne morejo razumeti, zakaj trgovski delavci, ki bi naj s skupno pomočjo to zamisel uresničili, toliko oklevajo in s tem nehote zavirajo napredek trgovavanja. Vsekakor drži: kdor je obiskal v dneh pred občinskim praznikom trgovino »Galanterija« na Titovi cesti, je prav gotovo ugotovil, da morajo zgledu »Merkurja« slediti tudi ostali kolektivi. Dobri obeti za razvoj trgovine v metropoli Pomurja pa so nastali tudi z začetkom gradnje šole za vajence v trgovini, ki bo začela, kot kaže, s svojim družbenim poslanstvom že prihodnje leto. Petletna prizadevanja okrajne trgovinske zbornice torej niso ostala brez uspeha! O že znanem problemu soboške tržnice kaže tokrat dodati predvsem to, da ni opaziti zadostne (včasih celo nobene) učinkovite intervencije socialističnega sektorja trgovine. Tudi to je prastara ugotovitev in prav zato, ker je prastara, jo kaže ponovno »pribiti«. Premalo je, čeprav iz objektivnih razlogov, tudi mesnic. Šele, ko bomo imeli v Soboti še dve ali tri mesnice razen sedanjih, bomo lahko govorili o konkurenci, čeprav ni moč trditi, da ne dobimo v Soboti v primerjavi z drugimi kraji kakovostnega in razmeroma cenenega mesa. Da bi ugodil našim delovnim ženam-gospodinjam, je odsek za živila okrajne trgovinske zbornice sprejel sklep, da morajo biti mesnice odprte 3 ure tudi v nedeljo dopoldne. Žal pa sta obe mesnici »spregledali« ta dokaj pomemben sklep, saj je znano, da zlasti v poletni vročini lahko kupi za nedeljo meso le tisti potrošnik, ki ima doma hladilnik. Vsekakor je upoštevanja vredno mnenje okrajne trgovinske zbornice, da bi morali limeti v Soboti vsaj toliko mesnic kot prodajaln kruha. Z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo občinski ljudski odbor, brž ko bodo dane vse objektivne možnosti, podvzel vse, da bo ob sobotah popoldne konec gneč in vrst v soboških mesnicah, bš Ob otvoritvi nove šole v Bakovcih KLJUB TEŽAVAM-USPEH Trideset let je minilo, odkar se je v Bakovcih porodila misel: sezidajmo novo šolo. Toda različne okoliščine takrat pred vojno so bile krive, da je ostalo samo pri zamisli. V Bakovcih so še naprej ostali s svojo majhno šolo, čeprav je bilo iz leta v leto več otrok. Kako potrebno je bilo sezidati novo šolsko poslopje, ve vsak, ki je videl, v kakšnih nemogočih okoliščinah je životarila bakovska šola. Pretesne učilnice in v različnih stavbah niso bile kos potrebam. Da so se tega najbolj zavedali prebivalci Bakovec sami, kaže otvoritev nove šole, ki jo z vso vnemo pripravljajo v okviru občinskega praznika 17. oktobra. Misel o gradnji šole se je ponovno pojavila med ljudmi takoj po vojni. Že leta 1952 so se Bakovčani odločili, da bodo vendarle pričeli z gradnjo nove šole. Nekoliko več poguma jim je dalo zagotovilo, da jim bo šla oblast na roko, če bodo tudi sami prispevali čim več. Še istega leta so navozili na gradbišče okrog 600 m3 gramoza in peska. Samo tri dni so potrebovali za to delo. To je bil začetek. Za šolo so namenili tudi 30 tisoč kosov opeke, ki so jo imeli pripravljeno za novi gasilski dom. Potem se je pričelo. Predsednik pripravljalnega odbora in odbornik občinskega ljudskega odbora Anton Bratkovič ve o tem marsikaj povedati. Ni bilo dneva, da ne bi bilo potrebno urediti to ali ono. Predvsem še. ko so letos 2. maja pričeli graditi. Ljudje so delali na gradbišču od ranega jutra do poznega večera. Zanimivo je to, da so opravile večino del žene. Vsako gospodarstvo je prispevalo po 10 delovnih dni in 2 prevoza. Kljub temu, da marsikje ni šlo zlepa, so se ljudje vedno sporazumeli. Tako so n. pr. pr: prevozu opeke z opekarne Lukavci vsi tisti, ki imajo kravjo vprego, plačali, da je pripeljal opeko traktor. Ko sem pred nekaj dnevi obiskal gradbišče, je bilo skoraj že vse končano. Le pleskarje sem našel v šoli, pred šolo pa nekaj mladih ljudi, ki so pospravljali in urejali okolico. Saj — kot mi je dejal tovariš Bratkovič — bodo uredili tudi okolje: majhen vrt in še marsikaj. Nova šola je sicer nizka, vendar velika in prijetna stavba. Takrat, ko so »pričeli graditi, so dejali nekateri nergači — kot povsod, so se našli tudi v Bakovicih — da bo to kurnik, ne pa šola. No, danes, ko je poslopje lepo pobeljeno in urejeno, so morali tudi ti nergači potegniti rogove vase. Poslopje je dolgo 43 in široko 12 metrov. Tu so 4 prostorne učilnice, pisarna, prostor za učila, sanitarije, širok in svetal hodnik z garderobo. Naj še ob koncu zapišem željo vseh Bakovčanov: Prihodnjo nedeljo, 19. oktobra, ko bodo predali novo šolsko poslopje svojemu namenu, vabijo Bakovčani prebivalce okoliških krajev na to slovesnost, ki pomeni res praznik za vsakogar, ki je bil pred nekaj leti prepričan, da mora biti uspeh kljub vsem težkočam. -jm PIONIRSKA KONFERENCA NA SOBOŠI OSEMLETKI I. Pred dnevi je bila na osemletki I. konferenca pionirskega odreda z namenom, da izvolijo novi štab. Konferenco je odprl lanski načelnik štaba — pionir Jože Banič, po njegovem uvodnem govoru pa je tajnica — pionirka Majda Cer prebrala poročilo o delu pionirske organizacije v šolskem letu 1957-58. V razpravi so pionirji predlagali naslednje nove krožke: folklornega, baletnega, rokometnega in še vrsto drugih. Pionirji so tudi predlagali, naj se osnuje pionirski orkester. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen ves lanski štab, kar dokazane, da so pionirji z njim zadovoljni. V javnih volitvah so izvolili pionirji tudi več drugih, ker potrebujejo letos dva štaba. Ob koncu so novemu štabu čestitali zastopniki mladinske organizacije in tabornikov. Nada Čačinovič Soboško KG ob svoji 5-letnici PET GLAVNIH USPEHOV Soboško KG je najmlajše družbeno posestno v Pomurju. Leta 1953 se je razvilo iz mestne ekonomije, ki je merila komaj 25 ha zemlje, sedaj pa ima posestvu že 230 ha obdelovalne zemlje — prevzelo je vso zemljo, ki je bila odkupljena od posmeznih kmetovalcev pri uveljavljanju Zakona o zemljiškem maksimumu — ali z gozdovi vred 560 ha. Čeprav še mlado, je posestvo o razmeroma kratkem času doseglo stopnjo, ki ga že močno približuje najbolje urejenim vrstnikom v pokrajini. Največji uspeh uprave in kolektiva je nedvomno v tem, da se jim je doslej posrečilo — velja poudariti: brez vsakega oblastnoadministrativnega ukrepanja ali vplivanja na kmetovalce, marveč zgolj z načrtnim delovanjem Ln prepričevanjem posestnikov na osnovi prostovoljne odločitve — opraviti pomembno delo pri arondaciji posestva. Tako so doslej že združili 283 manjših parcel v 14 katastrskih občinah v 62 večjih parcel (33 njivskih in 29 travniških), ki razen par izjem meri vsaka 3 do 18 ha, kar pomeni za posestvo velik napredek, saj je moč dobro gospodariti in uveljavljati sodobne agrotehnične ukrepe prav na večjih zemljiških kompleksih. Pri dosedanjem dosežku pa kajpak ne nameravajo ostati, saj je njihov končni smoter 8 zelo velikih njivskih in 6 travniških parcel. Pri GZZ Slovenije so že naročili potrebne načrte za dokončno arondacijo zemlje v vaseh, ki so v operativnem okoliša posestva. 2 Na posestva redijo govejo živino simendolsko in svinje nemško plemenite pasme. Število goveje živine se je v primerjavi z letom 1953 povzpelo od 14 na 80 glav. število svinj pa od 6 na 186 repov. Povprečen prirastek mesa po kravi se je povečal za 117 kg, a molznost od 1.300 na 3.400 litrov mleka letno. Ta uspeh so dosegli z učinkovitim zagotavljanjem pogojev za napredek živinoreje — od gnojenja travnikov, ki že dajejo 45 q sena in otave na ha (1953: 25 q) — pa do čredinskega pašnika, ki so ga uredili poleg upravnega središča na površini 12 ha, z zgraditvijo modernega hleva za 45 glav goveje živine v Tešanovcih itd. Sedaj gradijo tak hlev za 30 krav tudi v Murski Soboti. In načrti: že drugo leto še en sodoben hlev za 40 glav v Tešanov-cih, kjer pridobivajo največ kakovostno krme. Posestvu je potreben tudi sodoben svinjak itd. 3 Mimo vrtnarstva, ki je na posestvu zelo upoštevana stroka. saj zalagajo tudi soboški trg z zelenjavo in sočivjem, se na posestvo močno ukvarjajo s poljedelstvom. Pridelujejo zlasti kakovostna semena, ki jih prodajajo ljubljanski Semenarni ali domači kmetijski proizvajalni zvezi. Letošnji pridelki: italijanske pšenice »sampastore« 37,53, »avtonomia« 36 in »virgiliac 34 q na ha, domača Ul 27 q, rž 24 q, oljna repica »19 q itd. Dober pridelek si obetajo tudi od krompirja (lani 310 q na ha), zlasti pa še od koruze. Menijo celo, da ne bodo zaostali za sosednjim rakičanskim posestvom, kateremu se obeta letos repnliški rekord v hektarskem donosu: 100 q na ha in še več. Seveda so pri napovedih bolj skromni, saj računajo povprečno na 135 q koruznih storžev na ha, kajti dokončno besedo bodo lahko povedali, ko bodo koruzo zluščiii in stehtali. 4 2 traktorja, mlatilnica, selek- tor, okopalniki in številni dragi traktorski priključki — vse to je poleg novih in popravljenih poslopij skrito v 21 milijonih, ki jih je posestvo v zadnjih dveh letih izdalo v investicijske namene. Razmeroma močan strojni park jim omogoča, da že kar močno posegajo v pridelovalno sodelovanje z zasebnimi kmetovalci. Letos sodelujejo z njimi v Markišavcih, Martjan-cih in Murski Soboti na okrog 13 ha zemlje. Letos so pomagali kmetovalcem tudi s strojnimi storitvami pri spomladanski setvi na 28 ha, sedaj po orjejo za tešanovsko in gederovsko zadrugo, ki še nimata traktorja in zato ne moreta opraviti vseh pogodbeno določenih del v kooperaciji. 5 Zanimivo pa je, da je kolektiv zelo majhen, saj šteje komaj 27 vseh zaposlenih, med njimi 10 sezonskih delavcev, ki so zaposle- ni letno samo devet mesecev. Na nekdanji ekonomiji so imeli ob prevzemu deset ljudi več zaposlenih kot sedaj. Spreminja pa se tudi kvalifikacijski sestav zaposlenih; medtem ko so imeli nekoč samo nekvalificirane delavce, imajo sedaj že 7 kvalificiranih. Letos so poslali eno mladinko v rakičansko kmetijsko šolo, pozimi pa bodo še vztrajno nadaljevali s posebnimi tečaji za pridobivanje kvalifikacije. S. K. Kombajn — nujnost sodobnega kmetijstva KG Rakičan v boju za nove rekorde 9000 kg mleka in 70 q pšenice na ha kmetijsko gospodarstvo Rakičan se je pridružilo svojevrstnemu tekmovanju, ki se je začelo že letos 1. maja in bo trajalo leto dni. V tem času morajo namolsti na vsak krmilni hektar 9000 kg mleka. Dragi pogoj: mleko ne sme biti dražje od 20 din za kg po odbitku vrednosti gnoja (3 din za kg) in teleta (povprečno 10.000 din na glavo. Na posestvu so za tekmovanje odbrali 105 glav izključno simendolske pasme in okrog 50 ha ustreznih zemljišč. Za tekmovanje so določili pet krav več za vsak primer, če bi katera od tekmovalk med tem časom zbolela. Ko so odbrali živali in zemljišča, so strokovnjaki Kmetijskega inštituta iz Ljubljane sestavili načrte za pridelovanje in agrotehniko krmnih rastlin, za krmljenje krav in analizo vseh pridelkov. Prvi uspehi tekmovanja na tem posestvu so že znani. V enem letu so dosegli največji možni pridelek na enem krmilnem hektarju. Tako so letos aprila pokosili z 2,5 ha povprečno 317 q inkarnatke na hektar. Takoj nato so to zemljišče posejali s silažno koruzo. Na hektar so pridelali 482 stotov. Zelene inkarnatke in koruze torej skupaj 8 vagonov. To pa še ni vse, kajti sedaj lahko to zemljišče zasejejo še z oljno repico. Kosili jo bodo aprila prihodnjega leta in z nje pospravili najmanj 200 q zelene knme na hektar. Tako bodo na 1 ha pridelali 10 vagonov dobre krme, ki je za krave — molznice neprecenljivo važna. Pridelana krma pa bo zaradi obilnega pridelka tudi najbolj poceni, kar je prav tako izredna pridobitev. Kmetovalce bo gotovo zanimalo, kako so na posestvu gno- jili travnikom. Po vseh treh košnjah 1200 kg nitrofoskala in 100 kg nitromonkala na hektar. Samo 300 kg manj' gnojil so do-dab deteljiščem in silažni koruzi! Okrajna tekmovalna komisija, ki nadzoruje pridelke in molznost na posestvu, je namerila takšne donose: na rakičanskih travnikih 88,6 q sena po obeh košnjah, suhe črne detelje so spravili s hektarja pr' dveh košnjah 93,5 q, zelene pa še 125 q, silažne kornze je bilo od 615 do 703 q na hektar, semena angleške ljuljke so natehtali 1200 kg na hektar, kar je za 400 kg več kot znaša povprečje doma in v zamejstvu. In štirimesečni, uspeh pri molznosti krav? Pri vsaki kravi so dnevno namolzli povprečno 10,8 kg mleka, kar pomeni, da bodo do maja prihodnjega leta pridobili nad 9.600 kg mleka na krmilni hektar. Najboljša (Nadaljevanje na 12. strani) TRGOVSKO PODJETJE »PREKMURSKI MAGAZIN« — TRGOVSKO PODJETJE »PREKM Obnova trgovskih lokalov Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« je bilo ustanovljeno konec leta 1954. Do reorganizacije so imeli v sklopu podjetja 7 poslovalnic, po reorganizaciji pa 15. Od tega imajo v Murski Soboti poslovalnice: »Vesna«, »Zarja«, »Izbira«, »Tekstil«, »Špecerija«, »Preskrba«, »Živila« in »Dom«. Izven Murske Sobote imajo po eno poslovalnico v Beltincih. Puconcih, Moščancih, Pečarovcih, Mačkovcih, Bodoncih in na Cankovi. Vsega je zaposlenih v podjetju 42 kvalificiranih delavcev in 16 vajencev. Ob pol- letju so imeli 131 milijonov dinarjev prometa. V podjetju sodijo, da sedanji način delitve dohodka v trgovini trgovskim podjetjem ne omogoča dovolj sredstev za obnovo lokalov, nabavo inventarja in ostalega, kar spada k sodobno urejeni trgovini. Vendar so letos v trgovskem podjetju Prekmurski magazin uredili lokal »Vesna«, za kar so porabili okrog 2 milijona, za ureditev lokala »Zarja« pa 1.5 milijona dinarjev. V Beltinsko trgovino so namestili novo opremo, prav tako pa so uredili poslovalnice v Puconcih, na Cankovi in v Moščancih, sedaj pa preurejajo trgovsko poslovalnico v Pečarovcih. Kljub temu, da je »Prekmurski magazin« mlajše podjetje, se zelo dobro razvija. V podjetju predvsem skrbijo za to, da so potrošniki v vseh trgovskih poslovalnicah primerno postreženi. Vodstvo podjetja želi predvsem več sodelovanja s potrošniškimi sveti, ki h; lahko pomagali premostiti marsikatero težavo in odpraviti morebitne nepravilnosti. Vendar potrošniški sveti doslej niso bili dovolj prizadevni. V podjetju predlagajo, naj bi bil za vse poslovalnice samo en potrošniški svet, zastopani pa bi naj bili v njem potrošniki iz vseh krajev, kjer ima podjetje svoje poslovalnice. V trgovskem podjetju »Prekmurski magazin« bodo v kratkem izvedli med stalnimi odjemalci posebno anketo, ki bo pokazala, kaj vse bo potrebno v posameznih poslovalnicah še urediti. Kolektiv Trgovskega podjetja na drobno »PREKMURSKI MAGAZIN« čestita vsem svojim odjemalcem in prebivalcem soboške občine k občinskemu prazniku V poslovalnici »Zarja« POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958 6 Čisti računi v obratu poslovne zveze „Agromerkur“ v Murski Soboti ZOPET NA TRDNIH TLEH RAZVESELJIVE IN SPODBUDNE UGOTOVITVE PRVEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PO UKINITVI PRISILNE UPRAVE Na nedavnem prvem zasedanju delavskega sveta obrata poslovne zveze »Agromerkur« po ukinitvi prisilne uprave so razpravljali o izgubi bivšega podjetja »Agromerkur« in o uspešnih naporih prisilne uprave. Iz poročila na tem zasedanju povzemamo, da je v začetku ugotovljena finančna izguba bivšega podjetja v znesku 15 milijonov dinarjev iz dneva v dan padala oziroma naraščala glede na to, kako je pač kdo zadevo analiziral ob pomanjkljivih finančnih pokazateljih in neurejenem knjigovodstvu. Kakor navaja poročilo, zaradi tega ni bilo mogoče točno ugotoviti znesku izgube. Tudi revizija, ki jo je zahteval bivši direktor in ki jo je opravil Revizijski zavod v Mariboru, je po podatkih finančnega knjigovodstva prikazala gotovo izgubo, vendar s pripombo, da bi lahko točen primanjkljaj ugotovila samo kompleksna revizija in inventura vseh obratov, kar pa je bilo iz znanih objektivnih razlogov nemogoče. Najbolj razveseljiva ugotovitev Po predlogu okrajne finančne inšpekcije je bila izguba krita tako, da je okrog 28,5 milijonov prispevalo podjetje, 5 milijonov je plačal OLO s sanacijskim kreditom, 4 milijone je plačalo podjetje »Bor«, 3,5 milijonov pa znašajo sredstva iz drugih virov. Najbolj razveseljiva je ugotovitev v poročilu, da je podjetje v celoti sunirano. Dalje podjetje nima nobenih dvomljivih zalog razen ostanka gob bivšega podjetja, za katere so- dijo, da tudi v najslabšem primeru ne ogrožajo obstoj podjetja. Tudi bilanci z dne 31. marca in 30. junija t. l. sta aktivni, stroški podjetja pa so občutno znižani. Dosedanji promet, ki je kljub manjšemu številu obratov ostal na isti višini pri neprimerno nižjih stroških, zagotavlja, da bo letna bilanca aktivna. Vse to nam priča, da je težnja prisilne uprave k sodelovanju celotnega kolektiva pri reševanju perečih problemov v podjetju rodila tudi ustrezne uspehe. Valovanje aktive in pasive Ugotovljena izguba po zaključnem računu za leto 1957 v znesku približno 33 milijonov dinarjev je postavila prisilno upravo pred velik vprašaj, kako sanirati podjetje. Stvari okrog primanjkljajev in viškov skladiščnikov so razčistili in v kolikor jih ni bilo mogoče opravičiti, so bili prijavljeni pristojnim organom. Po svojem načrtu je prisilna uprava zagotovila najprej nemoten potek odkupa. Med ostalimi sklepi prisilne uprave velja omeniti predvsem pregled organizacije podjetja in odpust odvišnega osebja zaradi reorganizacije, omejitev poslovanja podjetja in vskladitev poslovanja z nalogami, znanimi že ob ustanovitvi. Dalje se je prisilna uprava zavzela za znižanje stroškov, ker je že ob površnem pregleda ugotovila, da so občutno previsoki, kolektivu pa je pravilno prikazala stanje podjetja, in se trn- dila, da bi ga prepričala o tem, da je s skupnimi napori vendarle mogoče rešiti podjetje iz neugodnega položaja. Bilanca 31. marca letos je pokazala dobiček v višini približno 4 milijone dinarjev za prvo tromesečje letošnjega leta. Poročilo na zasedanju delavskega sveta med drugim navaja tudi to, da se je izkazal ob tej bilanci očitek prisilni upravi, Češ da je izguba v višini 33 milijonov dinarjev previsoko ocenjena in da obstajajo baje gotove skrite rezerve za poznejše poslovanje, kot krivičen in neupravičen. Pri pregledu okrajne finančne inšpekcije je prišla na dan ugotovitev, da se je še del postavk, za katere je veljalo menje, da so aktivne, spremenil — po razčiščenjn na sodišču — v pasivo. Tako je dejanska izguba narasla na okrog 41 milijonov dinarjev. Letos: pulpe dovolj ... Vsi obeti za uspešen razvoj Nedvomno ima danes »Agromerkur« vse pogoje za uspešen razvoj kot obrat poslovnne zveze, prilagoditi ga bo treba le oblikam, ki jih zahteva trgovina s kmetijskimi pridelki. To se v glavnem odraža v tem. da postajajo obrati poslovne zveze postopoma čisti komisionarji kmetijskih zadrug, kot pravimo, sami pa preusmerjajo težišče svojega dela na višje vrednotenje blaga (embalaža, čiščenje, klasificiranje. sortiranje blaga itd.). Tudi prvi načrti kažejo v to smer. Tako nameravajo že letos začeti z gradnjo modernega skladišča za semena s pomočjo dozidave k dosedanjemu kot podaljšek v dveh nad- stropjih. Kakor znano, ima soboška poslovna zveza v načrtu tudi razvijanje semenarstva, za katerega so vsi pogoji in v ta namen bo ustanovila ob koncu leta nov obrat semenarn. Sredstva za gradnjo semenarne (skupno 20 milijonov) bodo dobili od Zadružne hranilnice, nekaj pa prispevali sami. 2e jeseni se bodo na natečaju potegovali za potrebna sredstva za gradnjo klavnice za perutnino z obratom za predelavo jajc in hladilnimi napravami. Z gradnjo nameravajo začeti prihodnje leto. Zavzemajo se tudi za gradnjo sušilnice za sadje, na sejmišču pa nameravajo urediti prehodni depo zn živino. in sicer še letos. bš V soboški občini posluje 6 gostinskih obratov družbenega sektorja, 3 gostišča s pravili (tako imenovano kolektivno upravljanje) in 20 zasebnih gostiln. Gostinsko omrežje v glavnem že ustreza potrebam prebivalstva; ena gostilna je potrebna še v turopoljskem delu mesta — kot kaže, bodo to gostilno tudi kmalu odprli — in manjše gostišče v zimsko-turističnem središču Mačkovci. Premalo prenočišč Urejenost zasebnih gostiln na podeželju se je v zadnjem letu dokaj izboljšala, vendar pa so še nekatere gostilne, ki v tem pogledu precej zaostajajo. Tudi v Soboti je dosežen viden napredek, predvsem po zaslugi samih podjetij, ki so v te namene prispevala iz svojih skladov okrog 7 milijonov din. Na okrajni gostinski zbornica ocenjujejo kot vzgledno gostišče Kolodvorsko restavracijo, ki je že dosegla tako stopnjo urejenosti, da lahko povsem zadovolji domače in tuje goste. Tudi združitev dveh podjetij — soboškega hotela »Zvezda« in kavarne »Mura« — je prinesla očitne izboljšave v poslovanje in urejenost slednjega gostišča. Kolektiv hotela »Zvezda« je s 3 milijoni din svojih sredstev temeljito moderniziral ves lokal; preuredil je stare prostore, dozidal novo gostilniško sobo, nabavil sodobno točilno mizo itd. Precejšnje ureditvene izboljšave lahko gostje opazijo tudi v gostilnah »Pri Štajercu« in pri tovarni mesnih izdelkov. V kratkem bodo štiri soboška gostinska podjetja prejela tudi hladilnike; kredit zanje je Obč. LO že odobril. Sobota je kot okrajno središče vse bolj obiskano mesto. kar kaže tudi očiten porast nočnin in obiskov domačih in tujih gostov. Težava pa je v tem, ker je še vedno premalo prenočišč, zato morajo cesto goste odklanjati ali pa jih pošiljati \ Ljutomer in Radence, seveda če tudi tam niso sobe napolnjene. Število spalnih sob v gostiščih bo treba vsekakor povečati, najbolj idealno pa bi bilo, če hi v ustrezni lokacija zgradili v Soboti moderen hotel s prenočišči, ki bi po verjetnostnem računu veljal okrog 25 milijonov din. Sobe za nočne goste bo treba urediti tudi v gederovskem gostišču, zlasti še zaradi naraščajočega malega obmejnega prometa. V zvezi s postrežbo in odnos strežnega osebja do gostov je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra. Čeprav ugotavljajo, da se je postrežba izboljšala v domala vseh gostiščih — problem so edinole še posamezniki, ki se preveč vdajajo pitju med službenim časom, vendar pa že uveljavljajo ukrepe za njegovo reševanje — pa z dosedanjim stanjem še vedno ne morejo biti povsem zadovoljni, Zato je na mestu prizadevanje, da bi gostinski kader čimbolj usposobili. Velika pridobitev je že v tem, da se bodo gostinski učenci šolali odslej v Soboti, Večja družbena gostinska podjetja so letos zaposlila 13 novih učencev. Za zimski čas pripravljajo spet ustrezen tečaj za pridobivanje kvalifikacije v kuharski in natakarski stroki. Za tečaj vlada zanimanje in se je priglasilo že precej kandidatov. Vodilnemu kadru v gostiščih pa priporočajo večje prizadevanje za pridobitev visoke kvalifikacije. Hotel »Zvezda« Po uspeli turneji v Franciji Akademski pevski zbor » Tone Tomšič « V MURSKI SOBOTI V soboto 18. oktobra bo na povabilo Kluba prekmurskih akademikov gostoval v Soboti APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane. V okviru občinskega praznika Sobote bo imel celovečerni koncert jugoslovanskih pesmi. Že pred leti je Sobota slišala Akademski pevski zbor in se navdušila zanj. Tudi tokrat prav gotovo ne bo razočaranja, saj bo to prvi nastop APZ doma po uspeli turneji v Franciji, kjer sta zbor in njegov dirigent prof. Janez Bole dosegla velik uspeh. Samo nekaj dejstev s te turneje. Na VI. mednarodnem študentskem kulturnem festivalu, ki ga organizira Unija francoskih študentov v Strassbourgu. je APZ »Tone Tomšič« med trinajstimi udeleženci iz raznih evropskih in azijskih dežel soglasno zasedel prvo mesto. V veliki festivalski dvorani »Palais des fetes« je navdušil več kot tisoč gledalcev. Kritika je potrdila uspeh in z laskavimi besedami ocenila zbor. njegovo glasovno zlitost, redko koncentracijo, tenkočutno muzikalnost in tehnično dovršenost. Prof. J. Boleta pa hvalijo kot izrednega muzika, ki suvereno vodi svoj zbor. Kritilka v »Le nouvel Alsacieni pa med ostalim piše: »Pevski zbor iz Ljubljane bi bil v čast najimenitnejšim pevskim festivalom ... Zbor je spreminjal vsako svojo pesem v dovršeno umetnino... »Musica noste amor« in »Ecce quo modo« Jacoba Gallusa sta bili čudež čistosti in notranjega og- nja ... Poslušale: so mu (zboru, op. avt.) naravnost viseli na ustnicah.« Enak uspeh se je pozneje ponovil v Hagondageu pred 4000 poslušalci, in v Freimingu, kjer je slovenska kolonija, ter v Goebwillerju in Namcyu. Iz navedenega sledi, da bomo ob gostovanju APZ »Tone Tomšič« deležni čudovitega doživetja. Klub prekmurskih akademikov, ki organizira to gostovanje, zasleduje pri tem svojo nalogo, da vabi v ta nekoliko odmaknjeni predel slovenske zemlje osrednje kulturno-umetniške skupine iz Ljubljane — saj je tudi soboško občinstvo vredno, da ga obiščejo take skupine. Seveda mora potem biti tudi dvorana primerno zasedena. Zato bi bila naj večja želja organizatorja ta, da bi sobotne pot: Sobočancev vodile v kino »Park«, kjer bo Akademski pevski zbor zapel lepe jugoslovanske pesmi. -on Pred polletnim občnim zborom KZ Murska Sobota UGODNE PERSPEKTIVE SE VEČ NOVIH ČLANOV — MOČAN STROJNI PARK - STROJNI ODSEK JE AKTIVEN - ZADRUŽNICE PRIDELUJEJO ZELENJAVO ZA SOBOŠKE POTROŠNIKE — PRIHODNJE LETO: VEČJE SKLADIŠČE ZA 10 VAGONOV ODKUPLJENIH PRIDELKOV — POLLETNI OBČNI ZBOR BO 19. OKTOBRA Soboška kmetijska zadruga združuje po novem 8 krajev in ima 588 članov. Letos so pridobili 39 novih članov, vendar pa s tem še niso zadovoljni; v prihodnjih dneh nameravajo obiskati vse kmečke domačije v svojem okolišu in pridobiti še več novih članov, zlasti še v Krogu in Črncih, kjer je prišlo do likvidacije zadruge. V zadružnem okolišu je nad 5 tisoč ha obdelovalne zemlje, kar pomeni, da mora zadruga imeti močan strojni park, če hoče v svojem okolišu popolnoma obvladati kmetijsko proizvodnjo. Sedaj imajo štiri traktorje, letos pa nameravajo kup ti še en »Ferguson«, kajti traktorji te vrste se prav dobro obnesejo tudi v naših pridelovalnih razmerah. Na en traktor pride 5 priključkov, kar sedaj še zadostuje, toda v perspektivi, ko predvidevajo večji razmah pridelovalnega sodelovanja, bodo potrebovali še več priključkov: kultivatorjev, medvrstnih kultivatorjev itd. Na splošno ugotavljajo, da je med zadružniki znatno poraslo zanimanje za strojne storitve. Pri letošnjem jesenskem oranju so zadružni stroji polno zaposleni in imajo v zadružni upravi naročila celo za 14 dni vnaprej, tako pa je bilo tudi pri košnji in drugih važnejših kmetijskih delih v glavni sezoni, ko so traktorji in drugi zadružni stroji povsem izkoriščeni v kmetijske namene. Strojni odsek pri soboški zadrugi je v svojem poslovanju aktiven in je že dolgo brez vsakršne izgube. Strojni park je tudi na splošno dobro izkoriščen (50 odstotkov kmetijska dela, 30 odst. prevozi in 20 odst. zastoji zaradi slabega vremena ali popravili. Tako odpade pri košnji približno 30 in pri oranju okrog 90 delovnih dni na en traktor. Zadruga je s svojimi člani tudi v pridelovalnih odnosih: z italijanskimi pšenicami na 12,35 ha in z domačinko U 1 na okrog 17 ha zemlje; sodelovanje z domačo pšenico je zasnovano na tem, da ji povrne kmet vložena sredstva, strojne storitve in 8-odstotne obresti s pridelki. Pri »italijankah« prevladuje II. varianta pridelovalnega sodelovanja. Zadružniki se precej zanimajo tudi za pogodbeno pitanje živine. Letos imajo sklenjenih sedem takih pogodb. Soboški potrošniki so se doslej že močno navezali na zadružno mesnico in trgovino z zelenjavo. Zadruga med drugim zagotavlja dobrine za te trgovine tudi tako, da se povezuje z zadružnicami v svojem okolišu glede pridelovanja zelenjave in sočivja v kmečkih vrtovih. Letos so že sklenili 16 takih dogovorov za vnaprej. Prihodnje leto bo zadruga začela graditi ob Lendavski cesti večje skladišče, v katerem S traktorjem — več, boljše in hitreje bo dovolj prostora za vse zadružne stroje in okrog 10 vagonov odkupljenih pridelkov. Poleg skladišča bodo uredili tudi delavnico za manjša popravila kmetijskih strojev in prehodne hleve za pitanje živine. Objekt bo po načrtih, ki so že sestavljeni in potrjeni, stal okrog 17 milijonov din. Letos nameravajo dograditi tudi trgovino z reprodukcijskim mate- rialom in skladišča za umetna gnojila. V načrtu imajo še nakup inkubatorja za umetno valjenje piščancev. S. K. TRGOVSKO PODJETJE na malo prej „KOLONIALE“ MURSKA SOBOTA »MERKUR« je renomirano trgovsko podjetje, katerega prizadevanja obeležuje skrb za potrošnika, solidna in vljudna postrežba, dobra izbira blaga ... Z modernizacijo poslovalnic »Prebrana«, »Delikatesa II« z novim bifejem in zajtrkovalnico in »Galanterija« ter z manjšimi ureditvami v drugih lokalih je podjetje tudi mnogo prispevalo k lepšemu zunanjemu izgledu mesta, h kulturnejši postrežbi soboških in pomurskih potrošnikov. VAŽNO! VAŽNO! VAŽNO! V popolnoma moderniizirani trgovski poslovalnici »Galanterija« na Titovi cesti lahko kupijo potrošniki poleg ostalega blaga tudi fotomaterial, glasbila, tek- PRIJETNO PRESENEČENJE ZA TUROPOLJE Že novembra bo podjetje odprlo v turopoljskem delu mesta novo trgovsko poslovalnico »Tu-ropolje«, s čimer bo ugodilo dolgotrajnim željam tamkajšnjih potrošnikov. Poleg trgovskega lokala bodo uredili tam tudi sodobno mesnico im pekarno. Podjetje bo do konca letošnjega leta investiralo v te namene okrog 17 milijonov din, pri čemer bo samo prispevalo več kot polovico: 11,5 milijona din. V prihodnosti ima v načrtu otvoritev še enega trgovskega lokala v mesta, razen tega pa je prevzelo na podeželju tudi pet poslovalnic, ki so jih imele prej kmetijske zadruge. Podjetje vodita 15-članski delavski svet in 6-članski upravni odbor, kar pomeni, da je tretjina uslužben- cev in delavcev (skupno 63) pritegnjena v upravljanje podjetja. V kolektivu vlada dobro sožitje in vsesplošno prizadevanje za skrbno gospodarjenje. UPRAVA. DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR POD-JETJA Z OSEBJEM TRGOVSKIH POSLOVALNIC »LENDAVSKA«, »TRG ZMAGE«, »HRANA«, »PREHRANA«, »GALANTERIJA«, »DROGERIJA«, »DELIKATESA I«, »DELIKATESA II«, »BIFE IN MLEČNA RESTAVRACIJA«, »MODA«, »TKANINA«, PREDANOVCI, BREZOVCI, LE-MERJE, PUŽEVCI IN ZENKOVCI čestitajo prebivalcem soboške občine k njihovemu prazniku in se toplo priporočajo za nadaljnji obisk svojih poslovalnic. stilne ostanke, konfekcijo, ribiške potrebščine... Predmet poslovanja je ugodno razširjen za potrošnike. POMURSKI VESTNIK. 16. okt. 1958 7 Ob odkritju spominske plošče tov. Štefanu Kuharju-Bojanu „Škodovati sovražniku povsod...“ Tiste žalostne dni pomladi 1941, ko so naši kraji že bili pod strahovlado nemških in madžarskih fašistov, je Komunisitična partija Jugoslavije sklenila začeti oboroženi upor. Eno izmed potrebnih in vel kih dejanj je hila ustanovitev OF 27. aprila 1941. Komunisti so stopili v akcijo. V obliki osebniih stikov so začeli veliko, težko in nevarno delo za dobro svojega ljudstva. Eden zmed njih je bil Štefan Kuhar, ki smo ga takrat poznali le pod imenom Bojan. Po prviih stikih z naprednimi mladinci v Prlekiji me je tov. Ciril Mikl (sedaj ekonomist v Mariboru) povabil na sestanek v juliju 1941. Prišel sem k njemu na dom (Duh na Stari gori), odtod pa sva krenila proti Knezovemu mlinu. Med potjo sva žvižgala našo »Na planincah«. Iz goščave sta se nama približala dva neznanca ter naju pozdravila. Pozdrav je bil znak za geslo. Spoznali smo se. toda le po imenih Bojan in Biba, kot sta se prišleca predstavila. Odšli smo proti Knezovemu mlinu. Pridružili so se nam še Ciril Špindler, Miloš Vuk in Franc Knez. Ker so tovariši odločili, da v samem mlinu ni dovolj varno za sestanek, smo šli v vinsko klet posestnika Korošaka na Galošaku. Šele pri luči sem bliže spoznal Bojana in Bibo. Posebno Bojana se še dobro spominjam, ker sva imela takrat popolnoma enaka pulovra — rdeča z belo-modrim trikotnikom pod vratom. V spominu so mi ostale razen tega zlasti njegove ognjevite besede: akcije, akcije in vedno akcije..., ...škodovati sovražniku povsod in na vsakem koraku in ne nasedati vestem Radia London — slovenska oddaja ..., ... organizirati OF aktive oz. odbore, organizirati sabotažne trojke in jih pošiljati v akcije ... itd. Povedal je še mnogo o KPI. OF in o naših nalogah. Zmenila sva se tudi za sestanek v Veržeju. Po tem je prihajal večkrat k meni na dom, kjer je prespal. Sestajala sva se nad hlevom v slami, kamor je prinašal od časa do časa tudi letake in napotila ter nazadnje še seznam oseb, ki so takrat sodelovale z okupatorjem v Veržeju. Nekaj teh imen se še danes spominjam. Nekega dne mi je še posebej naročil, da naj izvršim napisno akcijo. Takrat sem že imel v trojki tovariča Janeza Topolovca, krojača, s katerim sva pripravljala še sprejem tretjega tovariša Alojza Novaka, mizarja. Na železnici sem oskrbel minij (rdečo barvo), s katero sva premazala krajevna imena na tablah po vseh vaseh med Veržejem, Ljutomerom in Krapljem. Potrgala sva nekaj telefonskih žic vojaški enoti, ki je bivala v sedanjem mladinskem domu itd. Bojan je prav za to noč organiziral enako akcijo tudi po drugih krajih — posebno na cesti pred železniško postajo v Ljutomeru. Akcija je bila dobro zasnovana in je v celoti uspela. Tej so sledile še mnoge druge, vse po njegovi zamisli. Ko so me oktobra 1941 Nemci zaprli, so me med zaslišavaajem tudi spraševali, če poznam »Pojana«. Gestapovec mi je nastavil zanko in je Bojana spremenil v »Pojana« — toda ni mu uspelo. Tokrat sem res lahko po pravici odgovoril, da »Pojana« ne poznam 'in, da pri nas nimamo takega imena. Ko sem spomladi 1942. leta bral v Mariboru rdeči plakat, je bilo na njem tudi njegovo ime: Kuhar Štefan-Bojan, študent. Padel je po zaslugi izdajalske roke in njegova kri je napojila takrat svobode željno slovensko zemljo. Tvojo smrt, dragi prijatelj in tovaniš, dragi Bojan, smo pošteno maščevali, Tvojo žrtev pa spoštujemo in še Te spominjamo posebno še sedaj, ko je v čast Tvojega velikega dela za svoje ljudstvo odkrita spominska plošča v Tvojem rojstnem kraju. Franjo Šonaja Štefan kuhar-Bojan SOBOŠKI OKTOBER v luči pomembnejših dogodkov NOB Izdajstvo predvojne jugoslovanske vlade, ki se je tik pred usodnim 6. aprilom 1941 s podpisom pakta hlapčevsko oslonila na mračne sile Osi, z nacistično Nemčijo na čelu, je naletelo tudi na odločne proteste in obsodbo narodno zavednih ljudi v Soboti in okolici. 27. marca je v Soboti manifestirala šolska mladina svojo privrženost silam, ki so napovedale odkrit boj proti najhujši pošasti XX. stoletja — nemškemu fašizmu. V Sokolskem domu je bilo protestno zborovanje proti podpisanemu pakta. Toda: 6. aprila ob petih zjutraj so Prekmurci doživeli frontalen napad nemške soldatske na meji ob Kučnici. Stavba trhle predvojno Jugoslavije se je podrla že v par dneh, po zaslugi protil judskih režimov ia oblastnikov, ki so se v boju proti svojemu ljudstvu raje povezali s samim vragom, samo da bi obdržali svoje ključne pozicije v državi. NASILJE JE RODILO UPOR Po prihodu nemškega okupatorja so sestavili domači izdajalci — knl-turbundovci prvo listo talcev, ki so bili najzavednejši Slovenci. Že 7. aprila so aretirali 25 nezanesljivih oseb. Komunistična partija Jugoslavije je pričela zbirati ljudi in jih pripravljati na upor proti osovraženemu tujco. 4. maja je delegacija KPA izročila madžarski vladi v Bu- dimpešti skupno resolucijo KPA in Zavednosti. V resoluciji so zahtevali člani obeh organizacij kulturno avtonomijo in manifestirali narodno povezanost Prekmurja z ostalo Slovenijo. 10. maja je prvi aktiv OF v Rankovcih razmnožil »Prvomajsko deklaracijo KPJ«. 15. maja so Rudi Čačinovič. M. Kranjec in S. Kovač na sestanku v Rakičanu odločno odklonili Hartnerjevo ponudbo za sodelovanje in aprejeli zgodovinski sklep: naslonitev vseh akcij na Slovenijo in odločna borba proti okupatorju. Madžari so pospešeno ukrepali za potujčevanje slovenskega življa v Prekmurja: obnovljeno je bilo Društvo za madžarizacijo Prekmurja in izdan odlok o konfinaciji Slovencev. Odgovor: 18. junija seja Okrožnega komiteja KPS v Turopolju in ustanovitev 12. vojnega področja. Njegov komandant je Stefan Kovač — Marko. 29. jnnija prva sabotažna akcija, ki jo je v Soboti izvedel Dane Snmenjak — Miran, njej sledijo pozneje še številne sabotažne, potrosne in druge akcije, ki že dajo čutiti okupatorju, da se pod vodstvom KP zbira udarna pest slovenskega ljudstva tudi v Prekmurju. Njegov bes proti vsemu, kar se je čutilo slovensko, je bil vedno očitnejši. 27. septembra je doživela Sobota prve množične aretacije. Aretiranih je bilo okrog 65 ljudi. KRVAVI OKTOBER Okupator se je na vse kriplje prizadeval, da bi strl odpor, zlasti še tiste, ki ga vodijo. 9. oktobra 1941. leta sta narodna heroja Stefan Kovač in Vinko Megla uspešna napadla madžarsko skladišče orožja v Rakičanu, ranila stražarja in odnesla precej orožja. Dan kasneje so v Brezovcih aretirali Evgena Kardoša, člana OK. Njegovo zadržanje v zaporu je bilo usodno za nadaljnji razvoj dogodkov. 18. oktobra naj bi se v Gančanih sestal OK. Zaradi izdaje pa so njegovi člani padli v madžarsko zasedo. Sekretar Stefan Kovač — Marko je omahnil smrtno zadet, Vinko Megla je bil ranjen, ostalim pa se je posrečilo pobegniti brez posledic. Temo usodnemu dogodku so sledile množične aretacije po vsem Prekmurja. 50. oktobra so se morali pred madžarskim vojaškim sodiščem zagovarjati Štefan Cvetko, Evgen Kardoš, Koloman Cigit, Koloman Flisar, Bojan Gabrijelčič, Stojan Šerbec in Rudi Zrinjski. Obdolženi so bili, da so hoteli s silo uresničiti proletarski družbeni red, da so opravljali sabotažne akcije in podobno. Cvetko, Kardoš ia Cigit so bili obsojeni na smrt, ostali pa na zaporne kazni: od 10 do 15 let težke ječe. 31. oktobra je bila izvršena smrtna obsodba nad Cvetkom in Kardošem, Cigit pa je bil pomilo-ščen na dosmrtno težko ječo. 1. novembra so odgnali iz Sobote 36 vklenjenih pripornikov, med njimi tudi 3 ženske. S smrtjo narodnega heroja Štefana Kovača — Marka, usmrtitvijo Štefana Cvetka in drugih je padel cvet ljudskega upora v Prekmurju, toda ideja o narodni in socialni osvoboditvi slovenskega ljudstva, tudi prekmurskega, ni bila zatrta, čeprav je nastalo s tem usodnim udarcem po glavnini sil, ki so se že takoj v začetka odločile za brezkompromisen boj z madžarskimi in drugimi okupatorji, začasno zatišje, ki pa je bilo odločilno prekinjeno leta 1944 s prihodom prvih manjših enot NOV iz Slovenije. ZADNJI OKTOBER PRED SVOBODO Množičnim aretacijam in deportacijam zavednih in napredno usmerjenih ljudi v letih 1942 in 1943 v taborišča na Madžarskem in v Nemčiji bo sledili spet dogodki, ki kažejo na nov polet gibanja OF in organiziraj no zbiranje zavednih ljudi za borbu proti okupatorju. 22. februarja 1944 je Stane Cervič — Bojan ustanovil odbore OF v Soboti, Odrancih in v okolici Beltinec. Pri Jošku Brumnu v Soboti je bila sredi marca ustanovljena TV 8/I. V noči med 26. in 27. aprilom so aretirali vse Žide v Prekmurju, med 10. in 25. majem pa še nadaljnjih 44 ljudi. 12. avgusta je prišla v Črni log partizanska skupina Ivana Majnika — Džemsa. Dan kasneje je bil v Soboti ustanovljen Okrožni odbor OF za Prekmurje. 11. oktobra je bila partizanska akcija v tovarni Cvetic; partizani so se oskrbeli z denarjem in perilom. 15. oktobra ob 12. uri je kapitulirala Madžarska. Šumenjak je sklical •ostanek aktiva, kjer so se dogovorili o prevzemu oblasti in poslali komandantu mesta poziv za predajo. 16. oktobra je bil sestanek OF v Brumnovi hiši. Madžari so s pomoč- jo njilašev pripravili spiske za aretacijo 92 ljudi. 17. oktobra: madžarski komandant ni hotel sprejeti kapitulacije. Ob šestih zjutraj so se začele aretacije, Madžari so obkolili Brumnovo hišo; Sumenjak, Cervič in Juš so se začeli boriti z madžarskimi vojaki in so se srečno umikali proti Črnskim mejam, še preden pa so dosegli gozd, je bil Juš ranjen in sc je takoj sam ustrelil, da ga Madžari ne bi dobili v reke živega. Ostali so padli v bližini Tropovec v zasedo ti-šinskih žandarjev in jih v borbi likvidirali. Umikajoči so se zatekli na Goričko, kjer jih je viničar Novak izdal. 20. oktobra sta padla na Vaneči Dane Šumenjak in France. Bojan Cervič pa je bil težje ranjen. Pot do svobode je bila torej trnjeva tudi zn prekmursko ljudstvo in mnogo jih je, ki so jo morali plačati z najdražjim — življenjem. Sobota Je dala v štirih letih fašističnega nasilja 109 žrtev, padlih borcev, talcev in umrlih internirancev, nacistična rasna mržnja pa je zahtevala 117 žrtev. Štefan Kuhar-P e ter Koko sem dočakal in preživel 17. oktober 1944 ? »Če si človek po dolgih letih skuša odgovoriti na to vprašanje, lahko ugotovi le eno: temu sta sreča in drznost botrovala...« (Iz »Kronike«) Avgusta 1944. leta smo v sadovnjaku gostilne Bcnkič v Soboti tudi formalno ustanovili Okrožni odbor OF za Prekmurje. To je bilo znamenje za še bolj aktivno delo OF na tem področju. Zanimivi akciji, ki jo je izvedel partizan Bojan (Stojan Crvič), ko je namesto plačanega računa za kosilo stavil pod krožnik listek z napisom »lep pozdrav od partizanov«, so sledile takšne akcije spontano: ničkolikokrat so listke s takšnimi in podobnimi napisi postavili pod restavracijske ali gostilniške krožnike razni naši kmečki ljudje, čeprav je marsikateri prej račun tudi plačal! Po črensovskih strelih, ko je padel partizan oče Crvič, smo Madžarom obetali še kaj hujšega. To hujše je nedvomno bila ustanovitev OO OF in uspela povezava na ono stran Mure. Kmalu je prišla nova skupina partizanov pod vodstvom Jožeta Kramarja-Juša, in tu je bil Dane Šumenjak-Mi-ran (Fex) s svojima pomočnikoma Viktorjem Zenkovičem-Cirilom in Ivanom Orlom-Rastkom. Treba je torej začeti tudi z oboroženimi akcijami in se povezati z Jamesovo skupino. Po temeljitem razgovora in pregledu sil ter postojank — bilo *je nekega večera v sicer prazni vili Ferida Keršovana — je padel sklep, da je za takšne akcije najbolj »zrel« teren od Sobote proti Goričkemu. Oborožene akcije morajo biti zlasti pogoste v prvi polovici oktobra. V noči od 10. na 11. oktober 1944 je skupina borcev pod vodstvom Jusa prišla na postojanko v Puconce (Marica Gašperšič). Naredili smo načrt za napad na notarijat, postajo in pošto. Načrt je bil izdelan do vseh podrobnosti s skico sovražnih objektov in smerjo gibanja partizanske skupine s skoraj dominutno natančnostjo. Začetek napada: četrtek 12. oktobra 1944 zvečer. Čas odredi komandir skupine. Cilj akcije: oprez-nostni obhod; napad na notarijat z rekvizicijo, odvzemom orožja in praznih osebnih izkaznic (»szemelyi igozolvdny«); železniška postjaja — odvzem puške in pištole z municijo; pošta — odvzem denarja. Povsod na mestih napada uničenje telefonskih naprav. Za zaključek: demonstrativni obisk osrednje gostilne. Že dan pred napadom se je partizanski skupini pridružil Franc Flisar-Brko, ki je v akciji sodeloval, jaz pa sem. »da bi bil na dan napada odsoten« in da bi lahko čim dlje ostal v legali, odpotoval v Szombathely s posebno nalogo: v Sopranu in Szombathelyu pripraviti čimveč naših ljudi na dezertiranje iz madžarske vojske in počakati na važno sporočilo iz Budimpešte. Uspeh te akcije, v kateri so mi pomagali Gusti Luthar, mizar Cör in številni drugi, znani in neznani »honvedi« slovenske krvi, je bil izreden: nad 600 jih je pobrisalo kar v dveh dneh. 14. oktobra je bil vlak proti Soboti dobesedno natrpan. Marsikomu se to seveda ni posrečilo. Soboški Gregor se je od veselja »nacukal«, pa so ga sneli iz vagona tik pred odhodom vlaka! Jaz pa sem se stisnil v gnečo z važnim sporočilom: »V noči med 14. in 15. oktobrom opolnoči — bo Horthy prebral razglns o kapitulaciji!« Znano je, da je bila konspiracija v partizanih na višku. Zato prej nisem vedel dragega kot, da je Miran odšel v Pešto. Šelo zdaj ma je postalo jasno, zakaj?! Nestrpno sem čakal pri- hoda domov in ugibal, kje in kako bom najhitreje našel partizansko skupino in ji prinesel sporočilo. Akcija v Puconcih je med tem izredno lepo uspela: notar jo je pobrisal. Zabeležil jo je lokalni list »Muraszombat es Videke« in zahteval represalije, ljudje pa so se od zadovoljstva — smejali. Partizanska skupina je takoj po akciji krenila proti jugo-zapadu (Radgona), Franc Flisar-Brko pa je dobil »propustnico« s kurirskim navodilom, da v smeri proti Hodošu najde stik z Jamesovo skupino in da po poti odda več posameznih strelov, da bo tako zabrisal sled za Jušovo skupino. 14. oktobra partizanske skupine, niti kurirja ni bilo na javko na dogovorjenem mestu. Polnoč je minila — brez Horthvjevega proglasa! Naslednji dopoldan je bilo med soboško gospodo silno moreče vzdušje, nič manj med »honvedi«. Že šo se razkropili v majhnih skupinah okrog Sobote, v fazaneriji itd. Opoldne 15. oktobra je stari lisjak Horthy proglas o kapitulaciji vendarle prebral! V tem vzdušju bi bilo treba nekje v fazaneriji spustiti le nekaj rafalov iz brzostrelk in madžarska soldateska bi se razbežala, da je nihče ne bi dohitel. Toda — partizanske skupine nikjer! Sele zvečer so tovariši prihiteli do Sobote. Nekaj o kapitulaciji so že zvedeli, vendar nič določnega. Na vsak način so hoteli slišati radijska poročila. Toda imeli so smolo. Zagnali so se v hišo Hartnerjevega šoferja in kmalu je malone vsa Sobota bila polna vesli: Partizani so v Soboti! Sobota je obkoljenal Naslednji dan so se dogodki vrstili z neverjetno naglico: partizani so poslali komandantu mesto ultimat s pozivom na predajo mesta. S pokojnim Roganom sva dobila poziv na javko v poznih popoldanskih urah pri Brumnu. Madžari so zbrali posvet madžarofilov v Casinu (pri današnji »Zvezdi«). Partizani so komandantu mesta pozabili postaviti rok, v katerem poteče ultimat. Mi smo napravili načrt akcije, v kateri bi naj dobili komandanta mesta na »razgovore«, kjer bi Miran dosegel — seveda po partizansko, s pištolo — predajo mesta. Načrt za akcijo v podrobnostih je bil gotov okrog ene ure po polnoči. Začetek akcije: 7.00 ura. Toda tudi Madžari niso spali. Potem, ko je dobil komandant mesta ultimat, je po vsej verjetnosti že zaprosil za pojačanje. Ko sva ob obsednem stanju po eni uri ponoči odšla z Roganom od Brnmna, naju je na križišču pred mehanikom Kučanom opazila straža »nemzetorov« in »leven-tov«, ki je zavila v ulico s križišča pred »Centralom«. »No, saj veste . . . kvartopirska strast . . .« sva se izmazala in šla na »počitek« k Cimpermanovi mami. Načrti in naloge so naju zaposlili, da sva po vsej verjetnosti zaspala šele proti jutru. Nemogoče se nama je namreč zdelo, da sva po šesti ari zjutraj, ko je nekdo prav hrupno prišel k Cimpermanovi, še spala. Slišala sva živ razgovor in pogajanje ali bo — bila je Silva Kuharjeva — dekle šlo samo povedat »to novico« v najino sobo ali ne. Naj ne bo sramežljiva, sva ji zaklicala in jo povabila. Bila je kratka in jedrnata: Poslal me je očka — dr. Kuhar — naj sporočim, da so Madžari začeli goniti ljudi skupaj. Koga? Naštela je kakih 10 imen, midva pa sva hitro zaključila: »slave« pobirajo! Silva je odšla. V smeri proti Brumnu je bilo slišati strele. Se nekaj minut in po cesti, ki je vodila k Cimpermanovi hiši, sva opazila prihajati vojake s trakovi na rokavih. Štirje so bili. »Po mater gredo,« sva s pomilovanjem ugotovila. Rogan je hitro smuknil iz sobe in slišal sem, kako ji je dejal: »Mati ne ustrašite se. Po vsej verjetnosti gredo tudi po vas. Bodite trdni, ne bo dolgo trajalo.« Na vežnih vratih je potrkalo, odpirat pa je šel Rogan. Tako mi je bil rekel, da bo storil, morda bo materi lahko pomagal. Toda ko je odprl vrata, je zazijal vanj nyilaš-domačin, ki ga preje nisva videla: »Rogana Ludvika iščemo!« »To sem jaz.« »Pol ure imate časa. Najnujnejše perilo in plašč vzemite s seboj!« Njilaš-civilist je izginil. V vežo pa je stopil za Roganom njilaš-vojnk. Rogan mu je ponudil stol, toda ta se ni vsedel, pa tudi premaknil se ni. Rogan je stopil v sobo. Pokukala sva še enkrat družno skozi pritlično okno, toda na vogalu hiše so stali vojaki z naperjenimi puškami. »Poskušal bom preko stranišča,« je dejal Rogan, »medtem pa ti izgini v drugo sobo, morda bodo preiskovali . . .« Odšel je iz sobe, stopil na dvorišče, pa dalje proti stranišča, njilaš-vojak pa za njim. Medtem sem smuknil čez vežo v sobo na nasprotni strani. Pogled skozi okno na cesto, kjer sem opazil štiri vojake, pa spet skozi drugo, na dvorišče, kjer so bili spet trije vojaki, mi jo povedal, da položaj ni »rožnat«. Že sem videl Rogala, kako se je počasnih korakov vračal, za njim vojak. »Rezervist, ki mu gotovi ni do vojskovanja,« sera pomislil in sklenil: »Možak je sam v veži. V hipu odprem vrata, nastavim mn pištolo na vrat in siknem: tišina ali smrt . . .« Toda takrat so se odprla vrata. Naperil sem pištolo. . . Vstopila je Majda Cimpermanova. Dekle je bilo še mlado, vendar pametno in razsodno, pa tudi zaupljivo. Nemalokrat je prisostvovala našim razgovorom. Hitro sem ji razodel načrt, toda Majda je stopila k vratom, se naslonila nanje im dejala: »Nikar tega, Pišta! Vojakov je osem, morda jih je še več na sosednem dvorišču . . . Tvoje dejanje bo gotova smrt za nas vse ... to zdaj pa še mi najhujše . . .« Roko s pištolo sem spustil ob stegno, z levo pa sem pogladil Majdine lase in se zazrl v oči, ki so se napolnile s solzami . . . Omajala je trden moški sklep, katerega neizvršitev bom vedno obžaloval. Majda se ni premaknila od vrat, Rogan pa se je glasno in pogumno poslavljal od Cimpermanove mame. Se enkrat sem sklenil pesti, ko je šel mimo okna, toda Majda se me je proseče oklenila . . . Osem vojakov je obkolilo Rogana in kolona je molče krenila po cesti . . . Krik in vik se je razlegal od vseh strani. Slišati je bilo streljanje . . . rafal . . . streljanje, ki se je vse bolj odmikalo. »Mislila sem. da res gredo po mene ... če bi vedela,« je dejala Cimpermanova mama in že pohitela: »Zdaj to ni sigurno. Gotovo bodo naredili še preiskavo. Da še tebe ne dobijo! Počakaj malo . . .« In že je odhitela. Nekaj kratkih minut in že se je vrnila: »Hitro z mano!« Hitela je naprej, jaz pa za njo — h Krčarovi mami. Spogledale sta se in mi pokazale na podstreho: »Hitro smukni gori!« Zavalil sem se v seno. Od nekod se je bližalo kričanje. Nekdo je bežal, za njim pa je bilo slišati topot okovanih čevljev . . . enega . . . dveh . . . treh . . . več parov . . . Ali bo zdaj kaj? Morda so že obkolili hišo? Morda preiskujejo pri Cimpermanovih? Toda krik je šel mimo. Mimo todi topot . . . Sam samcat sem ta preživel 17. oktober. Zjutraj so me vojaki iskali doma. Potem noč ... in še 18. oktober. Krčmarova mama je skrbela zame in mi povedala to in ono novico. Dopoldne me je iskalo neko dekle pri Cimpermanovih. Popoldne spet drugo. Tako so mi sporočili, pa tudi, da so jima povedali, da ne vedo zame. Po opisu in pripovedovanju sem zaključil, da je drugo dekle bila sestra, le kdo bi bila prva? Bila je dovolj vztrajna, da je prišla še enkrat. Z Majdo, ki je prej ni bilo doma, sta se poznali. Potem so jo pripeljali h Krčmarovim. Povedala mi je, da je spraševala zame pri Benkičn, toda lam je bilo samo moje kolo. Kaj zdaj? Čimprej od tn. toda kdaj. Zaradi obsednega stanja je bolj varno še pred večerom. Pripeljala je kolo. Mrak je počasi lezel na Soboto, ko sva se kratko poslovila in sedla na kolesa. Kar naravnost in — po ulicah mimo »Centrala«, kjer sva srečala žandnrja. ki pa mi je bil po videzu tuj. po Cvetni ulici, in po cesti med gozdom proti Markišavrem. Tu naju je srečal mali »Kerčmar«. Njilaški vodja Kerčmar mn Je bil očim. Na levi roki jc imel zeleni njilaški trak. Poznal me je in komaj vznemirjeno pozdravil. V Markišavcih sem se moral ustaviti. Tn je na postojanki čakal Gusti Luthar, zdaj že z ilegalnim imenom Samo. Povedal sem mu kakšen je položaj in da mora čimprej na postojanko nn Vanečih. Juš je radel v Kamenščicah, ostali so v bližini Tišine zvrnili štiri žandarje. (Pozneje sem zvedel, da je vse štiri na enak način pokosil partizan Sergej — prejšnji Bojan-Stojan Crvič.) TV na Vanečih je bila domenjena tudi za javko v primem, da bi se nkeija. sno- vana v noči od 16. na 17. oktober ne posrečila in če bi nas razbili. Bila je že tema. ko sva se s sestro pripeljala v Pnconce. Tema ravno tolikšna, da nisi spoznal človeka, če se mn nisi približal, pa vendar takšna, da sva opazila žandarske postave pred župniščem. »Le hitro!« sem šepnil. Toda »le hitro na mlin« so dejali tndi doma. komaj šeni vstopil, »žandarji so pravkar odšli s preiskave . . .« Samo se je hotel oglasiti pred odhodom na Vaneče doma. Toda na vežna vrata je potrkal, ko so žandarji začeli preiskavo v jedilnici. Gospodinja je odprta vrata, ravno toliko, da je Samo opazil žandarje, in mirno dejala po madžarsko »Lahko noč!« in zaloputnila vrata . . . Na postojanki na Vanečih (pri Ireni Slivnik) je ostal Samo sam. Niti s TV v Puconcih, niti z one na Vaneči, ni nobenih vesti. 29. oktobra v jutranjih urah sem zvedel, da vozijo Madžari s kamioni vojsko proti Vaneči. kmalu zatem je bilo slišati streljanje... pravo vojno... Opoldne sem dobil Miranovo sporočilo: »20. zvečer ob osmih se dobimo na va-nečkem pokopališču«. Stisnil sem zobe. kajti še preden sem sporočilo prebral, mi je kurirka povedala, da ležita v »kamurie vanečkega pokopališča na mrtvaškem odrn — dva partizana . . . Bila sta Miran in France. Sergeja so dobili na pol živega, vsi trije pa so v borbi z nekaj sto madžarskimi vojaki na Vanečih herojsko zaključili soboško bitko . . . Soboško pravim, kajti borba za Prekmurje s tem še ni bila zaključena. 8 POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958 Nedelja, 19. oktobra — Etbin Ponedeljek 20. oktobra — Felicijan Torek. 21. oktobra — Urška Sreda, 22. oktobra — Zorislava Četrtek, 23. oktobra — Severin Petek. 24. oktobra — Rafael Sobota. 25. oktobra — Zlatica KINO MURSKA SOBOTA — od 17. do 19. oktobra ameriški barvni film: »Rdeče podvezec; od 20. do 21. oktobra francoski film: >Ko bi vsi fantje sveta«; od 22. do 23. oktobra ameriški film: »Marty«. LJUTOMER — od 18. do 19. oktobra italijanski film: »Kruh in ljubezen«. GORNJA RADGONA - 18. in 19. oktobra ameriški film: »Vzhodnozapadna stran«. LENDAVA — od 17. do 19. oktobra ameriški kavbojski film: »Mož iz Kolorada«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 18. in 19. oktobra francoski film: »Podzemlje Pariza«; 22. in 23. oktobra ameriški barvni film: »Južno od Sahare«. VIDEM OB SCAVNICI - 18. in 19. oktobra ameriški kavbojski barvni film: »Bitka za posest«. ČEPINCI — 19. oktobra: »Jaz in moja žena«. GRAD — 19. oktobra ameriški film: »Visoka Barbaree«. DEŽURNI ZDRAVNIK v splošni ambulanti dne 19. 10. 1958 dr. Miloš Borovšak, Kolodvorska ul. (blok). NOČNI DEŽURNI ZDRAVNIK na doma od 20. 10. 1958 — 20. 10. 1958 dr. Jan Sedlaček. Dva požara Pri posestniku Gezi Paučič iz Kukeč je 19. septembra ob 8. uri izbruhnil požar v gospodarskem poslopju. Zgorelo je precej krme in del ostrešja gospodarskega poslopja. Povzročeno škodo cenijo na 80.000 din. Zavarovan posestnik ni bil. Vzrok požara je malomarnost matere, ki je blizu poslopja z vnetljivimi stvarmi kurila v kotel za živinsko pičo. V sredo preteklega tedna je ob 16. uri izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Rudolfa Zekša, Nemčavci 1. Zgorelo je nekaj krme in skoraj vse gospodarsko poslopje. Zavarovan ni bil. Sumijo, da je požar zanetila Marija Benko, ki je bila v (nenehnem sporu s sostanovalci. V četrtek je na Gorici izvršila samomor H. M. z obešenjem. Vzrok so menda nesporazumi v družini, živčnost in druga nagnjenja. KOMBINIRANO TRIDELNO omaro, novo, radi selitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-988 HIŠO v Tešanovcih, primerno za trgovski lokal oz. za obrtnika, prodam. Informacije: Moravci 8, ali v Murski, Soboti, Gregorčičeva 5. M-969 HIŠI, takoj vseljivi, v bližini Maribora, prodam. Ena enostanovanjska, druga 3 stanovanjska, zraven gospodarska poslopja in vrtovi z brajdami. Nakup možen po etapah in delno na obroke. Vprašajte pri Turza Jožetu, krojaštvo, Maribor, Koroška c. 34. M-970 CELOTNO POSESTVO v Ormožu, sestoječe iz stavbne parcele, sadovnjaka, brajd, košenine, njive in gozda — prodam. Vprašati v trgovini »Borovo«, Ormož. M-971 EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen prodam. Vprašati: Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 12. M-981 KOBILO ALI KONJA do 10 let starosti kupim. Pismene ponudbe na naslov: Karel Čagran, Tergovci 15, p. Videm ob Ščavnici. M-972 Razpis Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št 52/57) mesto DIREKTORJA splošno gradbenega podjetja »SOGRAD« v Murski Soboti Pogoji: diplomiran inženir, arhitekt ali gradbeni,inženir z vsaj petletno prakso v gradbeni stroki, od tega vsaj dve leti na rodilnem mestu — ali pa gradbeni tehnik z dovršeno tehniško šolo, strokovnim izpitom in vsaj desetletno prakso v gradbeništvu, od tega vsaj 5 let na vodilnem mestu. Kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja,, spričevali o strokovni izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju je vložiti najpozneje do 30. oktobra 1958 pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota. VABILO Vabimo vse rezervne oficirje in podoficirje Občin, odbora UROJ v M. Soboti, da se zanesljivo udeleže OBČNEGA ZBORA Občinskega odbora UROJ v Murski Soboti na dan 25. oktobra 1958 ob 8. uri zjutraj. Isti dan bo tudi celodnevni seminar s sledečimi temami: 1. Borbena dejstva u uslovima upotrebo atomskog naoružanja. 2. Zaštita od dejstva atomskog oružja (lična i kolektivna). Ti dve temi bo predaval predavatelj iz Maribora. Udeležba na občnem zboru na dan 25. oktobra 1958 ter na celodnevnem seminarja je strogo obvezna za vse rezervne oficirje, kakor tudi za rezervno podoficirja UROJ v Murski Soboti. Interpeliramo na vsa podjetja in »stanove, da dajo za dan 25. oktobra 1958 prosto vsem rezervnim oficirjem kakor tudi rezervnim podoficirjem UROJ, da se adeleže tega občnega zbora in celodnevnega predavanja. Zborno mesto je na dvorišč« občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti ob 8. uri. Upravni odbor UROJ Murska Sobota 0-977 RIBICI POZORI Sporočamo, da se bodo izdajale nove ribolovnice med 1. in 15. decembrom, prav tako je sprejem novih članov samo do 15. decembra t.l. V nedeljo, 19. t.m. bo ob 8. uri v Ljutomeru meddružinsko tekmovanje. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. ZRD Ljutomer Z A H VA L A Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JOŽETA GJERGJEKA gozdarja se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem iz vsega Prekmurja, ki so ga spremili do preranega groba. Topla hvala tovarišem govornikom. Posebej lepa hvala za izkazano poslednjo čast Lovski družini Rankovci in vsem njegovim tovarišem logarjem, ki ste ga ponesli oz. spremljali do groba, kakor tudi godbi »Svoboda« iz Sobote. Lepa hvala družbenim organizacijam, nekaterim občinskim LO in zastopnikom delovnih kolektivov iz Sobote in Lendave. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, s katerim ste pokrili njegov prezgodnji grob. Zahvaljujemo se posebej tovarišem zdravnikom, zlasti dr. Przebilskemu in dr. Starcu, kakor tudi drugemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, ki so se borili, da bi pokojnika ohranili v življenju. Sobota, Lendava, Rankovci, 8. oktobra 1958. Žalujoči: Karolina, žena; družina inž. Cigütova in ostalo sorodstvo RAZPIS V službo sprejmemo takoj TRAKTORISTA z opravljenim traktorskim tečajem in nekaj prakse. Plača po dogovoru. KMETIJSKA ZADRUGA ČEPINCI na Goričkem 0-986 Kmetijska zadruga z o. j. Velika Polana razpisuje mesti: KNJIGOVODJE in TRAKTORISTA Pogoji za sprejem so za knjigovodjo: položen strokovni izpit in dvoletna praksa v knjigovodstvu; za traktorista: položen izpit za traktorista in vsaj dveletna praksa. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve poslati na upravo zadruge do 25. oktobra 1958. Komisija za razpis mest direktorjev ObLO Beltinci razpisuje delovna mesta: DIREKTORJA Kmetijskega gospodarstva, Beltinci UPRAVNIKA Obrtnega mizarskega podjetja »Jelka«, Beltinci UPRAVNIKA Obrtne delavnice »Splošno klučavničarstvo« Beltinci Pogoji: pod 1. agronom z najmanj petletno prakso na vodilnih mestih v gospodarstvu ali v državni upravi ali kmetijski tehnik z desetletno prakso na vodilnih mestih v gospodarstvu ali v državni upravi; pod 2. mizarski mojster z večletno prakso in sposobnostjo za vodstvo tovrstnega obrata; pod 3. mojster ključavničar ali mojster avtomehanik z večletno prakso in sposobnostjo za vodstvo tovrstnega obrata. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje bo sprejemala Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Beltinci do 31. oktobra 1958. Avto-moto društvo »Štefan Kovač«, Murska Sobota prične dne 27. oktobra 1958 AMATERSKI ŠOFERSKI TEČAJ Interesenti naj se prijavijo do 20. 10. 1958. pri tov. Svatina Slavku na bencinski črpalki, Murska Sobota. AMD Murska Sobota 0-984 Upravni odbor Trgovskega podjetja »Usnje« na debelo in drobno, Murska Sobota, razpisuje naslednji delovni mesti: 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO 2. POSLOVODJO Pogoji : srednja ekonomska šola za delovno mesto materialnega knjigovodje in visokokvalificiran delavec za delovno mesto poslovodje. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in strokovne izobrazbe pošljite najkasneje do 1. novembra 1958 na naslov podjetja. Bojan Sinko Mrlič v avtu Ko je Peter Onič prispel s svojim vžigalnikom, kakor je v šali imenoval svoj »Fiat 600«, iz Švice v Trst, se je najprej ustavil pred hotelom, v katerem je zmeraj bival. Zmeraj, kadar je prišel v Trst službeno ali privatno. Tokrat je bil Peter Onič v Trstu privatno. Vračal se je iz Švice, kjer je prebil na povratku s svetovnega nogometnega prvenstva nekaj prijetnih dni v družbi svojega prijatelja dr. Benedikta Kraussa. Švico je Peter Onič ljubil, še bolj pa svojega prijatelja in odvetnika dr. Kraussa. Med drugo svetovno vojno je bil Peter nemški vojni ujetnik. Uspelo mu je pobegniti in v Švici je našel zatočišče, pri dr. Kraussu pa zaposlitev. In kakor se zločinci vračajo na mesto zločina, tako se je Peter rad vračal v Švico — seveda iz povsem drugih nagibov. Privrženost do nogometa je povzročila Petru že obilo nevšečnosti. Ko je pred odhodom na Norveško spravil svoj »vžigalnik« pri prijatelju Benediktu in odpotoval naprej z letalom, se mu ni niti sanjalo, kaj vse bo doživel, preden se bo vrnil v svojo domovino. Tudi tržaški vrvež je bil Petru zmeraj pri srcu. Na poti v hotel je v tem vrvežu zadel ob neko dekle, ki je kakor srna urnih nog prihitela preko ulice. »Pardon, oprostite,« je dejala na pol smeje, na pol opravičujoče. »Bila je popolnoma moja krivda,« je odvrnil Peter vljudno. V priznanje, ker je vzel krivdo nase, se mu je očarljivo nasmehnila. Le za las je manjkalo, da ni Peter glasno priznal, kako všeč mu je. Poklon pa ne bi bil umesten, saj Peter Onič ni bil prvi, ki mu je skoraj zmanjkal dar govora zaradi njene lepote. Njena vitka postava, njeni kodri, ki jim na prvi pogled ni mogel določiti barve, njene oči, njena nežna polt, kroj in barve njene obleke — skratka: vse na njej je bilo brezhibno. »Lepota vseh filmskih lepotic je le senca proti njeni,« je pomislil Peter in v mislih dodal: »Najbrž ni fotogenična, sicer i jo že videl v kakšnem filmu v barvah, kinemaskopu in s stereofonskim zvokom.« Kot običajno ni zinil Peter tudi tokrat nobene. Sicer pa ni imel za to niti časa. Šele, ko je stopil v hotelsko vežo, se je spomnil, da mu je njen obraz znan. Hotelski vratar je najprej pomislil, da je novi gost nem. Peter se je namreč zamislil in preslišal vsa vratarjeva vljudna vprašanja, ki so dokazovala, da so sobe nezasedene. »Vraga,« mu je glasno ušlo, »saj jo imam vendar v žepu!« In res je potegnil iz žepa milanski »Tempo« ter začel listati po njem. Vratar je medtem potrpežljivo čakal, ker je vedel, da so ljudje včasih takšni kot vreme. Z zadovoljstvom je Peter ugotovil, da se ni zmotil. Našel jo je v »Tempu« in še celo smehljala se mu je z velike slike čez četrtino strani. Napis pod sliko se je glasil: »Očarljivi posnetek gospodične Svl Parker z njenim očetom, g. Isaacom Parkerjem, slovitim ameriškim znanstvenikom in vodilnim strokovnjakom za termonuklearno fiziko, ki je že več let eden izmed vodij atomskih laboratorijev v Los Alamosu, ameriškem središču za atomske raziskave. Isaac Parker je eden izmed redkih ljudi v Ameriki, ki imajo dostop do vseh podatkov in tajnih aktov v zvezi z atomskimi raziskavami in poskusi. Syl se lahko brezskrbno smehlja, saj njenega očeta bolje varujejo kot samega predsednika Eisenhowerja. Zdi se, da ga na vsakem koraku spremljajo agenti FBI (Federal Buro of Investigation). Hkrati je mlada lepotica bodoča dedinja očetovih milijonov, ker je Isaac Parker tudi bogat delničar, kar je redek primer med znanstveniki, tudi ameriškimi. Nato je Peter bral, ne da bi se bal, da je vratar nanj že pozabil, da sta oče in buči prebila del svojega dopusta v Italiji in da sta namenjena v neznano smer. »Vprašanje pa je,« je pisalo slednjič pod sliko, »če je prišel Isaac Parker v Evropo le na oddih. Na taka dolga potovanja atomski strokovnjaki ne odhajajo, da bi tratili čas. Isaac Parker je novinarjem izjavil, da je prišel v Evropo le na oddih, kaj več pa ni hotel povedati niti on niti njegova hči.« Komaj je Peter spravil revijo nazaj v žep in že odprl usta, da bi vprašal vratarja za sobo, se je zopet zamislil. Pred očmi se mu je pojavil prizor, za katerega ni vedel, ali gre za podobo iz sanj ali za resnico. Šele, ko je vratar dodal k svoji ugotovitvi, da ima opravka z nemim gostom, tudi to, da gre za precejšnjega čudaka, se je Peter spomnil prizora na železniški postaji v Bernu. Dekle, v resnici lepotica, v katero je zadel na poti v hotel in ki si jo je pravkar ponovno ogledal v »Tempu«, je stala na bernskem peronu in kramljala s svojim očetom, ki se je sklanjal skozi okno ekspresa. Peter Onič takrat ni vedel, da gre za vodilnega ameriškega strokovnjaka za termonuklearno fiziko. Po postavi majhen in tršat Parker ni bil kdo ve kaj podoben svoji hčerki, lase pa je imel že skoraj popolnoma bele. Tudi njegovi brki so bili beli, medtem ko so poteze na obrazu izdajale, da je mož krepke volje. Če ne bi sedaj vedel, kaj in kdo je oče lepotice z onkraj velike luže, bi Peter Onič menil, da je preoblečeni general, ne pa sloveči znanstvenik in ne navsezadnje tudi mož, ki uspešno vodi svoje finančne posle. Ob tem je Peter malce nagrbančil čelo, kajti menil je, da so vsi znanstveniki po skromnosti podobni Einsteinu. Naposled je zamahnil z roko ob misli, da je v Ameriki vse mogoče, in navsezadnje le vprašal vratarja, kako kaže s sobo. Naslednje jutro se je Peter Onič prebudil v celici tržaških policijskih zaporov. To dejstvo bi nedvomno dojel s šaljive plati, če ga ne bi tako bolela glava in če... Če ne bi bilo ležišče v celici, v kateri se je nenadoma znašel, tako nesramno trdo. Ko so se njegove oči navadile na temo, se je spomnil, da je lačen. Pomislil je na zajtrk, kakršen je med Tržačani v navadi, in pogoltnil grenko slino. Tudi stari slovenski pregovor, da je čista vest najbljša pest, ga ni mnogo potolažil. Hotel je premisliti svoj položaj, Kakor že tolikokrat v svojem burnem življenju, toda spanec, ki se mu je prikradel na oči, ga je oropal vsakršnega čuta za čas in kraj. Dva moža, ki sta ga krepko stresla, sta ga naposled povsem prebudila. »Vaši živci so zavidanja vredni,« je dejal eden izmed njiju. »Kako morete po vsem tem, kar ste storili, tako trdno spati? Menim, da naslednjo noč ne boste tako trdno spali.« Surovo se je zasmejal. Medtem, ko se je Peter oblačil, mu je prinesel jetniški paznik veliko skodelico kave in kos kruha. Z dolgimi požirki je izpraznil skodelico, ni pa se počutil dovolj dobro, da bi použil tudi suhi kruh. Čez hip je že stopal po dolgem in temnem hodniku, končno pa se je znašel v nekem prostoru, v katerem ga je pričakal mož uradnega obraza — komisar. V kotu je sedel za pisalnim strojem pisar, suhljat možicelj preplašenega pogleda, kadar je pogledal komisarja, in gospodovalnega izraza, kadar je pogledal Petra. »Stopite semkaj k mizi!« Peter Onič je storil, kakor so mu ukazali. »Slišal sem, da govorite italijanski?« »Da. Mene pa zelo zanima, kaj naj vse to pomeni.« »Vprašanja bom postavljal jaz in ne vi. Ime? Državljanstvo? Starost?« »Peter Onič. Jugoslovan, Štiriintrideset.« Eden izmed policijskih uradnikov je primerjal te podatke z onimi v potnem listu in prikimal svojem predpostavljenemu. »Kakšen je vaš poklic? Kaj ste prej počeli?« BRALCEM »POMURSKEGA VESTNIKA«! Zaradi nepremostljivih tehničnih razlogov smo morali prenehati objavljati roman Maksa Branda »Nočni jezdec«. Da naših bralcev ne bi prikrajšali, začenjamo v današnji številki z objavo pustolovskega romana Bojana Šinka »Mrlič v avtu«. Roman »Mrlič v avtu« bo s svojo napeto in aktualno vsebino prav gotovo zadovoljil naše bralce, ki jih prosimo, da nam oprostijo že omenjeno spremembo. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan PRI MURSKI SOBOTI prideluje prvovrstna semenska žita, vrtna semena razno zelenjavo in redi plemensko živino. K občinskemu prazniku 17. oktobra čestita kolektiv POMURSKI VESTNIK. 16. okt. 1958 9 STANOVANJSKO HIŠO in i ha zemIje ugodno prodam v Šalovcih Štev. 197. M-985 IZDELOVALCA ZIDNE OPEKE zn 200.000 komadov v letu 1959 z lastnim strojem iščem. Sem eventuelno tudi kupec dobrega stroja. Karel DE MONTE, Zamarkova, p. Lenart, Sl. gorice. M-973 MLIN IN ŽAGA SKAKOVCI, p. Cankova, proda iz svojih osnovnih sredstev plinski generator (motor) znamke Hofferšrane Schutler-volt 40—45 KM v dobrem stanju. Interesenti se lahko oglasijo osebno vsak dan na sedeža podjetja v Skakovcih. Prednost pri nakupa imata državni in socialistični sektor. M-974 NEOPREMLJENO STANOVANJE, je lahko tudi manjše, dve mali sobi ali ena velika soba, išče v Soboti tričlanska družina, čeprav samo za eno leto. Najemnina po dogovoru. Informacije v upravi lista. M-978 LESENO BARAKO z dvojnimi stenami 3,5 X 4,5 z opeko krita; 5 kom. avtogum z obroči 16 X 10 več slamoreznic in stabilne motorje proda: Agencija, Murska Sobota. Titova cesta 11. M-979 Na zalogi imamo kremenčev pesek za potrebe industrije in gradbeništva. V prihodnji sezoni bomo izdelovali vse vrste cementnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Ob občinskem dnevu čestita občanom soboške občine, posebno pa še svojim cenjenim odjemalcem KOLEKTIV PROIZVODNJE KREMENČEVEGA PESKA PUCONCI Naš delovni kolektiv se trudi, da bi kar najbolj ustregel svojimi strankam s pravočasnimi in solidno opravljenimi storitvami. Naši mlevski izdelki so kakovostni in cenjeni. MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA Ob občinskem, prazniku tudi naš pozdrav občanom M. Sobote Svojim zadružnikom želimo za občinski praznik mnogo uspeha pri napredku kmetijstva. Zadružnikom priporočamo odkupni in strojni odsek, hranilnico in posojilnico ter gradbeni obrat »Graditelj«. KMETIJSKA ZADRUGA PUCONCI PANONIJA INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE, M. SOBOTA Izdeluje in nudi: Za kmetijstvo: spiralne trijerje, vinogradniške škropilnice, nahrbtne in ročne žveplalnike, alfa-brzoparilnike. Za gospodinjstvo: stiskalnice za sočivje, aparate za pasiranje, aparate za sneg, raznovrstna cedila, lijake, posode za odpadke itd. Za turiste: aluminijaste doze za hrano, zložljive aluminijaste kozarce. Dekorirane otroške igračke, banjice, smetišnice, raznovrstne peči ter mnogo drugih pločevinastih izdelkov. Vsem poslovnim prijateljem čestitke k občinskem prazniku. KMETIJSKA ZADRUGA MURSKA SOBOTA Vsa naša prizadevaja bodo tudi ▼ badoče služila napredku kmetijstva! K občinskemu prazniku — naše čestitke članom in delovnim ljudem soboške občine! K 17. oktobru — občinskemu prazniku naše tople pozdrave vsem občanom Murske Sobote! KMETIJSKO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA Zidarska in v gradbeno stroko spadajoča dela opravljamo solidno, točno in strokovno. Z našimi uslugami boste vedno zadovoljni EVGEN MIHOLIČ zidarski mojster — Murska Sobota Ob 17. oktobru — prazniku občine Murska Sobota — naše čestitke vsem cenjenim strankam in občanom. TEHNOPROMET MURSKI SOBOTA Trgovina s tehničnimi potrebščinami Trg zmage št 1 ima vedno na zalogi tehnični material, radio aparate, električni material, električne gospodinjske aparate in pohištvo po ugodnih cenah in solidni postrežbi. Vsem cenjenim strankam ob občinskem prazniku lep pozdrav! RADIO in finomehanična delavnica RAFIMUS MURSKA SOBOTA čestita delovnemu ljudstvu k občinskemu prazniku in se priporoča s svojimi uslugami. Popravljamo: radioaparate, računske Stroje, avtomate in avtoinštalacije. Izdelujemo: radioaparate, ojačevalce, trofazna stikala itd. TOVARNA MLEČNEGA PRAHU MORSKA SOBOTA Kmetovalci, zadružniki! Mleko lahko najbolje vnovčite v zbiralnicah našega podjetja. Delovni kolektiv pošilja vsem občanom Murske Sobote ob praznovanju topel pozdrav! HOTEL „CENTRAL” MORSKA SOBOTA Iskrene čestitke vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku. VSA ELEKTROLNSTALACIJSKA DELA DOBRO OPRAVI „BLISK“ MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 2 — Tel. 117 K OBČINSKEMU PRAZNIKU ČESTITKE KOLEKTIVA! VSE SILE ZA DVIG ŽIVINOREJE! K 17. oktobru — prazniku soboške občine iskrene čestitke. VETERINARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA VSEM SVOJIM ZAVAROVANCEM, DELOVNIM LJUDEM SOBOŠKE OBČINE ČESTITA K 17. OKTOBRU OKRAJNI ZAVOD za SOCIALNO ZAVAROVANJE MURKSKA SOBOTA Vsem kmetijskim zadrugam in ostalim dobaviteljem kakor tudi vsem delovnim ljudem čestita k prazniku občine 17. oktobra »PERUTNINA« PTUJ s poslovalnico v Murski Soboti Kadar boste potrebovali usluge kleparja ali vodovodnega instalaterja, se vedno oglasile v obrtnem podjetju STROJNIK Murska Sobota Prebivalstvu soboške občine, posebej pa še našim cenjenim strankam ob domačem prazniku — lep pozdrav! Ob občinskem prazniku naš pozdrav cenjenim odjemalcem in ostalim občanom! Delovni kolektiv trgovskega podjetja »U S N J E« s poslovalnico »RUNO« MURSKA SOBOTA NA VELIKO NA MALO „VRBA“ Murska Sobota OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČANOM MURSKE SOBOTE LEP POZDRAV! Izdelujemo po naročilu načrte, idejne skice in projekte za nizke in visoke gradnje, notranjo opremo itd. MESTKI PROJEKTIVNI ZAVOD MURSKA SOBOTA Ob 17. oktobru — občinskem prazniku iskrene čestitke KINO PARK MURSKA SOBOTA »ZIDAR« GRADBENA OBRT MURSKA SOBOTA Grajska ulica 3 — Tel. 168 opravlja vsa v gradbeno stroko spadajoča dela solidno in po zmernih cenah. Ob občinskem prazniku iskrene čestitke osem prebivalcem Murske Sobote, posebno pa še svojim cenjenim strankam. POMURSKI VESTNIK. 16. okt. 1958 10 Od Triglava do Djevdjelije povsod slovijo izdelki soboške tovarne perila »MURA« Moško in otroško perilo v najrazličnejših krojih in vzorcih si je zaradi kakovostne izdelave pridobilo zaslužen ugled in si utrlo pot širom po državi, opremljeno z zaščitnim znakom Ob 17. oktobru tople čestitke soboškim občanom ! Vsem zadružnim organizacijam in delovnim ljudem ob 17. oktobru iskrene čestitke ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA MURSKA SOBOTA Kmetje! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Murski Soboti, kajti v tej ustanovi naložen denar najbolj koristi razvoju kmetijstva in zadružništva pri nas. Naš pozdrav občanom Murske Sobote ob domačem prazniku! Opozarjamo ose potrošnike električne energije, da opremijo ose svoje električne aparate s predpisano zaščito proti dotiku. Vsak preboj električnega toka na ohišje pri nezaščitenem aparatu, kot motorju, štedilniku, kuhalniku, pralniku itd. lahko povzroči težko nesrečo. Vsa pojasnila za pravilno izvedbo zaščite aparatov prejmejo potrošniki električne energije pri dobavitelju aparatov ali pa pri elektropodjetjih. Istočasno opozarjamo, da je potrebno prijaviti vsak novo priklopljeni aparat, kajti v nasprotnem slučaju nosijo potrošniki vso odgovornost za event. nesreče. ELEKTRO MARIBOR OKOLICA OBRAT MURSKA SOBOTA Trgovska podjetja! Če želite, da bodo vaši potrošniki zadovoljni, nabavljajte blago le pri trgovskem podjetju na veliko POTROŠNIK MURSKA SOBOTA Nudimo: ŠPECERIJO, GALANTERIJO, ŽELEZNINO, TEKSTIL, VSAKOVRSTNA VINA IN MINERALNO VODO Poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in osem potrošnikom želi ob občinskem prazniku vse najboljše Delovni kolektiv UPRAVNI ODBOR IN KOLEKTIV Komunalne Banke V MURSKI SOBOTI S SVOJIMI POSLOVALNICAMI GORNJA RADGONA LENDAVA L JUTOMER čestita svojim poslovnim prijateljem k občinskem prazniku 17. oktobra z željo, da bi tudi o bodoče dosegli še večje uspehe o svojem delu. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO »ŽELEZO « MURSKA SOBOTA Sporočamo vsem potrošnikom, da je naše podjetje prevzelo tehnično trgovino »Agromerkur« na Titovi cesti 19 ter bo isto vodilo pod firmo »OPREMOTEHNA« Na zalogi imamo razne kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, zaščitna sredstva, gospodinjske potrebščine, tehnični in elektrotehnični material, radioaparate vseh vrst, vodo vodno-inštalacijski material, motorna kolesa, kolesa in mopede, dele in opremo za motoma kolesa in avtomobile ter pohištvo, vse po konkurenčnih cenah. V ostalih naših prodajalnah dobite vse v železninsko stroko spadajoče blago ter gradbeni material in kurivo, v veliki izbiri in najnižjih cenah. Ob 17. oktobru — prazniku Murske Sobote, iskrene čestitke prebivalstvu. Ob 17. oktobru, občinskem prazniku - pošilja tople pozdrave KOLEKTIV BOLNICE MURSKA SOBOTA Naš pozdrav občanom M.Sobote ob domačem prazniku! ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA CE3TITKAM OB OBČINSKEM DNEVU SE PRIDRUŽUJE TUDI NAŠ KOLEKTIV! MURSKA SOBOTA KROŠKA C.46 TEL.6 K 17. oktobru, prazniku Murske Sobote, iskreno čestita prebivalstvu občine in v priporoča svoje storitve in usluge delovni kolektiv . ZAVOD ZA KOMUNALNE STORITVE MURSKA SOBOTA Pri nas lahko naročite in kupite nagrobne spomenike in cementne izdelke vseh vrst v kakovostni izdelavi in po zmernih cenah. KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE MURSKA SOBOTA K občinskemu prazniku vsem cenjenim strankam lep pozdrav! POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958 tl VOLITVE V FRANCIJI NEUGODEN POLOŽAJ LEVICE Po referenduma ima francoska začasna vlada neomejena pooblastila za dobo štirih mesecer. V tej dobi bodo morali njeni ministri izdelati: osemnajst zakonskih dekretov, ki jih bo morala novoizvoljena skupščina formulirati vladi. Znano je, da je izid referenduma izkaizal de Gaullu veliko zaupanje Francozov. Tako so Francozi obsodili strankarsko razcepljenost četrte republike in dali osnovo peti republiki. Že to je dalo slutiti, da bodo podvzeti ukrepi, ki bodo pristrigli krila strankam in še okrepil: predsednikovo moč. Ministrski svet je odločil, da bodo volitve v parlament dvakratne po večinskem sistemu posameznih kandidatov. Tako v Franciji. V čezoceanskih deželah pa bodo volitve po proporcionalnem sistemu, a v Alžiru bodo volitve enkratne po večinskem sitemu. Obenem bo metropola razdeljena na nova volilna okrožja, ki bodo imela po 93.000 volivcev. Na ta način bo zmanjšan vpliv strank, zlasti levičarskih. Splošna značilnost sedanjih volitev v skupščino bo ta, da bodo izvoljene predvsem lokalne osebnosti, s čimer bo zmanjšan vpliv poklicnih politikov. Razen tega bo s temi lokalnimi osebnostmi de Gaulle laže upravljal, ker bodo bolj dovzetne za njegov vpliv. Volitve poslancev v Alžiru go- tovo ne bodo potekale nič drugače, kot je potekal referendum. V prisotnosti vojske in pod njenim pokroviteljstvom bodo volivci pač glasovali tako, kot bo vojski prav. Razen tega pa je že sedaj znano, da bodo kandidati pomenili okrepitev desnice, kar potrjuje sama desnica. Svobodneje mislečih ljudi niti ne bo mogoče kandidirati, ker je v Alžiru že zdaj močan režim zaporov in koncentracijskih taborišč, ki so namenjena prav za takšne. Hkrati pa se ta režim krutosti prenaša v samo Francijo, kjer jo usmerjen proti vsemu, kar je alžirsko in nudi Franciji odpor. Povsem je torej razumljivo, da je začasna alžirska vlada, ki je bila ustanovljena nekoliko pred referendumom, zanikala veljavnost referenduma v Alžiru in bo prav gotovo zanikala tudi veljavnost bližnjih volitev poslancev. Stališče te vlade pa je upoštevati že zategadelj, ker je začasno alžirsko vlado priznal arabski svet in države severne Afrike. Kakor je že zdaj jasen položaj in izid volitev v Alžiru, je za Francijo jasno, da je levica v zelo neugodnem položaju, zlasti zato, ker doslej ni storila še ničesar, čeprav je do začetka volilne kampanje, ki se začne čez tri tedne, zelo malo časa. PODOBNOSTI V Pakistanu je predsednik Iskander Mirza razpustil skupščino, ukinil ustavne pravice, razrešil vlado, razglasil obsedno stanje in imenoval poveljnika armade za vrhovnega državnega administratorja. Ta odločni korak predsednika Mirze je korak v desno, toda, po sedanjih vesteh, potreben in po namenu koristen. Predsednik Mirza je namreč hotel s tem postopkom odpraviti zmedo, ki je nastala v državi z različnim' vplivi mnogih strank, ki so povzročile podobno stanje, kot je bilo v Franciji pred nastopom generala de Gaulla. Podobno kot de Gaulle, je tudi Mirza okrepil predsedniški sistem vladanja, toda po zgledu Kemala Atatürka, kot zatrjuje sam. Napovedal je, da bo po kratkotrajni diktaturi uvedel sistem zmerno urejene demokracije. Trenutno je le vprašanje, ali bo Mirza obvladal nastali položaj in ali bo lahko ohranil red in mir, kajti od tega so odvisni vsi njegovi načrti. Nekaj takšnega, kot je podobnost v postopanju Mirze in de Gaulla, je tudi podobnost v ukrepanju islandske vlade in vlade LR Kitajske. Islandska vlada je namreč povečala svoje teritorialne vode na 12 milj, da bi zaščitila svoje gospodarstvo, ki je odvisno od ribolova. LR Kitajska pa se je odločila za razširitev svojih teritorialnih voda na 12 milj zato. da bi zaščitila svoje teritorialne interese s tem. da bi na pravni način priključila otoka Kvemoj in Macu, ki sta doslej še vedno pod upravo formoške vlade. V vseh štirih ali dveh podobnih primerih je odigrala zelo vplivno vlogo vojska ali določneje opiranje na silo. De Gaulle je prišel na vlado s pomočjo vojske. Mirza se je oprl v svojih načrtih na vojsko. Angleži so reagirali na sklep islandske vlade z odločitvijo, da bodo spremljali svoje ribiške ladje za lov z vojaškimi ladjami. LR Kitajska je izrazila svoje zahteve po Kvemoju in Ma-cuju, otokih v formoški; ožini — s topovskim ognjem in Amerika je odgovorila s prisotnostjo svojega sedmega — bojnega ladjevja. Jasen je torej videz. da se še dandanes mnogi politiki opirajo na silo, toda kljub temu dejstvu je jasno, da prevladuje poVtika sporazumevanja, ki se je že večkrat izkazala za močnejšo od poetike vojaške sile odnosno politike močneišega. Ti primeri torej ne morejo zanikati vplivnosti ljudstva, zlasti vse večjega števila svobodoljubnih narodov, ki so za miroljubno koeksistenco. OSNOVA ZA POMIRITEV Po nekaj več kot 40 dneh močnega topovskega obstreljevanja otokov Kvemoj in Macu, ki pripadata formoški Kitajski, je LR Kitajska napovedala sedemdnevno prekinitev ognja iz »človekoljubnih ozirov«. V 40 dneh obstreljevanja je bilo izstreljenih s celine čez 400 tisoč topovskih granat, a v svetu je bilo izrečenih še mnogo več besed, bodisi pomirjevalnih, bodisi grozilnih. LR Kitajska že od vsega začetka izhaja iz prepričanja, da je spojno vprašanje notranja zadeva in nadaljevanje državljanske vojne med Čangkajš-kom in ljudsko republiko. Američani pa ne morejo mimo dejstva, da so v marsičem obvezani napram formoški vladi, ki jo uradno priznavajo, med tem, ko LR Kitajske doslej še vedno niso uradno priznali in tega niti ne marajo storiti. Nedvomno je, da je politika dveh Kitajsk nesmiselna od trenutka, ko je postala formoška oblast neznatna in je Ljudska republika Kitajska izražena v pojmu 600-milijonskega naroda. LR Kitajska ima polno pravico do obeh obstreljevanih otokov in ji to priznava že veliko število držav, toda kljub temu ni kdo ve kako razumno stališče: osvojiti otoka za vsako ceno, ne glede na to, da pomeni to ogrožanje miru v svetu. Namesto s topovskimi granatami je potrebno rešiti ta spor z mirnim pogajanjem. Izgleda, da sta to uvideli obe strani, saj kažeta vzajemne znake popuščanja: LR Kitajska je prekini- la obstreljevanje, čeprav le za sedem dni, sedaj pa je ponovno obstreljevanje še odložila za 14 dni, ZDA so prenehale spremljati konvoje s Formoze na Kvemoj s svojim vojnim ladjevjem. Toda tudi ta primer kaže, da je igra ameriškega zunanjega ministra Dullesa »na robu vojne«, kot so njegovo politiko označili komentatorji, zelo nevarna zlasti tedaj, če se ravna tudi nasprotnik po takem načelu. Tudi druga raketa izstreljena proti luni ni dosegla cilja SODIJO, DA SE JE RAKETA VRNILA V OZRAČJE ZEMLJE IN ZGORELA Z vsemirskegn zletišča, kot pravijo raketni bazi v Cap Canavernlu v Floridi, je v soboto predpoldne uspešno vzletela tristopenjska raketa »Pionir«. Ta naj bi ponesla v območje Lunine težnosti umetni satelit, ki bi krožil okrog lune. Umetni satelit je imel s seboj najsodobnejše instrumente in je oddajal signale, ki so jih lovili po vsem svetu. Razen drugega je imel vgrajen tudi televizijski oddajnik, da bi prenašal slike s površine meseca. Raketa »Pionir* je preletela tretjino poti do Lune in se je od tam vrnila v območje zemeljskega ozračja, kjer je izgorela. Sodijo, da je raketa priletela v zemeljsko ozračje v ponedeljek zjutraj nad južnim Pacifikom. To je že dragi primer, ko so Američani poskusili izstreliti raketo na Luno. Prvi poizkus je bil 17. avgusta in se je končal z eksplozijo rakete po 77 sekundah. Drugi poizkus je bil torej mnogo uspešnejši in nas je že zelo približal cilju: Luni. Znanstveniki menijo po izkušnjah zadnjega poleta rakete proti Luni. da bo kmalu mogoče poslati proti Luni raketo, v kateri bo tudi človek. Doslej so o možnosti potovanja človeka na Luno dvomili. Po najnovejših podatkih so Kitajci pobili nad milijardo in pol miši in podgan, milijardo 550 milijonov vrabcev, 74 milijonov kg muh, in 8 milijonov 600.000 kg komarjeo. Le kako so te nesrečne muhe in komarje stehtali? In koliko muh in komarjev gre o 1 kg? Pred KGŠ v Rakičanu Zadruge se uveljavljajo (Nadaljevanje s 3. strani) razpravljali, v bodoče pa bo postala še aktualnejša spričo predvidevanih potreb v zvezi z naraščanjem malega obmejnega prometa. SREDNJA KMETIJSKA SOLA V RAKIČANU? Mimo razgovora o aktivih mladih zadružnikov, ki naj bi jih čimprej ustanovili pri vseh kmetijskih zadrugah, kajti izkušnje kažejo, da je tam, kjer že delujejo taki aktivi, veliko lažje prodreti s pridelovalnim sodelovanjem med kmetovalci, o potrebi izobraževanja mladih kmečkih ljudi v KGS in podobnih ustanovah, da bi v občini pridobili čim več kvalificiranih delavcev za kmetijstvo, sva prišla s tov. Renkom do zanimive teme: ustanovitve srednje kmetijske šole v Rakičanu. Ta ukrep prihodnosti je tov. Benko utemeljil s tem, da je Pomurje pretežno kmetijska pokrajina in že samo potrebuje veliko srednjega strokovnega kadra, razen tega pa se naša družbena kmetijska posestva, zlasti še rakičansko, že ponašajo s tolikšnimi izkušnjami in dosežki, ki bodo omogočili tudi solidno praktično usposabljanje slušateljev za ta poklic. Potreba po ustanovitvi take šole v Rakičanu pa je tolikanj aktualnejša tudi zaradi tega, ker je tovrstna šola v Mariboru že kar preveč napolnjena in niti ne more sprejeti več vseh kandidatov. S. Klinar Na pragu letošnje dramske sezone Posvetovanje z režiserji Dramski sosvet za okraj M. Sobota je organiziral posvetovanje z režiserji. Namen posveta je bil predvsem ta, da bi kritično ocenili programe društev za letošnjo sezono. Znano je namreč, da so pri naših društvih v glavnem najmočnejše in najdelavnejše prav dramske sekcije. Njihovo delo ima nedvomno velike zasluge za splošen dvig izobrazbe v posameznih krajih. Zato je nujno, da prosvetna društva in Svobode skrbijo za idejno in vsebinsko dobre programe. Iz predloženih programov je videti, da si ljudje želijo več veseloiger, posebno radi pa imajo vesele večere. To nam kaže, da bi morali biti programi veselih večerov še posebej vsebinsko in vzgoino na primerni višini. Nič ne škoduje, če so vmes tudi kakšne kritične točke, ki se zlasti tičejo lokalnih napak in problemov, morajo pa biti vzgojne. Okrajni svet zveze Svobod in prosvetnih društev si bo prizadeval, da bo posameznim društvom pomagal. Ta pomoč bo večja za tisto društvo, ki je bolj delavno. V ta namen bodo ohogatili izposojevalnico sodobnih iger v Murski Soboti. Dalje bodo priredili enodnevni tečaj za šmin-karje s samo praktičnim delom. Januarja bo v Soboti zopet desetdnevni režiserski tečaj, okrajni svet zvez Svobod pa si bo prizadeval zagotoviti društvom še večjo gmotno pomoč. Povsem razumljivo je, da je kakovostno delo sekcij povezano tudi z ustreznimi stroški. Za društva pa se bodo morali predvsem zavzeti občinski sveti Svobod. nb ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Tekmovanje soboških strelcev Tudi v letošnjem Tednustrelstva so soboški strelci pripravili pester tekmovalni program. Med seboj se je pomerilo vseh štirinajst strelskih družin v občinskem okolišu. Na dveh streliščih so tekmovali predvsem nečlani, ki imajo veselje do strelskega športa. V predtekmovanju — od 14. do 24. septembra — so strelci pridno nabirali kroge, saj je moral strelec, ki se je hotel dokopati: do finalnega tekmovanja, zbrati najmanj 70 krogov od 100 možnih. Sodelovalo je skupno 127 tekmovalcev, med katerimi jih je 39 doseglo ali preseglo to znamko. V nedelljo, 28. septembra je bilo finalno tekmovanje. 35 strelcev je že ob osmih zjutraj nestrpno pričakovalo začetek borbe za najboljša mesta. Tekmovanje sie je začelo v zelo razburljivem vzdušju, ki pa se je počasi umirilo. Presenečenja katjpak niso izostala, saj so favoriti odpovedali v večini. V hudi konkurenci je zasedel I. mesto Bogomil Medven, član SD »Kovinar« s 86 krogi. II. je bil Janez Cimprič, član SD »Borec« z 81 krogi, na III. pa Ladislav Kazar, Slan SD »Kovinar« z 80 krogi. Zmagovalci so prejeli diplome in denarne nagrade. V skupni razvrstitvi je pripadlo I. mesto SD »Kovinar« s 747 krogi, II. mesto SD »Borec« (okr. prvaki s 711 krogi in III. mesto SD »Obrtnik« s 705 krogi. Vse tri družine so dobile diplome. J. Benedik Z DOMAČEGA IGRIŠČA RAKIČAN : KOVINAR (Maribor) 2:6 (1:3) V nedeljo popoldne je bila na igrišču NK Sobota nogometna tekma za prvenstvo med Rakičanom in mariborskim Kovinarjem. Pred 500 gledalci so po nezanimivi igri zmagali gostje z rezultatom 6:2 (3:1). DRUGI V KRANJU Medokrajnega troboja, ki ga je v Tednu strelstva priredil Okrajni strelski odbor Kranj (zastopani so bili okraji Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica, izven konkurence pa teikmovalna skupina Jesenic), se je udeležiIa tudi tekmovalna skupina iz Murske Sobote. Tekmovali so z vojaško puško na 300 metrov. V tem prijateljskem četveroboju so soboški strelci v zelo hudi konkurenci zasedli II. mesto pred Novo Gorico in Jesenicami. Njihov uspeh je torej zelo ugoden, saj so pustili za seboj tek- movalni skupini z mnogo boljšimi pogoji za delovanje in tudi moderno urejenimi strelišči za vojaško puško. Takega strelišča še v Murski Soboti za sedaj nimamo, vendar pa zatrdno upamo, da bo v doglednem času uresničena tudi ta želja soboških strelcev. Karel Turner — prvi v Kranju Za Mursko Soboto so nastopili: Karel Turner (198 krogov), Jože Beaedik (195), Drago Kolmanič (194), Janez Kolar (175) In Jože Šebek (155 krogov). -jb Še en poraz nogometašev TRIGLAV : SOBOTA 4:1 (2:1) Nedeljska tekma za prvenstvo v slovenski ligi med Soboto in Triglavom se je v Kranju končala z lahko zmago domačinov 4:1 (2:1). Domačini so resno igrali že od vsega začetka, vendar so potrebovali celih deset minut, da so prvič potresli nasprotnikovo mrežo. Prvi gol Je dal Brezar. Sest minut kasneje je ta igralec povišal rezultat na 2 0. Po tem dogodku so se razživeli tudi soboški igralci, toda kljub prizadevni in živahni igri niso mogli nadomestiti zamujenega. Domačini so mala pred koncem prvega polčasa zapravili najbolj zrelo priložnost za PRVE TENIŠKE tekme že te dni Dela na soboškem teniškem igrišča so v zaključni fazi. Pobudniki si prizadevajo, da bi bilo igrišče čimprej urejeno, tako da bi lahko bile prve tekme že v Času občinskega praznovanja. Ob tej priložnosti bodo bržkone Izdali tudi brošuro, v kateri bodo objavljeni prispevki o zgodovini tenisa in o pravilih te igre. -et povečanje rezultata, toda tik pred odmorom so naši dali častni gol. Žal se tudi v drugem polčasu Sobota ni posebno izkazala in je imela skoraj ves drugi polčas podrejeno vlogo, kar je bilo zlasti očitno na koncu pri pospravljanju izkupička. MALI ROKOMET SOBOTA : BELTINCI 21:10 (7:2) Nedeljska tekma med TVD »Partizan iz Beltinec in TVD »Partizan« iz Sobote je verjetno že dokončno določila prvaka jesenskega tekmovanja za prvenstvo v PRZ. Tako bo ta naslov pripadel soboškim igralcem. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: SOBOTA: S. Kovačič, Vlado Tratnik, A. Šarotar, (K. Ismajlorič) I., Hošteter, J. Šebek, T. Fišer in V. Miloševič. BELTINCI: I.Šraj, A. Puklavec, P. Perša, I. Ceh, M. Horvat, H. šticl in J. Peterka. Tekma favoritov se je pričela dokaj čudno, lahko bi celo rekli, da so prve minute igranja potekate v vzdušju precejšnje nervoze, saj zapisnikar po 10 minutah še ni zabeležil nobenega gola. Igra pa je bila zanimiva: nastopajoči so igrali precizno, predvsem obrambno igre, dokler ni tega »tihožitja« razbil Kovačič z nenadnim golom, k: mu je takoj sledil drugi — obadva v korist Sobočanov. Po teh golih smo videli vse do konca polčasa živahnejšo igro, v kateri so si soboški priborili sedem, beltinski pa dva gola. V drugem polčasu smo bili priče prav nasprotnemu dogajanju na igrišču: obe moštvi sta igrali popolnoma ofenzivno igro, ki je bila zapečatena s kopico golov. Najboljši strelec domačinov te bil kapetan moštva Kovačič, ki je kar osemkrat porinil žogo v nasprotnikova vrata, med gosti m se je odlikoval Perša « 4 goli. Tekmo je dobro vodil Oto Bizjak. V nedeljo bo še tekma med ESS in TVD »Partizan«; njen izid na v glavnem ne more spremeniti vrstnega reda na lestvici. Okrajna zveza društev »Par- tizan« za Pomurje je preteklo nedeljo priredja jesenski kros na nogometnem igrišču v Soboti. Prireditve so se udeležili zastopniki šestih društev, kar je vsekakor odločno premalo. Med mladinci do 16. leta je zmagal Klinsa iz Veržeja, pri mladincih nad 16 let Šeruga iz Sobote, pri mladinkah nad 16 let pa Anžičeva iz Veržeja. 9000 kg mleka (Nadaljevanje s 6. strani) molznica je krava »Norca«, ki je dala v 123 dneh kar 2764kg mleka ali dnevno povprečno 23 kg, kar je občudovanja vreden rekord. Družbeno posestvo v Rakičanu se ob sodelovanju Kmetijskega inštituta pripravlja tudi na poskusno, vzorno pridelovanje pšenice italijanskih sort. Svoje prizadevanje so usmerili v to, da bi na 40 ha zemlje pridelali povprečno 70 q pšenice na ha. Določili so že obdelovanje; lahko zemljo bodo zorali teden dni pred setvijo, srednje težko 10 dni, težko pa 14 dni prej. Orali bodo 28 cm globoko. Tik pred setvijo bodo zrahljali zgornjo plast zemlje najmanj 10 cm globoko. Na najrodovitejši zemlji bo prišla v poštev predvsem pšenica italijanskih sort »produttore« in »fiorello«, na srednje rodovitni »san pa-store« in na najslabši zemlji pšenica domače sorte U 1. POMURSKI FANTJE POZDRAVLJAJO Vojaka Jože Hari iz Martjanec in Ivan Brisnar z Mote, ki slažita svoj rok v V. P. 8394-2 Tekija na Dunavu, pozdravljata svoje starše in ostale domače, posebno pa pomorska dekleta in bralce »Pomurskega vestnika« ter vse mladinske aktive v Pomurja. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništva: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov no vračamo in no odgovarjamo zanjo — Tek. račun pri Komnnalni banki, 1-365 II. Sobota, številka 695-79 — Tisk Pomursko tiskarne v Murski Soboti Že v zadnji številki našega lista smo poročali, da so se beltinski kolesarji dobro odrezali tudi na letošnji tradicionalni cestni dirki »Po Pomurju«. Tekmovalna skupina KK »Prekmurje« je bila v moštveni razvrstitvi druga, takoj za znanimi dirkači ljubljanskega Roga. Kavaš, (peti od leve proti desni) pa je bil zmagovalec med posamezniki. 12 POMURSKI VESTNIK, 16. okt. 1958