Janko Samec
Šola
Bila si hram mi znanja in modrosti že od življenja mojih mladih let, ko v tebi rastel sem ko v polju cvet in si iz knjig nabiral učenosti.
Ko v glavi je bilo vsega zadosti, pa si v življenje tne spustila v svet, a sem nazaj se k tebi vrnil spet, da druge bi učil do dni starosti.
Zdaj, ko poslavljam se po letih truda, tako mi ljuba tvoja klop je vsaka, kot draga kmetu je domača gruda.
Na njej od zore delal je do mraka in je doživljal vsa življenjska čuda, da z lahkim srcem zdaj na smrt le čaka.