1 _-.-¦ '~\ ^^^^^ «rid ^^H V jS H * 1 H^^^k^ H 2Elektroenergetski sistem ostaja zanesljiv V letu 2003 so vsa elektro proizvodna, prenosna in distribucijska podjetja uspe?no delovala in uresniËila veËji del temeljnih nalog pri zagotavljanju redne in kakovostne oskrbe z elektriËno energijo. Prispevki posameznih podjetij in EES kot celote imajo ?e toliko veËjo vrednost ob dejstvu, da smo se letos sreËevali s precej?njimi teaavami pri elektro oskrbi tako v svetu kot doma. 14Elektrogospodarstvo svojo vlogo dobro opravilo Po oceni ministra za okolje, prostor in energijo Janeza KopaËa nas v letu, ki prihaja, Ëaka ?e veliko dela, saj elektroenergetski sektor ?e ni povsem pripravljen na izzive, ki jih prina?a Ëlanstvo v Evropski uniji. Za dalj Ëasa naj bi bila ustavljena tudi privatizacija distribucije, saj se je pokazalo, da interesi kapitala ne sledijo vedno javnim interesom. 20Slovenija se mora opreti na domaËe vire Razprava na decembrski seji upravnega odbora Zdruaenja za energetiko pri GZS je med drugim opozorila tudi na dejstvo, da elektrike ne moremo metati v isti ko? kot druge vrste blaga, saj ima energetski trg specifiËne zahteve in potrebe. Za zagotavljanje kakovostne oskrbe z elektriËno energijo bo treba v prihodnje doseËi uravnoteaeno kombinacijo med tranimi mehanizmi in zakonodajo. 52Stro?ki oskrbe vse vi?ji Leto?nji poslovni rezultati trgovanja z elektriËno energijo bodo po besedah dr. Tomaaa ©toklja, izvr?nega direktorja za traenje pri HSE, slab?i kot lanski tudi zaradi izjemno neugodnih hidrolo?kih razmer. Tudi v prihodnje ne kaae bolje, saj Slovenija nima poceni energetskih virov, cene elektriËne energije na tujih borzah pa so se konec tega leta obËutno zvi?ale. u. . 57Aplikativna strokovna znanja in odgovornost Prof. dr. Maks Babuder, direktor EIMV, je v pogovoru med drugim opozoril, da lahko zahtevni sistemi uspe?no delujejo le z vrhunskimi strokovnjaki, ki imajo na voljo ustrezna raËunalni?ka orodja. Aplikativna znanja, ki so pogosto omenjana pri obravnavi politike znanosti, so ravno v elektrogospodarstvu neposredno povezana z veliko odgovornostjo. 70TE-TOL nagrajena za odnos do okolja Konec novembra je bila v Portoroau peta konferenca o okolj-skem menedamentu, na kateri so podelili tudi posebne nagrade za uspe?no izpeljane okoljske projekte. Med nagrajenci je bila tudi Termoelektrarna toplarna Ljubljana, ki je priznanje prejela za dosedanje uspe?no delo na podroËju zmanj?evanja obremenjevanja zraka in zmanj?evanja koliËine odpadkov. //rtOlllv izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjič Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), GorazdvPozvek (TEB), Franc Žgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El.^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafična priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nas stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. NAS STIK je brezplačen. Naklada 7.000 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 30. januarja 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 19. januarja 2004. naslovnica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Leto streznitve Najboljše merilo uspeha vseh, ki smo zaposleni v elektrogospodarstvu, je zagotovo čim manj prekinitev dobav električne energije in kakovostna oskrba odjemalcev z električno energijo. In če sodimo po tem kazalcu, lahko tudi o letu, ki se poslavlja, brez obotavljanja zapišemo, da smo nase poslanstvo se enkrat zelo uspešno izpolnili. Se več, brez večjih težav nam je uspelo prebroditi tudi dogodke, ki so celo najrazvitejše evropske države puščali v temi, kar je nedvomno tudi veliko priznanje domačemu strokovnemu znanju. Tudi drugače smo lahko z letom 2003 precej zadovoljni, saj ga je v elektrogospodarstvu zaznamovala cela kopica uspešno dokončanih ali pa začetih projektov, organiziranih je bilo veliko število strokovnih srečanj z ugledno mednarodno udeležbo in začrtane so bile poti dolgoročnega razvoja slovenske energetike. Dobili smo tudi dolgo pričakovano besedilo Nacionalnega energetskega programa, ki mogoče ni izpolnil vseh pričakovanj, a vendarle prinaša dobre smernice za prihodnje delo in postavlja določene okvire, ki naj bi nas se trdneje umestili v evropski prostor. Na drugi strani pa bi lahko dejali, da je leta 2003 ravno v tem evropskem prostoru prišlo do streznitve in vnovičnega spoznanja, da je elektroenergetski sistem in sploh oskrba z energijo za družbo preveč dragocena, da bi lahko vse z njo povezane odločitve prepuščali zgolj tržnemu odločanju in interesom kapitala. Zamude pri privatizaciji slovenskega elektrogospodarstva so se tako na nek način pokazale kot posrečena poteza, saj smo tako pridobili nujno potreben čas za korenit premislek in proučitev posledic, ki jih lahko kakšen slabo premišljen korak v energetiki dolgoročno povzroči slovenskemu gospodarstvu. Poznavalci sicer napovedujejo, da huda leta šele prihajajo in da bo treba vse svoje sposobnosti in ustrezno znanje dokazati v naslednjih nekaj letih. A bogatih izkušenj, tudi s takimi hudimi časi, imamo veliko in nobenega razloga ni, da nam tudi v prihodnje ne bi uspelo premagati podobnih težav. Ce se veselimo posameznih dogodkov, je celo življenje lepše. Zato vam želimo, da bi bilo takšnih dogodkov tudi v novem letu čim več. Pa prijetne praznike, obilo zdravja in osebne sreče. ILEKTROENERGETSKI SISTEM OSTAJA ZANESLJIV Letošnji mrki po nekaterih evropskih državah so opozorili, da trg v primeru električne energije vendarle ni vsemogočna rešitev in da je treba biti v primeru infrastrukturnih sistemov se posebej pazljiv, saj se navidezni prvotni prihranki lahko kaj hitro sprevrzejo v velikansko gospodarsko škodo. Slovenski elektroenergetski sistem v letu 2003 potrdil visoko zanesljivost in ohranil kakovost oskrbe na visoki ravni. 2 Iztekajoče se leto 2003 bo na energetskem področju v spominu ostalo z grenkim priokusom nepričakovanih električnih mrkov, ki so se zvrstili v kar nekaj evropskih državah. Opozorilo, da oskrbe z električno energijo ni mogoče prepustiti zgolj trgu in tržnim odnosom, so resno vzeli tudi v Bruslju in konec leta predlagali kar nekaj novih ukrepov, ki naj bi upravljal-cem nacionalnih omrežij povečali pristojnosti in zagotovili potrebna sredstva za nove naložbe. Slovenski elektroenergetski sistem se je iz te zgodbe izvlekel kot zmagovalec, za kar gre zasluga v prvi vrsti vsem zaposlenim, ki velikokrat rešujejo konkretne težave na terenu z ukrepi, ki v nekaterih razvitih državah mejijo že na čudeže. Delna zahvala pa gre zagotovo tudi dejstvu, da smo tokrat zmogli nekaj strokovne in politične presoje ter se uvajanja trga na področje energetike lotili s pravšnjo mero previdnosti do vseh evropskih odločitev. Kakor koli že, brez sramu lahko rečemo, da smo slovenski elektroenergetiki tudi v letu 2003 izpolnili pričakovanja in odjemalcem zagotovili nemoteno in kakovostno oskrbo z električno ener- gijo. Po večletnih odlašanjih nam je uspelo zagnati tudi nekaj pomembnih naložbenih projektov, katerih sadove bomo žal lahko uživali šele čez nekaj let. Ze bežen pregled po letošnjih dogajanjih pa potrjuje, da je za nami še eno izjemno dinamično leto, v katerem se je zvrstila cela vrsta zanimivih dogodkov. lezisce hlesovih naložb letos v Divači Elektro- Slovenija kot skrbnik in upravljalec prenosnega omrežja že vrsto let vlaga precejšnja sredstva v odpravo največjih pomanjkljivosti visokonapetostnega omrežja, ki so delno tudi posledica dejstva, da smo bili včasih del drugače zasnovanega elektroenergetskega sistema. Potem ko je bilo v letu 2002 težišče vseh Ele-sovih naložb v Krškem, se je letos preselilo na primorski konec oziroma natančneje v Divačo. Tako je bila v začetku julija v RTP Divača priložnostna slovesnost, s katero so se uradno začela gradbena dela na letošnji največji Elesovi investiciji, dogradnji transformacije 400/110 kV, katere investicijska vrednost znaša kar 1,6 milijarde tolarjev. S po- stavitvijo novega transformatorja naj bi se na Primorskem bistveno izboljšale energetske razmere v 110 kV omrežju, povečala se bo tudi zanesljivost napajanja in občutno zmanjšale energetske izgube. Po ocenah strokovnjakov naj bi se pomen in pretoki električne energije preko tega stikališča v prihodnjih letih še okrepili, saj gre za pomembno vozlišče med vzhodom in zahodom. Sicer pa je bilo v RTP Divača tudi drugače letos zelo živahno, saj so se nadaljevala tudi dela v 400 kV delu stikališča, ki so se začela že leta 2001 in se izvaja- jo v treh fazah. Letos so tako bila na vrsti 400 kV daljnovodna polja proti BeriËevu in Redipugliji, prihodnje leto pa naj bi prenovili ?e zadnje daljnovodno polje proti Melini. Tudi v tem primeru gre za zahteven finanËni zalogaj, saj je vrednost vseh treh faz prenove ocenjena na 500 milijonov tolarjev. »e ae govorimo o velikih investicijah, nikakor ni mogoËe obiti tudi temeljite prenove skoraj petdeset let starega 110 kV stikali?Ëa v RTP KidriËevo, ki je ?e posebej zahtevna zaradi izjemne obËutljivosti porabnika oziroma tovarne Talum, in v katero naj bi do dokonËanja projekta vloaili kar dobro milijardo tolarjev in pol. Sicer pa je Eles junija ministrstvu poslal tudi dolgoroËni razvojni naËrt prenosnega omreaja, po katerem naj bi za najnujnej?e naloabe do leta 2013 potrebovali kar 90 milijard tolarjev. Med projekti, ki jih kaae ?e posebej omeniti, so 400 kV daljnovod Be-riËevo-Kr?ko, s katerim bi sklenili 400 kV zanko v Sloveniji, 110 kV daljnovod Toplarna-Polje-BeriËevo in s tem sklenitev 110 kV zanke okoli Ljubljane, pa tudi dve pomembni mednarodni povezavi Okroglo-Udine in Cir-kovce-Heviz. V zvezi s slednjo povezavo je Eles v zaËetku septembra z madaarskim MVM podpisal tudi poseben sporazum, ki predvideva, da naj bi bil ta daljnovod dokonËan do konca leta 2007. Dravske elektrarne prešle pod okrilje HSE Leto 2003 so na Dravskih elektrarnah Maribor izrabili predvsem za pripravo dolgoletnega razvojnega naËrta, prouËitev sedanje organiziranosti podjetja in njene prilagoditve novim zahtevam tranega poslovanja ter uspe?-no nadaljevanje druge faze prenove. Prenovitvena dela na elektrarnah na Dravi so v zadnjih letih postala ae stalnica in po zaslugi uteËenih delovnih skupin potekajo nemoteno in brez zamud, tako da v vodstvu podjetja raËunajo, da se bo temeljita prenova hi- droelektrarn Vuhred in Oabalt konËala konec prihodnjega leta, tako kot je bilo tudi sprva naËrtovano. Sicer pa je vlada Dravskim elektrarnam v zaËetku leta podelila tudi koncesijo za rabo reke Drave za proizvodnjo elektriËne energije za dobo 50 let in tudi doloËila delitev koncesnine med draavo in vpletenimi obËinami v razmerju 40:60. Nov naËin obraËunavanja dajatev, ki naj bi Dravskim elektrarnam v prihodnje prinesel za tretjino manj stro?kov, naj bi po prvotni zamisli zaËel veljati sredi leta, a je bilo pozneje njegovo izvajanje zaradi neaivljenjskosti in zapletov, ki bi jih nov naËin obraËunavanja lahko povzroËil obdravskim obËinam pri uresniËevanju ae sprejetih investicijskih naËrtov, prestavljeno na zaËetek leta 2004. Dravske elektrarne so tako tudi letos potrdile, da vidijo svojo prihodnost le v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in v nenehni skrbi za okolje, ter s tem namenom spodbudile projekt o ureditvi Ptujskega jezera, ki je nastalo V nedeljo, 5.oktobra, je pogled mimoidoËih na poti od hrva?ko-slovenske meje skozi Podgrad, Obrov, Hrpelje, Kozino do DivaËe pritegoval tovor izjemnih dimenzij, saj je transportna kompozicija z 260 ton tea-kim transformatorjem bila dolga kar 68 metrov, ?iroka pet metrov in visoka 4,4 metra. Kljub izredni zahtevnosti prevoza pa po zaslugi veËmeseËnih natanËnih priprav in izjemnega dela vseh, ki so bili vpleteni v ta projekt, veËjih teaav ni bilo, in ob 16 uri 30 minut je transformator sreËno prispel na cilj. 3 Obnovitvena dela v okviru druga faze prenove Dravskih elektrarn so tudi letos potekala brez veËjih zapletov. Tako so se v zaËetku februarja lotili prenove drugega agregata na HE Oabalt, v skladu z roki pa je potekala tudi zamenjava na HE Vuhred. Po zagotovilih odgovornih, vsa dela potekajo po predvidenih rokih, prenovo pa naj bi v celoti konËali konec leta 2004. Na sliki iz HE Vuhred, ki je nastala prve dni decembra, je izpraznjen turbinski ja?ek po demontaai stare turbine. Posnetek prikazuje ru?itev betona z moËnim vodnim curkom, ki ima tlak pribliano 2000 barov, v obmoËju gonilnikovega obroËa in storaa sesalne cevi. Kot zanimivost naj ?e omenimo, da so Dravske elektrarne 16. oktobra tudi odplaËale zadnji obrok posojila Evropske banke za obnovo in razvoj za prenovo prvih treh elektrarn. Kot je znano, je bilo to prvo evropsko posojilo, ki ga je Slovenija kot samostojna draava prejela za kak?en 4 z zgraditvijo HE Formin. Za zaËetek sanacije in odstranitev mulja, ki se ga je v nekaj zadnjih letih nabralo ae za 4 milijone kubiË-nih metrov, so v Dravskih elektrarnah letos zagotovili 50 milijonov tolarjev. Poleg tega pa naj bi skupaj z obËino Ptuj za najveËjo slovensko umetno zajezeno povr?ino poiskali tudi trano zanimive zamisli, ki naj bi na tem obmoËju zagotovile aivahnej?e gospodarsko in turistiËno dogajanje ter omogoËile financiranje tega projekta tudi v prihodnje. Kot ae reËeno, so v podjetju letos precej pozornosti namenili tudi izboru razvojnih projektov, ki so jih podrobneje predstavili na strate?ki konferenci Holdinga Slovenske elektrarne. Med zanimivej?imi, ki so jih pravzaprav obudili iz preteklosti, sta zagotovo bila gradnja Ërpalne hidroelektrarne Kozjak in moanosti za energetsko izrabo Mure, nadaljevali pa naj bi tudi obnovo elektrarn na spodnjem toku reke Drave oziroma s projektom prenove HE ZlatoliËje. DrugaËe pa bi lahko kot enega odmevnej?ih dogodkov v letu 2003, povezanega z Dravskimi elektrarnami, omenili tudi prehod pod okrilje Holdinga Slovenske elektrarne, Slednji je po dolgotrajnih pogajanjih 10. oktobra odkupil 20,5-odstotni lastni?ki delea od 25 manj?inskih lastnikov in tako postal edini lastnik Dravskih elektrarn, za kar je moral od?teti 19 milijard tolarjev in pol. Pri SENG leto priprav na »HE AvËe Na zaËetku leto?njega leta je vodenje So?kih elektrarn prevzel Vladimir GabrijelËiË. Nasledil je delo dolgoletnega direktorja Valentina Goloba, ki se je upokojil. Novi prvi moa, ki je dotlej operativno vodil vrsto HE na primorskih rekah, si je zadal cilj, da v okviru skupnih podvigov HSE Ëim prej zaËne gradnjo Ërpalne elektrarne AvËe. Pri tej gradnji bi s pridom izrabili znanje, ki so si ga skupaj s sodelavci pridobili v zadnjih letih pri gradnji Plav II in Doblarja II. Slovesno odprtje zadnje hidroelektarne je bilo v strojnici HE Doblar II, 24. aprila. Slavnostni gost je bil predsednik draave dr. Janez Drnov?ek, ki je ob tej priloanosti ?e prav posebej pohvalil odnos investitorja do okolja pri gradnji obeh novih hidroelektrarn. S konËano doin-stalacijo obeh elektrarn je na? sistem postal bogatej?i za 60 MW moËi in dobrih 300 GWh predvidene proizvodnje elektriËne energije. Konec leta sta bili lokacijski obravnavi na Kanalskem vrhu in v Kanalu za novo »HE AvËe s 190 MW. Krajani in obËina Kanal, ki ima ae ?tiri HE v svoji obËini, so pokazali veliko razumevanje za projekt. Pri SENG-u raËunajo, da bodo imeli do naslednjega poletja izdano gradbeno dovoljenje za to naloabo. V letu, ko veËje naloabe niso imeli, so opravili vrsto vzdraevalnih del. Med veËjimi je bila obnova hidromehanske opreme na jezu Ajba. TET za energetsko dolino V leto?nje leto so v TE Trbovlje vstopili s ponovljenim razpisom za drugo fazo oddaje javnega naroËila za gradnjo Ëistilne naprave za obstojeËi 125 MW blok. Razpis so morali ponoviti, ker je bilo v eni od ponudb ugotovljenih veË napak in nepravilnosti. Po zakonu pa morata biti vsaj dve vlogi popolni. Ponovno sta se prijavila konzorcija Rudis in Gorenje. Ne-izbrani ponudnik Rudis se je pritoail na izbiro in potrebna je bila revizija postopka. Aprila je skup?Ëina druabe potrdila investicijski program za Ëistilno napravo in tako omogoËila zaËetek del 18 milijonov evrov vredne naloabe. SoËasno so v elektrarni prenavljali procese dela z namenom poveËati uËinkovitost drua-be in racionalizirati poslovanje podjetja. Vlada je vodstvu podjetja tudi naloaila, da pripravi razvojni program elektrarne. Sredi poletja je nadzorni svet TET - na podlagi razprave o neuresniËeva-nju razvojne politike TET - predËasno in sporazumno razre?il direktorja Sama Pajerja in za v. d. imenoval Marka Agreaa, dotedanjega pomoËnika direktorja TE-TOL. Po objavljenem razpisu ga je potrdil za novega direktorja druabe za naslednja ?tiri leta. Nekdanji direktor ostaja v drua-bi kot direktor projekta odave- plevalne naprave. Po dveh mesecih od imenovanja je novi direktor že predstavil novo vizijo TET za danes in jutri z delovnim naslovom »Energetska dolina«. Slednje je prispevek TET k lepši in jasnejši prihodnosti vseh v Zasavju. Prevelik vpliv Save na obratovanje NEK Letošnje leto so vodstvo in delavci NE Krško začeli olajšani obtožb bremen njihovega nekdanjega delavca, češ da so poslovali nezakonito. Revizija poslovanja zadnjih let je namreč pokazala, da to ne drži, in njihovo poročilo je sprejel tudi poslovni odbor NEK. Konec januarja je slovenska vlada od Hrvaškega elektrogospodarstva dobila zahtevo po razrešitvi spora o NEK po mirni poti. Elektro.TK letos ni imel sreče V Ljubljani je 14. februarja potekala ustanovna seja nadzornega sveta skupne družbe slovenskega elektrogospodarstva Elektro.TK, na kateri so za predsednika izvolili mag. Draga Fabijana, za podpredsednika mag. Vekoslava Korošca, za člana pa mag. Djordjeta Zebeljana in Davida Velentinčiča. Nadzorni svet je ob tej priložnosti zastopniku družbe Borutu Razdevšku tudi naložil, da do konca marca dopolni poslovni načrt in pripravi komercialne pogodbe o oddaji telekomunikacijskih vodov, s čimer naj bi bili postavljeni temelji za oživitev te družbe, a se to pozneje ni zgodilo. Se več, zaradi prevelikih zahtev družbenikov je direktor Debitela Borut Razdevšek junija položaj zastopnika zapustil, na njegovo mesto pa je prišel Ferdinand Valenčak. Kljub prizadevanjem lastnikov Elektro.TK tudi v jesenskih mesecih ni uspelo zagnati, tako da je zdaj napovedan nov začetek nastopa na trgu, ki naj bi se zgodil v začetku leta 2004. Foto Minka Skubic Minister Kopač je pohvalil delavce TE Šoštanja za opravljen remont 5. bloka. Aprila je predsednik države dr. Janez Drnovšek simbolično zagnal HE Doblar II. V njej so zahtevah 717 milijonov dolarjev zaradi razlastninjenja njihovega dela v elektrarni. Potem ko je slovenski parlament 25. februarja ratificiral pogodbo med Slovenijo in Hrvaško o NEK, je bila v začetku aprila ustanovna skupščina NE Krško in izvoljen nov nadzorni svet družbe ter imenovana uprava. Naslednjih pet let bo NEK še naprej vodil dosedanji direktor Stane Rozman, drugi član uprave pa je postal dr. Vladimir Jelavič. Devetnajstega aprila je hrvaška stran ponovno začela prevzemati polovico električne energije iz NEK-a. Že slab mesec po razdelitvi proizvodnje je bil enomesečni remont elektrarne, in sicer potem ko je elektrarna nemoteno obratovala 339 dni od remonta leta 2002. To je bilo zadnjikrat, da bil remont enkrat na leto, naslednji bo v presledku 15 mesecev in zatem že 18 mesecev, kar pa je tudi končni cilj elektrarne. Junija se je prvič sestala meddržavna komisija za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o NEK. Slednja se je nato dobila v Krškem še trikrat, potem pa se je prenehala sestajati pred hrvaškimi volitvami in oblikovanjem nove vlade. Na zadnji seji oktobra je hrvaška stran med drugim ocenila, da so stališča obeh strani glede Priloge 3 k meddržavni pogodbi, ki govori o urejanju finančnih vprašanj iz preteklosti, tako različna, da bo začela postopek za arbitražno reševanje spora. 5 Foto Minka Skubic Jeseni se je uprava HSE s traenjem in financami preselila v nove prostore na Kopersko 92, Ljubljana 6 Na leto?nje obratovanje elektrarne je ?e posebej vplival nizek vodostaj Save, ki jo elektrarna uporablja za hlajenje. Elektrarna je zaradi tega zlasti poleti obratovala tudi s Ëetrtino manj?o moËjo, kot bi lahko. TEB praznovala visok jubilej Poleti je TE Brestanica praznovala 60 let, odkar so zaËeli na tej lokaciji pridobivati elektriËno energijo. Slovesnost ob visokem jubileju je bila povezana z zaËetkom komercialnega obratovanja novih plinskih blokov, ki sta prebrodila zaËetne teaave in sta se ae veËkrat - ko je bila energetska situacija najbolj kritiËna - zelo dobro odrezala. Na slovesnosti je elektrarni, ki ima sedaj skupaj kar 323 MW moËi, podelil minister mag. Janez KopaË certifikat ISO 14001. VeËje ?tevilo obratovalnih ur obeh 114 MW enot je povzroËilo tudi nekoliko veË hrupa, ki je zlasti motil okoli?ke prebivalce. Slednji so bili navajeni imeti v sose?Ëini objekt v stalni pripravljenosti z majhnim ?tevilom ur obratovanja, predvsem podnevi. Strokovne meritve so pokazale, da je hrup pod zakonskimi omejitvami. Za prihodnost termoelektrarne vidi njeno vodstvo moano vizijo v zamenjavi obstojeËe plinske tehnologije z novo plinsko parno tehnologijo. Na tem projektu so letos intenzivno delali in ga imajo pripravljenega za udejanitev. Optimizacija pa bo pokazala, kaj je za TEB smotrno. Nov razvojni ciklus TE© z novim direktorjem Magister Uro? Rotnik je - potem ko je bil nekaj Ëasa Ëlan dvoËlan- ske uprave TE ©o?tanj skupaj z Jaroslavom VrtaËnikom - aprila prevzel samostojno vodenje termoelektrarne. Njegov predhodnik pa je prevzel vodenje strate?kega razvoja v Holdingu Slovenske elektrarne. Rotnikovo vodilo ob prevzemu vodenja druabe je bilo, da bo preaivel tisti, ki bo moËnej?i in bo gledal naprej. Sam vidi precej daleË, predvsem s prigraditvijo najveËjih dveh blokov tudi za kurjenje s plinom. Potem ko so v ©o?tanju lani opravili dvomeseËni remont ?tirice, so letos po ?tirih letih obratovanja brez remontov, odprli 335 MW blok. Dolgo obdobje obratovanja - veË kakor 30.000 ur, s Ëim veËjo moËjo, je pustilo najveË sledi na kotlovskih napravah, predvsem na mestih, ki so bolj izpostavljena obrabam. Na kritiËni poti remonta je bil projekt zamenjave in rekonstrukcije kurilnega sistema z uvedbo primarnih ukrepov za zniaanje NOx. Naslednji remont tega bloka bo Ëez tri leta. Septembra, po koncu remonta, je bil na delovnem obisku v elektrarni minister mag. Janez KopaË v spremstvu draavnega sekretarja za energetiko mag. Djordja Aebe-ljana. Ob tej priloanosti je minister pohvalil delavce termoelektrarne za odliËno opravljeno delo med remontom. TE-TOL v novo leto z novim premogom V TE-TOL so letos veliko delali na spremembi makro in mikro organizacijske sheme podjetja z namenom zdruaevanja obstojeËih funkcij, zmanj?anja ?tevila zaposlenih in bolj?e pretoËnosti podatkov in informacij kot podlage za uËinkovito vodenje podjetja. Z vsem tem so seznanili tudi ministra mag. Janeza KopaËa, ki jim je marca podelil certifikat ISO 14001. Vodstvo ga je med drugim seznanilo s svojimi prizadevanji za uËinkovito poslovanje. Potem ko je druaba pred dvema letoma poslovala z izgubo, lani s pozitivno niËlo, za letos naËrtuje dobiËek. Med drugim so v TE-TOL letos pri?li do pomembne ugotovitve, da Ljubljana trenutno ne potrebuje novih energetskih naprav za proizvodnjo toplotne in elektriËne energije. V Mostah pa so se odloËili za nov energent, in sicer biomaso, ki so jo najprej zaËeli dodajati premogu, saj so analize pokazale, da je tovrstna zmes sprejemljiva za njihove naprave in zmanj?uje koliËino toplogrednih plinov. Nekdanji Mervarjev pomoËnik Marko Agrea se je zadnje mesece sluabovanja v Ljubljani intenzivno ukvarjal s poskusnim kurjenjem kaloriËno bogatej?ega premoga na kotlu 3, saj se je TE-TOL po objavljenem razpisu pripravljala na izbor novega premoga. Konec leta poteËe pogodba s sedanjim dobaviteljem Gorenjem o dobavi ekolo?kega premoga, in vodstvo druabe je oktobra podpisalo novo triletno pogodbo z Istrabenzom, kot novim dobaviteljem premoga iz drugega rudnika, ter Luko Koper in Slovenskimi aeleznicami za posel v skupni vrednosti veË kakor 17 milijard tolarjev. Hitrej?i potek del na spodnji Savi VeË pomembnih dogodkov se je letos zgodilo tudi pri uresniËevanju projekta zgraditve hidroelektrarn na spodnjem delu Save. Maja so direktorji Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), Dravskih, Savskih in So?kih elektrarn ter Termoelektrarne Brestanica podpisali pogodbo o skupnem podvigu, to je o financiranju gradnje elektrarn na spodnji Savi. S tem so se obvezali, da bodo za gradnjo petih hidroelektrarn, ki bo trajala okrog petnajst let in pol, zagotovili 71,5 milijarde tolarjev (energetski del te investicije). Po tej pogodbi bo med omenjenimi podjetji najveË denarja zagotovil Holding Slovenske elektrarne, in sicer 36,5 milijarde tolarjev. Junija sta HSE, koncesionar za zgraditev verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ter konzorcij GIZ Gradiš Ljubljana in NGR Maribor v Sevnici podpisala pogodbo o zgraditvi jezovne zgradbe HE Boštanj, prve v verigi petih novih elektrarn na spodnji Savi. V začetku julija je HSE z družbo Litostroj v Ljubljani podpisal pogodbo o dobavi turbine, generatorjev in pripadajoče opreme ter pogodbo o dobavi žerjava v strojnici elektrarne. Zatem je sledil podpis pogodbe o dobavi hidromehanske opreme za HE Boštanj, ki sta jo podpisala HSE in družba Montavar iz Ro-goze. V poletnih mesecih so na gradbišču HE Boštanj potekale živahne dejavnosti. Konec julija so izkopali gradbeno jamo v trdi hribini, pri čemer so uporabili tehniko vrtanja v trdo hribino in razstre-ljevanje. Pridobili so tudi gradbeno dovoljenje, sklenili pogodbe z izvajalci oziroma dobavitelji del ter izdelali načrt organizacije gradbišča in varnostni načrt. Zatem je bilo v jesenskih mesecih na gradbišču HE Boštanj zaznati še močnejši delovni utrip, še zlasti pri gradbenih delih na strojnici in pretočnih poljih. Novembra so po predčasni pripravi betonskih blokov montirali vse tri konuse sesalnih cevi. Pred kratkim je dobavitelj hidromehanske opreme Montavar dobavil celotno količino sidrnih plošč. Gradbeni izvajalec je prva sidra že vgradil v gradbene betone na iztoku strojnice, sledijo pa vgradnja v vtok, iztok in prelivna polja ter druga gradbena dela. Skratka, dobra usklajenost med dobavitelji opreme in izvajalcem gradbenih del omogoča dobro organiziran potek gradnje HE Boštanj. Skupne aktivnosti GIZ distribucije Med vrsto dejavnosti, ki so leta 2003 potekale na ravni Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije (kratko GIZ distribucije), omenimo le nekatere pomembnejše. Direktorji javnih distribucijskih podjetij Elektro Ljubljana, Elek-tro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska so v začetku leta 2003 s predstavniki Elektroinštituta Milan Vidmar podpisali skupne pogodbe za pripravo razvojnih projektov v tem letu. Za skupen podpis so se odločili, ker racionalizacija in poenotenje razvojnih nalog pomenita cenejšo izvedbo nalog, kot v primeru, če bi rešitve iskali vsak zase na trgu. V prvi polovici leta so v distribuciji potekale tudi dejavnosti za povišanje tarifnih postavk. Direktorji distribucijskih podjetij so vladi predlagali povečanje tarifnih postavk za prodajo električne energije tarifnim odjemalcem. Med drugim so opozorili tudi na dejstvo, da omenjena podjetja zaradi dolgoletne podhranjenosti ne razpolagajo s prostimi obratnimi sredstvi, in se vsak dan srečujejo z vse večjimi likvidnostnimi težavami. Ker je tako edina kratkoročna rešitev dodatno zadolževanje, se nerešeni problemi v poslovanju prenašajo iz leta v leto. Med večje težave, s katerimi so se distributerji letos srečevali na področju investicij, sodijo tudi posegi v prostor in pridobivanje služnostnih pravic. Na upravi Elektra Celje so posebej opozorili, da neurejeni odnosi iz minulih obdobij dostikrat onemogočajo vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, pa tudi pri gradnji novih. Nedokončani denacionalizacijski in zapuščinski postopki, večje število solastnikov ter previsoki zahtevki lastnikov zemljišč po odškodnini zelo podaljšujejo izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev dovoljenj za gradnjo in vzdrževalna dela. V znamenju prestrukturiranja Sicer pa so se letos v GIZ-u distribucije ukvarjali še zlasti z aktualnimi nalogami na področju nujnega prestrukturiranja distribucijskega sektorja. Te dejavnosti je junija močno spodbudila nova direktiva Evropske unije o pravilih za delovanje trga z električno energijo, ki med drugim postavlja zahtevo po pravni ločitvi dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja od tržnih dejavnosti pri oskrbi z energijo do 1. julija 2007. Nato je vlada RS konec septembra izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije. Po tej uredbi, kot je znano, distributerji električne energije po 1. janu- arju 2005 ne smejo opravljati dejavnosti trgovanja z električno energijo. Za izvedbo omenjene dejavnosti morajo ustanoviti pravno osebo in pri tem upoštevati možnosti koncentracije dejavnosti in optimiranje konkurenčnosti ponudbe, in sicer v skladu s praviU o preprečevanju omejevanja konkurence. Poleg tega je vlada oktobra petim javnim podjetjem za distribucijo električne energije naložila, da obenem začnejo tudi postopek za ustanovitev enovitega podjetja za opravljanje dejavnosti upravlja- Rekordna šesta konferenca elektroenergetikov v Portorožu Na slovenski obali so se konec maja zbrali slovenski elektroenergetiki, da bi izmenjali strokovna mnenja in se seznanili z najnovejšimi dosežki in tehnologijami s področja energetike. Več kot 400 udeležencev in 183 prijavljenih referatov v petnajstih študijskih komitejih Cigre in v šestih skupinah sekcije Ci-red je znova potrdilo, da imamo doma dovolj znanja in uspešno sledimo razvoju, osrednje teme posvetovanja pa so bile reorganizacija in lastninsko preoblikovanje elektrogospodarstva in aktualna vprašanja, povezana z odpiranjem slovenskega trga z električno energijo. Najzaslužnejšim posameznikom iz podjetij in strokovnih ustanov so ob tej priložnosti podelili tudi posebna priznanja in plakete za dolgoletno uspešno in odmevno strokovno delo v elektrogospodarstvu. / Na gradbišču HE Boš-tanj so najbolj živahne dejavnosti potekale v drugi polovici leta, proti koncu teta pa so že montirali konuse sesalnih cevi agregatov. 8 nja distribucijskega omrežja. Tako sta bili na omenjenih podlagah ustanovljeni dve projektni skupini na ravni GIZ distribucije: prva za ustanovitev hčerinske družbe za trženje, druga za ustanovitev enovitega podjetja za upravljanje distribucijskega podjetja. V tem okviru so se distributerji takoj lotili praktičnega uresničevanja zastavljenih ciljev. Postopki ustanavljanja obeh hčerinskih družb trenutno še potekajo, pri čemer največje težave pomenijo odprta vprašanja glede lastniških deležev. Poleg države, ki je večinski lastnik, se v teh postopkih pojavljajo tudi pooblaščene investicijske družbe (pidi) in drugi manjšinski lastniki, ki pač postavljajo svoje zahteve. Na upravah podjetij si vsekakor želijo, da bi naloge na področju prestrukturiranja elektrodistribuci-je uresničili brez večjih pretre- Foto arhiv HSE sov, to je na blag način. To misel je pred kratkim izrazil tudi David Valentinčič, direktor javnega podjetja Elektro Primorska, sicer pa predsednik skupščine GIZ distribucije in vodja projektne skupine za uresničitev že omenjene vladne uredbe o ločitvi upravljanja distribucijskega omrežja od tržnih dejavnosti. VeËji dogodki v distribucijskih podjetjih In kaj se je dogajalo v posameznih distribucijskih podjetjih? Vsekakor veliko, med drugim so v podjetjih Elektro Maribor in Elektro Gorenjska dobili nova vodstva (dvočlanske uprave). Čeprav je v tem pregledu težko zaobseči celotno dogajanje in na koncu potegniti rdečo nit, vseeno poskušajmo nanizati vsaj nekatere vidnejše dogodke, prelomnice, projekte, zanimivosti itd. Skrat- ka, poslovne utrinke, ki so v omenjenem obdobju prišli bolj do izraza. V podjetju Elektro Ljubljana so v prvi polovici leta veliko truda vložili v pripravo akcijskega načrta za nadaljnjo racionalizacijo poslovanja. Marca so v Kolpski dolini uspešno končali 10-letni projekt reševanja obmejne problematike s priključitvijo odjemalcev na slovensko omrežje. Junija je podjetje na že tradicionalni prireditvi, dnevu podjetja, praznovalo 40 let obstoja na sedanjem elektroenergetskem območju, kjer dobavlja električno energijo odjemalcem. Avgusta je v podjetju potekala sedma redna seja skupščine delničarjev družbe Elektro Ljubljana, na kateri so med vrsto zadev potrdili tudi ugodne rezultate poslovanja v minulem obdobju. Med pomembnejšimi dogodki, ki so se zgodili jeseni oziroma proti koncu leta, pa so končanje rekonstrukcije RTP Potoška vas, začetek gradnje RTP Ribnica in predstavitev knjige Razvoj števcev električne energije, ki jo je napisal Janez Skrinjar. Z odprtjem novega nadzorništva v Črnomlju pa je Elektro Ljubljana simbolično sklenila večletno investiranje na območju Bele Krajine. V Elektru Maribor je med tehni-čno-tehnološkimi pridobitvami nedvomno na prvem mestu distribucijski center vodenja (DCV). Med druge najpomembnejše projekte, ki so jih uspešno Foto Drago Papler Za dobro voljo na praznovanju 40-letnice distribuiranja električne energije na Gorenjskem je poskrbel tudi znani Jure Sesek, tokrat v vlogi Martina Krpana. Minister KopaË in direktor SEL Polak sta bila po podpisu koncesijske pogodbe za rabo reke Save za proizvodnjo elektriËne energije zelo zadovoljna. Foto Miro Jakomin uresniËili v novej?em Ëasu, pa sodijo predvsem prehod distribucije iz trinivojske transformacije 110/35/10 kV na dvonivojsko transformacijo 110/20 kV oziroma 110/10 kV, ter gradnje oziroma posodobitve razdelilnih transformatorskih postaj (RTP) Ljutomer, Ormoa, RaËe in obnove drugih distribucijskih elektroenergetskih objektov. V Elektru Celje so letos praznovali 90-letnico organiziranega in strokovno vodenenega distribui-ranja elektriËne energije. Med dogodki, ki so sovpadali s praznovanjem te visoke obletnice, omenimo tudi podpis pogodbe o prenovi distribucijskega centra vodenja, postavitev nove razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV La?ko in 50-letnico Elektrotehni?kega dru?tva Celje. Tudi v podjetju Elektro Gorenjska so bili letos zelo dejavni na poslovnih, investicijskih, tehnolo?kih in drugih podroËjih. Marca so prejeli certifikat kakovosti po standardu ISO 9001/2000 ?t. Q-491. Septembra so na Bledu praznovali 40-letnico uspe?nega distribuiranja elektriËne energije. Takrat je iz?la tudi knjiga Draga Paplerja z naslovom 40 let Elektra Gorenjske. Slednjo so bralci sprejeli z velikim zanimanjem, in tako je bil prvi natis kmalu razprodan. V podjetju so se zato odloËili, da knjigo ponatisnejo. Konec novembra pa so v prostorih podjetja odprli dokumentarno zgodovinsko razstavo Elektroenergetika skozi Ëas : 40 let Elektra Gorenjska in hkrati tudi javno predstavili omenjeno knjigo. Pred letom dni so v podjetju Elektro Primorska odprli nove delovne prostore v Kromberku, ki skupaj z RTP 110/20 kV Gorica in centrom vodenja tvorijo zaokroaeno celoto. Z dokonËanjem tega servisnega kompleksa so zdruaili vse proizvodno servisne dejavnosti na eni lokaciji, kar je pripomoglo k racionalni organizaciji dela in k bolj?im delovnim razmeram. Potreba po uËinkovitej?i delitvi dela se pojavlja ?e zlasti z vkljuËevanjem v Evropsko unijo. Nov korak v tej smeri pa so naredili konec novembra v Pivki, kjer so odprli novo nad-zorni?tvo. Sicer pa si je podjetje Elektro Primorska tudi v tem letu precej prizadevalo za uresniËitev projekta za zgraditev vetrnih elektrarn. Prva je kakovostna oskrba Sicer pa je ob rednih nalogah pri zagotavljanju kakovostne oskrbe z elektriËno energijo v posameznih distribucijskih podjetjih potekala ?e vrsta drugih dejavnosti, med katerimi omenimo ?e zlasti nadaljnje zmanj?evanje stro?kov na vseh ravneh, poveËevanje uËinkovitosti poslovanja in izbolj?evanje sistema kakovosti. Gotovo pa je najpomembnej?e dejstvo, da so tudi letos v vseh petih javnih distribucijskih podjetjih odjemalcem zagotovili kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. To ima ?e toliko veËji pomen v Ëasu, ko je govor o problematiki zagotavljanja oskrbe z elektriËno energijo doma in po svetu. Kot je ob koncu leta poudaril Peter PetroviË na seji Zdruaenja za energetiko pri GZS (s pooblastilom GIZ distribucije), je njihova naloga v tem, da tako ali drugaËe proizvedeno oziroma dobavljeno elektriËno energijo di-stribuirajo do svojih odjemalcev. To nalogo pa bodo lahko opravili le, Ëe bodo imeli ustrezno usposobljeno omreaje, naprave in napeljave in ne nazadnje usposobljene ekipe, to je delavce, ki bodo lahko varno in uËinkovito delali s temi napravami. Vse za veËjo uËinkovitost v SEL V podjetju Savske elektrarne Ljubljana so si tudi letos precej prizadevali za posodobitev obstojeËih objektov in naprav, uËinko- 9 Predstavniki energetskih sindikatov iz držav više-grajske skupine so se v Dobrni na mednarodni konferenci ponovno zavzeli za socialno varnost delavcev. Foto Miro Jakomin vitej?o racionalizacijo dela, zmanj?evanje stro?kov, izbolj?anje sistema kakovosti itd. Podjetji Litostroj E.I. in Savske elektrarne Ljubljana sta februarja podpisali pogodbo za projektiranje, izdelavo, dobavo, montaao in zagon dveh turbin s pomoano strojno opremo za HE Medvode. Julija so ob Zbiljskem jezeru praznovali 50-letnico obratovanja HE Medvode in na prireditvi med drugim poudarili tudi pomen soaitja med elektrarno in okoljem, za katerega ?e posebej skrbi TuristiËno dru?tvo Zbilje. Hidroelektrarna in Zbiljsko jezero sta vsekakor postala najbolj prepoznavna simbola obËine Medvode. Poleg tega omenimo, da je bila oktobra odprta RTP Medvode kot skupna investicija podjetij Savske elektrarne Ljubljana in Elektro Gorenjska. Gre za razdelilno transformatorsko postajo s sodobnim 110 kV GIS stikali?Ëem s tehnologijo SF6, ki pomeni kljuËni proizvodno distribucijski objekt na ?ir?em medvo?kem obmoËju. Sicer pa sta novembra Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, in Drago Po- lak, direktor SEL, v Medvodah podpisala koncesijsko pogodbo za rabo reke Save za proizvodnjo elektriËne energije v HE Moste, MavËiËe in Medvode. SDE obrzdal negativne teanje Marca je v hotelu Habakuk v Mariboru potekal tretji kongres Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, na katerem je bil za predsednika ponovno izvoljen Franc Dolar, za podpredsednike in Ëlane predsedstva pa so bili izvoljeni Iztok Cilen?ek, Joae Kopinja in Jurij Avan. Na tej podlagi oziroma v okviru zaËrtanih kongresnih usmeritev so se sindikalisti vse leto intenzivno zavzemali za ekonomsko in socialno varnost zaposlenih v energetiki ter za spo?tovanje sklenjenih kolektivnih pogodb, pozornost pa so namenili tudi prestrukturiranju in privatizaciji elektroenergetskega sektorja. Pri tem so dejavnosti v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike, pri katerih je SDE ostro nasprotoval odpu?Ëanju delavcev, obrodile priËakovane rezultate. Dejstvo je, Oblikovano konËno besedilo Nacionalnega energetskega programa V prostorih gospodarske zbornice Slovenije je 5. septembra potekala prva javna predstavitev Nacionalnega energetskega programa, ki je za temelje prihodnje oskrbe Slovenije z energijo v ospredje postavil konkurenËnost, zanesljivost in zmanj?anje vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je kot predlagatelj osnutek besedila dalo tudi v javno razpravo, zbiranje pripomb pa sklenilo konec septembra. Pozneje je NEP romal tudi v parlamentarno proceduro, v draavnem zboru pa naj bi ga obravnavali na eni izmed prvih sej v letu 2004. 10 da je bila privatizacija elektrodi-stribucije preloaena, ne nazadnje tudi zaradi nenehnega pritiska SDE na vlado. Glede prestrukturiranja distribucije pa so v predsedstvu SDE podprli predlog o organiziranju distribucije v obliki holdinga ali koncerna. Po njihovem mnenju, ki so ga letos veËkrat izrazili na raznih delovnih sreËanjih in posvetovanjih, bi bila taka organizacijska oblika najbolj primerna za uËinkovito ekonomsko poslovanje in ohranitev socialne varnosti zaposlenih v sektorju distribucije. Drugo pomembno sreËanje na mednarodni ravni pa je mednarodna konferenca sindikatov energetike »e?ke, Slova?ke, Madaarske in Slovenije, ki je potekala oktobra v Dobrni. Kot gostje so bili navzoËi tudi predstavniki energetskih sindikatov Hrva?ke ter Bosne in Hercegovine. V razpravi so opozorili na veËje nevarnosti in pasti, ki jih prina?ajo sedanji modeli privatizacije in liberalizacije elektroenergetskih sektorjev v posameznih evropskih draavah. V zvezi s tem so sprejeli veË sklepov, s katerimi naj bi bolj za?Ëitili ekonomsko in socialno varnost delavcev energetike v omenjenih draavah. Poleg tega so podprli tudi prizadevanja evropskih sindikalnih central EPSU in PSI pri re?evanju socialnih posledic prestrukturiranja in liberalizacije trga z elektriËno energijo in plinom. Sicer pa je SDE Slovenije pred nedavnim ostro reagiral tudi na sklep vlade, v katerem ta priporoËa draavnim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih druab v veËinski lasti draave, da plaËe in regres v letu 2004 in 2005 usklajujejo z dogovorom, ki so ga julija podpisali s predstavniki sindikatov javnega sektorja. V vodstvu SDE so opozorili, da bi uresniËevanje tega sklepa, po katerem naj bi plaËe v elektrogospodarstvu uredili po modelu plaË v javnem sektorju, pomenilo huj?o kr?itev obstojeËih kolektivnih pogodb. Zato je SDE napovedal vse oblike sindikalnega delovanja, da za?Ëiti pravice svojih Ëlanov. Brane JanjiE Minka Skubic Miro Jakomin jiiiiiiiiWiMHiii........immjiiiJiHuiiMih Rast porabe elektriËne energije se tudi novembra ni bistveno umirila, saj je bilo iz prenosnega omreaja prevzetih milijardo 24,9 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 2,7 odstotka veË kakor isti mesec lani.V primerjavi z napovedmi, zapisanimi v elektroenergetski bilanci, pa je bila dejansko doseaena poraba novembra veËja za 0,8 odstotka, kar pomeni, da so bili porabniki pri svojih napovedih o predvideni porabi tokrat precej uspe?nej?i. Sicer pa so bili predzadnji leto?nji mesec v ospredju distribucijski odjemalci, katerih novembrska poraba je dosegla 792,1 milijona kilovatnih ur in tako za 3,3 odstotka presegla primerljivo lansko. Odjem neposrednih odjemalcev pa je s prevzetimi 232,8 milijona kilovatnih ur ostal na pribliano lanski ravni (le 0,4-odstotna rast). GWh 1200 1000 800 600 400 200 november 2002 november 2003 [J NEPOSREDNI [J DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ o> •S •S .** MSMUMHSEHED Jesensko deaevje tudi tokrat ni povsem razoËaralo obratovalcev v hidroelektrarnah, saj jim je po zaslugi bolj?ih hidrolo?kih razmer novembra uspelo zagotoviti 323,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 41,6 milijona oziroma dobrih 11 odstotkov manj kakor v istem Ëasu lani »eprav je bil zaostanek za lanskimi rezultati ?e vedno precej?en, pa so se rezultati na letni ravni v zadnjih mesecih precej izbolj?ali, tako da smo v enajstih mesecih iz slovenskih sistemskih hidroelektrarn pridobili 2 milijardi 425 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo flle« ?e za 8,3 odstotka manj kakor v istem lanskem obdobju. Naj ?e povemo, da smo iz vseh proizvodnih objektov novembra dobili milijardo 28,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 16,6 odstotka manj kakor novembra lani in tudi za dobrih osem odstotkov manj od predvidevanj v leto?nji elektroenergetski bilanci. * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 0 DEM SELSENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D november 2002 D november 2003 WWiliniWllWIJilit Glede na to, da je do konca leta ostal le ?e december, ki je zaradi boaiËnih in novoletnih praznikov in poslediËnih ustavitev proizvodnje sicer energetsko manj razsipni?ki mesec, pa lahko priËakujemo, da se bo stopnja leto?nje rasti porabe moËno pribliaala petim odstotkom. To potrjujejo tudi rezultati leto?njih prvih enajstih mesecev, ko je odjem iz prenosnega omreaja dosegel 11 milijard 54 milijonov kilovatnih ur, kar je bilo za 4,8 odstotka nad primerljivimi lanskimi rezultati. S tem so bila ae drugo leto zapored krepko preseaena dolgoroËna priËakovanja glede letne stopnje rasti porabe in glede na nekatere napovedi poznavalcev naj bi se to gibanje nadaljevalo tudi prihodnje leto. Torej kar precej razlogov zato, da svoje izraËune in razvojne naËrte preverijo tudi priprav-ljalci razliËnih energetskih dokumentov. GWh 1200 900 600 300 m november 2002 november 2003 H proizvodnja Uporaba H uvoz O izvoz 11 .......JliW V] BOSTANJU MONTIRANI PRVI DELI TURBIN Na gradbišču hidroelektrarne Boštanj so konec novembra vgradili prve kovinske dele turbine, to je sesalne cevi agregatov (usmerjanje vode turbine v iztočnem traktu). Kot je na novinarski konferenci v Boštanju pojasnil Ladislav Tomšič, direktor projekta zgraditve hidroelektrarn na spodnji Savi, je za dobavo in montažo konusov sesalnih cevi odgovorno podjetje Litostroj E. L, sama izdelava pa je potekala dobra dva meseca pri podizva-jalcu, podjetju Inkos, d. o. o, iz Krmelja v Posav-ju. Izredni transport te opreme je potekal ponoči od 24. do 26. novembra. Vgradnja treh konusov sesalnih cevi sodi med pomembnejše dele gradbenega procesa. Vsak konus ima premer šest metrov in pol, visok je polčetrti meter in tehta dvanajst ton in pol. Na podlagi te vgradnje bodo nadaljevali gradbena dela v strojničnem delu zgradbe. Poleg tega je Tomšič povedal, da dela na gradbišču HE Boštanj potekajo v skladu z načrti. Napovedal je skorajšnji razpis za gradbena dela v bazenu -Lot A3, v drugi polovici decembra bo potekal mo-delski test turbine dobavitelja Lota TG, Litostroja E.I. iz Ljubljane, že januarja 2004 pa bo za montažo pripravljeno prvo od petih prelivnih polj. Med drugim je omenil tudi težave pri zagotavljanju električne energije na svetovnem trgu. Kljub oviram bo HE Boštanj začela obratovati v predvidenem roku, to je aprila 2006. Mirojakomin \oSCILNICE ZA PEDIATRIČNO KLINIKO Vodstvo ljubljanskega IBE se je letos odločilo, da v skladu s svojo poslovno naravnanostjo, to je projektiranje in inženiring, denar namesto za voščilnice nameni kot pomoč za čim prejšnji začetek gradnje Pediatrične klinike v Ljubljani. Sklenili so donatorsko pogodbo s kliniko in postali eden od velikih donatorjev, ki bodo po zgraditvi klinike vklesani na posebno ploščo. Presodili so, da je vlaganje v boljši jutri naših otrok pomembnejše kakor kopica papirnatih želja. Upajo, da bodo njihovi partnerji to odločitev sprejeli z razumevanjem. Slednje nameravajo priložnostno obdariti le s skromnimi poslovnimi darili. Minka Skubic Vdivaci ob koncu leta nadvse delovno Projekt gradnje 400/110 kV RTP Divača, ki ga vodi Ivan Lozej, zelo dobro poteka, saj je po njegovih besedah izvajalcem praktično uspelo nadoknaditi precejšnjo zamudo, ki je bila posledica odloga začetka del. Tako so na 400 kV delu stika-lišča v celoti končana že vsa elektromontažna dela in izpeljane kabelske povezave, in je objekt pripravljen na končna testiranja. Vgrajen je tudi transformator in izvedeni so bili vsi primarni in sekundarni preizkusi, tako da zdaj čaka le še na Konusi sesalnih cevi agregatov. Foto Miro Jakomin Foto Drago Skamperle zagonska testiranja. Končana so tudi vsa groba gradbena dela na transformatorskem in 400 kV platoju. Spomladi pa bo na vrsti še dokončno urejanje z zatravitvijo. Podobno daleč so tudi z deli na 110 kV delu stika-lišča, kjer je bil že položen kabel in uspešno opravljeni napetostni preizkusi. Prav tako so že končana vsa gradbena dela na transformatorskem polju in montirana tudi ustrezna visokonapetostna oprema. V času našega pogovora so bila v sklepni fazi in na preizkušanju tudi dela na zveznem in merilnem polju, ki naj bi jih dokončali do 22. decembra. V celoti je zgrajena in stestirana tudi hidrantna mreža, do božičnih praznikov pa naj bi v celoti postavili tudi zaščitno ograjo. Enako velja tudi za komandno stavbo, ki dobiva svojo končno podobo. Skratka, lahko bi dejali, da v Divači zadnje letošnje dni ozračje ni nič kaj praznično, temveč je predvsem delovno. In kot je poudaril Ivan Lozej, zato tudi ni nikakršnih zadržkov, da ne bi v začetku marca prihodnje leto opravili napetostnega preizkusa transformatorja in ga maja dali tudi v poskusno obratovanje. Brane JanjiE IREET L] iETOS PRAZNUJEJO PETO OBLETNICO Letos mineva že peto leto od ustanovitve Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, ki deluje tako v slovenskem prostoru kot tudi na tujem. To obletnico so počastili konec novembra na slovesni prireditvi v prostorih inštituta v Ljubljani, kamor so povabili poslovne partnerje in druge goste. Dejavnosti IREET-a, ki ga kot direktor vodi mag. Djani Brečevič, zajemajo predvsem raziskave stanja in razvoja energetike in varstva okolja, tako z mikroekonomskega kot makroekonomskega vidika, benchmarking analize, analize razvoja elektrogospodarstva, premogovništva ter naftnega in plinskega gospodarstva. Med drugim je IREET praktično sodeloval tudi pri oblikovanju vseh modelov za določitev cen, ki jih uravna- va zakon o kontroli cen energentov in so v pristojnosti lokalne skupnosti ali države. Tako je sooblikoval modele cen naftnih derivatov, daljinske toplote, zemeljskega plina iz prenosnega omrežja ter električne energije za tarifne odjemalce. Od leta 1998 do danes je izdelal več kakor osemdeset študij in ekspertiz v Sloveniji in okrog deset študij in ekspertiz v tujini. Kot je ob peti obletnici med drugim poudaril mag. Brečevič, sta vizija in poslanstvo IREET-a usmerjena predvsem v spremljanje nastajajočih sprememb in reševanje odprtih vprašanj na omenjenih področjih. Miro Jakomin AGENCIJA ZA ENERGIJO I ZSLO POROČILO O DELU AGENCIJE Pred kratkim je izšlo Poročilo o delu Agencije za energijo in stanju na področju energetike v letu 2002. Kot je v spremni besedi med drugim zapisal mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, se v tej publikaciji srečujemo tudi z novo direktivo EU, katere vsebino bomo vpeljali v slovenski pravni red. Dr. Jože Koprivnikar, direktor Agencije za energijo, pa je v uvodnem razmišljanju v strnjeni obliki omenil najpomembnejše naloge agencije v letu 2002. Mednje sodi tudi priprava metodologije za ekonomsko reguliranje javnih podjetij prenosa in distribucije. Cenik za uporabo elektroenergetskih omrežij temelji na triletnem re-gulativnem obdobju in zagotavlja uravnoteženo razvijanje elektroenergetskih omrežij. Pri uresničevanju te naloge so imeli, kot je poudaril dr. Koprivnikar, ves čas v mislih tudi našo temeljno skupno nalogo, to je kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Seveda pa je Agencija za energijo v omenjenem obdobju uresničevala še vrsto drugih nalog. Nekatere pomembnejše dele tega poročila bomo skušali predstaviti v prihodnji številki Našega stika. Miro Jakomin 13 Foto IREET LEKTROGOSPODARSTVO JE SVOJO VLOGO DOBRO OPRAVILO Ministrstvo za okolje, prostor in energijo oziroma znotraj njega urad za energetiko sta leta 2003 izpeljala kar nekaj odmevnih in za prihodnost energetskega sektorja pomembnih akcij, med katerimi gre vsekakor poudariti pripravo Resolucije o nacionalnem energetskem programu, podpis in uveljavitev meddraavne pogodbe o jedrski elektrarni Kr?ko, pripravo novel energetskega zakona in zakona o rudarstvu ter sprejetje nekaterih podzakonskih predpisov, ki izhajajo iz veljavnega energetskega zakona. S ^ S ^ 14 Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, ki jo je vlada sprejela novembra letos, usmerja prihodnje delovanje energetskih družb in z opredeljenimi poglavitnimi cilji pomeni okvirni dokument, na podlagi katerega naj bi v prihodnje sprejemali odločitve, povezane s slovenskim energetskim sektorjem. Kakšne so ocene letošnjega dela slovenskih elektroenergetskih podjetij, kaj lahko pričakujemo v prihajajočem letu glede na dejstvo, da bo Slovenija maja postala polnopravna članica Evropske unije in kdaj si lahko obetamo odgovore na nekaj ključnih še odprtih vprašanj, smo skušali izvedeti v pogovoru z ministrom za okolje, prostor in energijo mag. Janezom KopaËem. Kako kot minister ocenjujete izpolnjevanje nalog elektroenergetskega sektorja v iztekajoËem se letu. Ali so podjetja izpolnila vsa priËakovanja in uresniËila v zaËetku leta zastavljene cilje? »Letos je bila oskrba z električno energijo v Sloveniji zelo dobra, še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da se je vrsta evropskih držav ukvarjala z električnimi mrki. Dejstvo, da nismo ostali v temi tudi v najbolj kritičnih trenutkih, ni le posledica sreče, temveč predvsem zasluga uspešno delujočega elektroenergetskega sistema. Sicer nam je tudi drugače letos uspelo začeti kar nekaj velikih energetskih projektov, kot je denimo začetek gradnje verige elektrarn na spodnji Savi, pripravljena in poslana v parlamentarno proceduro je bila resolucija o Nacionalnem energetskem programu, zagotovili smo konkurenčne cene električne energije ter stabilen tržni položaj Holdin-ga Slovenske elektrarne in vseh distribucijskih podjetij. Konec leta smo na mizo dobili tudi dolgoročne razvojne načrte podjetij, tako da lahko rečem, da so bila letošnja pričakovanja v povezavi z energetskim sektorjem skoraj v celoti izpolnjena in lahko njegovo delo ocenim kot uspešno. Več težav pa lahko žal pričakujemo prihodnje leto, saj se je električna energija na tujih trgih bistveno podražila in ta gibanja bodo vplivala tudi na domače dogajanje.« Menite, da je bil prehod energetike pod okrilje va?ega ministrstva smiseln in ima energetika znotraj njega ustrezno mesto? Kako poteka usklajevanje vËasih tudi nasprotujoËih si aelja energetikov in zagovornikov okolja oziroma ali je dosedanja praksa potrdila kak?en napredek pri urejanju energetske problematike? »Vsekakor se mi zdi prehod energetike pod okrilje ministrstva za okolje in prostor dobra rešitev, saj so se s tem zmanjšali neposredni pritiski gospodarstva na zadrževanje cen električne in drugih vrst energije.Tako lahko zdaj več pozornosti namenimo dejanskemu reševanju vprašanj, ki so za energetski sektor ključnega pomena, in skrbimo bolj za izvajanje energetske politike, sam sektor pa je manj obremenjen s celotno gospodarsko politiko. Druga pomembna prednost, ki jo je prinesla združitev energetike in okolja, je vsekakor tudi lažje izpolnjevanje obveznosti iz Kjot-skega protokola, saj je na ta način olajšano usklajevanje in je mogoče nekatere zadeve urediti že znotraj hiše. Tretja korist, ki izhaja iz omenjene združitve, pa je vsekakor tudi lažje načrtovanje posegov v prostor, saj lahko sporna vprašanja rešujemo z manj pretresov.« Sodite, da je slovensko elektrogospodarstvo dovolj pripravljeno na izzive, ki jih s sabo prina?a Ëlanstvo v Evropski uniji? Katera odprta vpra?anja v slovenski energetiki so z va?ega stali?Ëa kljuËna, in katere dodatne teaave lahko priËakujemo po 1. maju 2004? »Energetski sektor na vse izzive še ni v celoti pripravljen. Ce po-bliže pogledamo države, ki so že Foto Brane JanjiE dlje članice Evropske unije, vidimo, da so se na združenem evropskem trgu obdržala samo tista podjetja, kjer so proizvodnja, trgovanje in distribucija vertikalno povezani. To narekuje bistvene organizacijske spremembe tudi pri organiziranosti naše distribucije. Iz tega razloga smo tudi ustavili prodajo distribucijskih podjetij in načrtujemo njihovo reorganizacijo. Brez združevanja trgovske funkcije in združenega upravljanja omrežij nam nikakor ne bo uspelo zagotoviti obstoja posameznih podjetij, prav tako pa ne bo moč znižati stroškov distribucijskega omrežja, kar je v interesu potrošnikov električne energije. Druga »težava«, povezana z vstopom v Evropsko unijo, kjer tudi še nismo ustrezno pripravljeni, je proizvodna struktura. Naša težnja mora biti, da smo sposobni sami pokriti celotno domačo porabo, četudi določeni proizvodni objekti delujejo le kot rezerva. Poletni mrk v sosednji Italiji je spremenil način razmišljanja v celotni Evropi, kjer se je v zadnjih letih poudarjal le trg in trgovanje med državami, zdaj pa znova v ospredje prihajata zanesljivost in kakovost oskrbe. Zanesljivost dobave pa lahko najlažje zagotovimo, če imamo na vo- ljo dovolj domačih proizvodnih zmogljivosti. Naslednje pomembno vprašanje pa se nanaša na pomanjkanje transportnih poti, kjer so če-zmejne zmogljivosti, zlasti na meji z Avstrijo, precej manjše od dejanskih potreb. Pri tem je treba povedati, da so te zmogljivosti precej omejene predvsem zaradi nedograjene 400 kV povezave med severnim in južnim delom Avstrije. Velik strateški problem pomeni tudi pomanjkanje ustrezne daljnovodne povezave z Madžarsko, ki pa naj bi ga do leta 2007 razrešili. Če naj čez povedano potegnem črto, bi dejal, da razmere ob pričakovanem vstopu v Evropsko unijo Sloveniji niso ravno prijazne, predvsem zaradi težav, ki so se pri nas in v sosednjih državah kopičile zadnjih petnajst let, oziroma zaradi neustreznega razvoja in pomanjkanja gradnje novih zmogljivosti.« Nekajkrat ste ae poudarili potrebo po reorganizaciji distribucije. Kdaj lahko priËakujemo, da se bo ta zgodila? »Vladna uredba pravi, da je treba funkcijo trgovanja izločiti in združiti do konca leta 2004. Tega pa brez popolne reorganizacije distribucije ni mogoče izpeljati.« Kaj pa je z naËrtovano privatizacijo, ki je bila ustavljena? »Menim, da je privatizacija distribucije ustavljena za bistveno dlje časa. V predlog NEP smo zapisali, da naj v distribuciji ne bi nikoli prodali več kakor 24,9-od-stotnega deleža. To pa zato, ker so ta podjetja tudi lastniki omrežja, ki pomeni infrastrukturo. Ce bi to bilo v večinski zasebni lasti, bi pomenilo veliko manjšo možnost za preživetje domačih proizvajalcev in trgovcev z električno energijo, s tem pa bi se zmanjšala tudi zanesljivost oskrbe. Kaj pomeni, če je infrastruktura v večinski zasebni lasti, je dober primer Geoplin, kjer je upravo dolga leta zanimal le dobiček, ne pa vlaganja v omrežje.« Kako je s pokrivanjem iz- b'ib, ki nastajajo v distri-ucijskih podjetjih zaradi neustrezne cene elektriËne energije za tarifne odjemalce? »Kot resorno ministrstvo smo na vladi že večkrat predlagali večje povečanje teh cen, vendar je bil 15 16 naš predlog po navadi zavrnjen zaradi sledenja protinflacijskim ciljem. Težko napovem, kolikšen dvig cen električne energije si lahko obetamo prihodnje leto in če sploh kakšnega. Takšna politika se mi sicer zdi zelo slaba in v popolnem nasprotju z evropsko prakso, kjer gospodinjstva subvencionirajo mala in srednja podjetja, in ne obratno. To zagotovo negativno vpliva na konkurenčnost naših podjetij. Povsem napačen signal pa dobivajo tudi porabniki, saj se glede na sedanje cene električne energije ne splača varčevati. Skratka, takšna cenovna politika je slaba v vseh pogledih. Nekaj minusa bo treba pokriti z varčevanjem, nekaj pa z dobički iz tržne dejavnosti.« Delea kupnin od prodaje distribucijskih podjetij je bil namenjen tudi sanaciji nasedlih investicij. Je ta zdaj ogroaena? »Za reševanje nasedlih investicij v elektrogospodarstvu je bila predvidena tudi kupnina iz Talu-ma, ki ni energetsko podjetje, čeprav je še vedno v večinski lasti Elesa. Ce bi Talum prodali, bi tudi v resnici večji del kupnine namenih reševanju nasedlih naložb v elektrogospodarstvu. Resnega kupca za Talum pa ni bilo, tako da tudi s tem za zdaj ni nič. Tako za zdaj to vprašanje še rešujemo s ceno električne energije in tudi Evropsko unijo smo zaprosili za prehodno obdobje pri dodeljevanju čezmejnih zmogljivosti do leta 2007, z obrazložitvijo, da je to naš način reševanja nasedlih naložb. Odgovora na to našo prošnjo še ni, čeprav prvi odmevi niso slabi.« V kateri fazi pa je ta hip re?evanje poplaËila dolgov Hrva?kemu elektrogospodarstvu za nedobavljeno elektriËno energijo iz Kr?kega? »V resnici je odprto ostalo obdobje od 1. julija 2002 do 19. aprila 2003. Enajstega marca 2003 je bila pogodba o NEK pri nas ratificirana in za obdobje od 11. marca do 19. aprila smo Hrvaški nedvomno dolžni polovico proizvedene elektrike v NEK. To smo hrvaški strani tudi odkrito pove- dali. Za obdobje od 1. julija 2002 do 11. marca 2003 se moramo še dogovoriti, kjer pa še nismo prišli daleč. Poleg tega obstaja še zahteva Hrvaške po plačilu določenega zneska za nazaj, za čas pred podpisom pogodbe, češ da se je finančni položaj NEK poslabšal. Mi namreč trdimo in imamo za to tudi trdne dokaze, da je na račun naših naložb vrednost tega podjetja v tem času krepko narasla. Hrvaška stran bi v okviru energetske listine lahko o tem sprožila tudi arbitražni postopek, vendar tega do danes še ni storila. Prepričani sem, da bi v tem primeru naši argumenti prevladah.« Nekaj Ëasa je bil v igri tudi slovenski odkup hrva?kega lastni?kega deleaa. Je ta zamisel ?e aktualna? »Načelna opredelitev za v tej smeri pri nas še vedno obstaja, vendar pa Hrvaško elektrogospodarstvo zaradi velikega proizvodnega primanjkljaja nima podobnih interesov.« Kdaj lahko priËakujemo, da po predlog Nacionalnega energetskega programa sprejet tudi v parlamentu? So bile dobljene pripombe v javni razpravi upo?tevane pri izdelavi konËnega besedila? »Nacionalni energetski program naj bi uvrstili na januarsko sejo državnega zbora, sprejema pa se v enofaznem postopku. Kar pa zadeva pripombe, moram reči, da so bile koristne predvsem v pomenu podrobnejših obrazložitev in zapisa konkretnejših številk, glede samih ciljev in prioritet pa ni bilo nobenih sprememb in tudi ne konkretneje oblikovanih predlogov.« Kako komentirate zaplete s postavitvijo vetrnih elektrarn? Bi ministrstvo lahko dejavneje poseglo v tovrstne razprave, glede na to, da se v vseh dokumentih sklicuje na nujnost po veËji izrabi obnovljivih virov energije in ima tudi najbolj?i pregled nad draavnimi prostorskimi naËrti? »Dokler ne bo sprejeta nova strategija prostorskega razvoja Slovenije, ta naj bi predvidoma bila pripravljena do poletja prihodnje leto, je priprava sprememb prostorskih načrtov, ki predvidevajo tudi umestitev vetrnic v prostor, stvar občin. Vlada oziroma ministrstvo za okolje, prostor in energijo pa je le organ, ki takšne spremembe potrdi ah zavrne. Mi smo zelo naklonjeni umestitvi vetrnic v prostor, edina ovira pa se kaže tam, kjer je nek prostor zaradi svoje bio raznovrstnosti predviden kot varstveno območje v okviru programa Natura 2000. Tam, kjer tovrstnega konflikta ni, pa ne vidim nikakršnih razlogov, da se ne bi lotih gradnje vetrnih elektrarn, še posebej, če takšne projekte podpirajo tudi vpletene občine.« Do 1. julija prihodnje leto naj bi odprli trg z elektriË-no energijo za vse upraviËene odjemalce, najpozneje do leta 2007 pa za vse odjemalce. Ali je dosedanja praksa s trgovanjem potrdila, da so pravila delovanja slovenskega trga dobro postavljena? So na tem podroËju prihodnje leto predvidene kak?ne spremembe in dopolnitve? »Menim, da je to področje doslej bilo dobro urejeno, tako da ne predvidevamo kakšnih velikih sprememb. Dejstvo je tudi, da je naš trg že dokaj odprt, praktično je eden najbolj odprtih v Evropi. Naš uvoz dosega že 20 odstotkov celotne porabe, kar je bistveno več kakor denimo v sosednji Italiji. Prav tako lahko na našem trgu brez ovir sodelujejo vsi odjemalci, ki izpolnjujejo zakonske zahteve. Edino, kar nas omejuje, je pomanjkanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, saj bi z večjo ponudbo zagotovili tudi živahnejše dogajanje na trgu. Drugače pa menim, da so obstoječa pravila dovolj jasna in transparentna. Ce nam ne bo odobreno prehodno obdobje za dosedanji način dodeljevanja čezmejnih zmogljivosti, pa bomo morah slednjega spremeniti.« Brane JanjiE ENE MORAJO ZAGOTAVLJATI ZANESUWOST OMREŽIJ Agencija za energijo RS je v petek, 12. decembra, sprejela novi Pravilnik o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreaij in kriterijih za upraviËenost stro?kov. Pravilnik bo v Uradnem listu RS objavljen predvidoma 19. decembra, veljati pa bo zaËel 1. januarja 2004. Njegov sestavni del je tudi cenik za uporabo omreaij v prihodnjem letu. Zdaj veljavni pravilnik je agencija izdala aprila 2001, ob odprtju trga z električno energijo v Sloveniji. Namen priprave novega pravilnika je bil uskladiti vsebino in pojme s sedanjo zakonodajo ter predvsem določneje in bolje urediti razmerja med odjemalci električne energije, ki so dolžni plačevati ceno za uporabo omrežij, ter upravljavci omrežij, ki so uporabnikom dolžni omogočati dostop do omrežij in njihovo uporabo po vnaprej določeni ceni. Predlog novega pravilnika je dala agencija v javno obravnavo na svoji spletni strani. Od 14. do 28. novembra je nanj prejela približno sto pripomb in predlogov in jih kolikor je bilo mogoče upoštevala pri pripravi čistopisa dokumenta. Metodologija določanja omrežni-ne za prenosno in distribucijsko omrežje za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2005 je vnaprej opredeljena z regulativ-nim okvirom, na katerega je vlada dala soglasje. Kriterije za upravičenost stroškov in metodologijo določanja omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje je pripravila agencija v skladu s prakso energetskih regulatorjev. V vseh treh letih regula-tivnega obdobja je predviden enak povprečen dvig omrežnine, in sicer 15,03-odstoten, korigiran z indeksom rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v preteklem letu. Ker pa se agencija zaveda tudi vpliva omrežnine na dvig drugih cen in mogočega vpliva na ceno za tarifne odjemalce, ki vpliva na stopnjo inflacije, je znotraj načrtovanega re-gulativnega okvira poiskala kar največje rezerve. Poseganje v re-gulativni okvir namreč ni praksa regulatorjev, saj morajo z njim zagotavljati predvidljivo okolje tako za regulirana podjetja prenosa in distribucije kakor tudi za odjemalce, lastnike in potencialne vlagatelje. Agencija je na podlagi analiz pripravila korigirani izračun, pri katerem je upoštevala predvsem večjo porabo električne energije, kot je bila načrtovana ob postavitvi regulativnega okvira. Po novem izračunu bo tako omrežnina za prenosno omrežje za leto 2004 od prvotnega izračuna nižja za 3,72 odstotka in bo dvig v primerjavi z letom 2003 znašal 11,77 odstotka, za distribucijsko omrežje pa bo nižja za 3,99 odstotka, dvig pa bo znašal 13,87 odstotka. »Agencija je ob upoštevanju vpliva omrežnine na rast inflacije poiskala vse rezerve, ki jih ima na voljo ob spoštovanju sprejetega regulativnega okvira. Glede na rast porabe električne energije pa tudi manjši dvig omrežnine zagotavlja dovolj denarja za pokrivanje stroškov infrastrukture omrežja, čemur je omrežnina tudi namenjena,« je pojasnil direktor agencije prof. dr. Joae Kopriv-nikar. »Največji delež sredstev se namreč namenja upravljanju, vzdrževanju in razvoju omrežij, kar je bistvenega pomena za varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Zavedati se moramo, da bi izpadi napajanja oziroma tako imenovani električni mrki pomenih izjemno gospodarsko škodo. Najdražja je energija, ki je uporabnikom ne moremo dobaviti,« je povedal direktor agencije. Evropska unija, v katero vstopamo maja 2004, je po številnih mrkih, ki so to leto prizadeli tudi evropske države, že pripravila predlog direktive o zanesljivi oskrbi z električno energijo, ki naj bi preprečila razpade elektrodistribu-cijskih sistemov v EU. Direktiva, ki jo bo morala spoštovati tudi Slovenija, nalaga državam članicam, da poskrbijo za rezervne proizvodne zmogljivosti in spoštujejo varnostne standarde v prenosnih in distribucijskih omrežjih. Povečala se bo vloga evropskega energetskega regulatorja in tudi državnih regulatorjev, ki bodo dobili nove naloge in pristojnosti pri zagotavljanju zanesljivosti delovanja elektroenergetskih omrežij. Agencija za energijo RS 17 » LES IMA VLOGO ČUVAJA« SISTEMA Za našim edinim prenosnim podjetjem Elektro-Slovenijo je se eno uspešno leto, v katerem je bilo začetih tudi vrsta pomembnih projektov za zagotavljanje nemotene oskrbe slovenskih odjemalcev električne energije. Prihodnjih nekaj let bo se posebej kritičnih, saj novih proizvodnih zmogljivosti se ni, poraba narašča, večajo pa se tudi omejitve za uvoz električne energije. S ^ S ^ 18 Po sprejetju nove energetske zakonodaje je Eles v minulih nekaj letih doživljal bistvene spremembe na vseh področjih svojega delovanja in zaradi svoje vloge v sistemu deloval tudi kot napovedovalec sprememb, ki jih je s sabo prineslo odpiranje trga z električno energijo. Po uspešni izpeljavi procesov prilagajanja se je uveljavil kot trdno in solidno podjetje, uspešnost njegovega delovanja na področju upravljanja in prenosa električne energije pa se je letos potrdila tudi z dejstvom, da je bila slovenskim odjemalcem ves čas zagotovljena nemotena in kakovostna oskrba z električno energijo. Kako ocenjuje letošnje poslovanje in kaj si lahko obetamo v prihodnje, smo povprašali direktorja Elesa mag. Vekoslava Korošca. Koliko je bil Eles letos uspešen pri uresničevanju zastavljenih poslovnih načrtov? »Na podlagi rezultatov desetmesečnega poslovanja lahko ugotovimo, da bo Eles vse zastavljene cilje v letošnjem gospodarskem načrtu izpolnil, saj smo že v omenjenem obdobju precej presegli načrtovani poslovni rezultat. Povsem v skladu z načrti potekajo tudi vse večje investicije, tako bo denimo 400/110 kV RTP Divača, ki bo bistveno izboljšala napetostne razmere in zanesljivost oskrbe Primorske, dokončana maja prihodnje leto, zelo dobro pa poteka tudi razširitev in obnova RTP Kidričevo. Dobro kaže tudi pri drugih večjih projektih, čeprav imamo z umeščanjem določenih daljnovodov v prostor in lovljenjem postavljenih rokov težave, ki pa jih v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo zdaj postopoma odpravljamo. Tako smo še vedno prepričani, da bomo lahko projekte iz triletnega razvojnega načrta pravočasno dokončali. Povedati je tudi treba, da smo letos uspešno izpeljali odprtje trga z električno energijo tudi navzven, da je bil vpeljan mehanizem čez-mejnega tarifiranja ter da smo ne nazadnje leto 2003, kljub precejšnji energetski krizi v Evropi, zelo dolgemu sušnemu obdobju in visoki rasti porabe, preživeli brez električnih mrkov. Tako lahko tudi letošnje leto ocenim kot zelo uspešno za Eles, saj smo se kot podjetje uveljavili tudi v Evropi in imamo solidne temelje za delo v prihodnje.« Sodeč po vaših besedah, se je izpeljana reorganizacija podjetja v minulih letih v praksi potrdila kot uspešna. So v okviru prilagajanja poslovanja tržnim razmeram in nekaterim novim zahtevam, ki prihajajo iz Bruslja, predvidene še kakšne večje organizacijske spremembe? »Z izpeljano reorganizacijo smo v minulih letih izpolnili vsa priča- kovanja energetskega zakona in pri tem upoštevali tudi že nekatere sedanje evropske zahteve glede odpiranja trga z električno energijo. Lahko bi celo dejali, da je ravno ta naša reorganizacija omogočila že 65-odstotno odprtje slovenskega trga in tudi harmonizirala delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema z evropskim. Dejansko smo bili prva država iz skupine prihodnjih članic Evropske unije, ki je takšno reorganizacijo že izpeljala v celoti, za kar smo v obliki polnopravnega članstva v združenju evropskih sistemskih operaterjev in vključitve v že omenjeni CBT mehanizem dobili priznanje tudi iz tujine. Uspešnost reorganizacije pa nedvomno potrjujejo tudi aktualni poslovni rezultati in dosledno uresničevanje načrtovanih projektov. Bodo pa leta tja do 2008 zelo zahtevna za Eles, saj se bodo energetske razmere še bolj zaostrile in zato bomo moraU biti še bolj previdni ter storiti vse, da bodo vsi predvideni prenosni objekti zgrajeni v načrtovanih rokih in v okviru predvidenih denarnih sredstev. V tem času ne bo nobenih novih proizvodnih objektov, poraba narašča, medmejne zmogljivosti pa se zaradi težav naših sosedov zmanjšujejo, tako da bomo v nekaj naslednjih letih obratovali na robu zmogljivosti.« Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje s ključnimi akterji v sistemu - ministrstvom, Agencijo za energijo, HSE in distribucijo? »Dosedanje sodelovanje z omenjenimi dejavniki bi lahko presodil kot dobro, seveda pa bo treba v prihodnje še bolj upoštevati določena dejstva. Eles kot upravlja-lec prenosnega omrežja in izvajalec gospodarske javne službe prenos električne energije ni odgovoren le za zanesljivo in kakovostno obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, temveč tudi za izpolnjevanje zahtev, ki jih prinašata članstvo v UCTE in ETSO. Zato ima zelo pomembno vlogo in mora do drugih v sistemu postavljati stroge zahteve in nadzirati njihovo izpolnjevanje. Proizvajalci, distribucija in trgovci pa bi si velikokrat zeleh več svobode in hberalnejši odnos, saj imajo svoje potrebe in cilje pove- Foto Antonio Zivkovič zane z optimizacijo proizvodnje in konzuma. Ministrstvo je tisto, ki mora takšne težnje nadzorovati, jih uskladiti in umiriti. Sodelovanje z Agencijo za energijo pa bi kazalo v prihodnje še okrepiti, pri čemer imam v mislih predvsem večjo strokovno podporo s strani Elesa. Menja sem namreč, da se mnogi še premalo zavedajo dejstva, da je Eles strokovno zelo dobro podkovan in da je po zaslugi članstva v UCTE, ETSO in Eurelectricu tudi zelo dobro obveščen o aktualnih dogajanjih na energetskem področju. To znanje bi kazalo v prihodnje še bolje izrabiti tudi pri sodelovanju z Agencijo za energijo. Sicer pa je Eles v okviru Združenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije dal tudi pobudo za ustanovitev posebne sekcije elektroenergetskih podjetij, ki bi se lahko kolektivno včlanila v Eure-lectric« Torej naj bi se vloga Elesa v prihodnje ?e krepila? »Elesova vloga upravljalca omrežja se bo zagotovo morala še okrepiti, saj nas na našo vlogo čuvaja elektroenergetskega sistema ves čas opozarjajo tudi v okviru dela UCTE, ETSO in na različnih strokovnih združenjih.« Pa je tak?na vloga Elesa v sedanji zakonodaji dovolj transpa-rentna? »Kot sem že dejal, avtoriteta Ele- sa pri sprejemanju nekaterih ključnih ukrepov se bo morala še okrepiti, če naj bo tisti, ki odgovarja za zanesljivost obratovanja. Zakonodajni okviri to že zdaj omogočajo, vendar pa je treba te zakonske zahteve dosledno spoštovati. Pripravljajo pa se tudi dopolnitve energetskega zakona, ki naj bi te elemente še bolj upoštevali.« Kako poteka uresniËevanje nekaterih projektov, pri katerih igra pomembno vlogo tudi Eles - Elektro.TK, poslovanje Eles.Gena, izloËitev ICES-a? »Pri Elektro.TK smo ta hip v fazi potrditve poslovnega načrta. Nadzorni svet je imel na prvi predlog nekaj pripomb, vendar pa naj bi poslovni načrt sprejeli še letos. Treba bo skleniti še komercialne pogodbe med deležniki, s čimer bodo dani tudi temelji, da začne ta družba dejavno delovati. Ocene kažejo, da bi družba lahko že v prvem letu poslovala pozitivno, pri čemer pa naj bi investicije omejili zgolj na tiste, ki so nujne za zagotavljanje uresničevanja že sklenjenih pogodb. Med njimi gre vsekakor omeniti dve veliki pogodbi, ki smo jih sklenili z Arnesom (tu je bil podpisnik že Elektro.TK) in nizozemsko mrežo GIANT Menim, da bi lahko Elektro.TK kot družba začel delovati 1. januarja prihodnje leto, iz Elesa pa naj bi v novo družbo s sedežem na Koprski ulici v Ljubljani prešlo enajst zaposlenih. Zelo uspešno posluje tudi Eles-Gen, pri čemer nam je letos uspelo zagotoviti bistveno boljše posojilne pogoje za odplačilo posojil, povezanih z jedrsko elektrarno Krško. Korektno poteka tudi sodelovanje s hrvaško stranjo in glede tekočega poslovanja NEK ni več nobenih težav. ICES pa naj bi se v začetku prihodnjega leta preoblikoval v javni zavod, pri čemer si želimo, da bi kot soustanovitelji sodelovala tudi druga elektroenergetska podjetja. Tudi v tem primeru je poslovni načrt že pripravljen, tja pa naj bi odšlo pet zaposlenih.« Kot vodilni moa prenosnega podjetja imate tudi vrsto pomembnih funkcij v domaËih in tujih strokovnih organizacijah. Sodite, da je vloga domaËe stro- kovne javnosti dovolj vidna pri sprejemanja odloËitev na energetskem podroËju? »Stroka je pri pripravi Nacionalnega energetskega programa zelo dobro sodelovala, saj je bilo v to delo vključena cela vrsta vidnih energetskih strokovnjakov. Prepričan sem, da se bo pomen stroke v prihodnje še povečal, in to zaradi zavedanja javnosti, da lahko zapletene težave v težkih energetskih razmerah uspešno rešuje le stroka. Veliko število referatov na letošnji Sloko Cigre v Portorožu je potrdilo, da je energetska stroka v Sloveniji zelo močna. Gre bolj zato, da jo je treba še bolj povezati in doseči sinergij-ske učinke tako na področju raziskovalne dejavnosti, projektiranja in izvajanja projektov. To bo nujno,če želimo uresničiti dolgoročne razvojne načrte slovenske energetike.« Kak?ne spremembe lahko priËakujemo glede na blianjo vkljuËitev Slovenije v Evropsko unijo in dejstvo, da naj bi prihodnje leto pri?lo tudi do povezav draav JV Evrope in Ucte? »Prvega maja 2004 se za Eles dejansko ne bo nič spremenilo, saj smo že nekaj časa v Evropi in vključeni v vse evropske mehanizme. Nekaj sprememb lahko pričakujemo le v zvezi z izvajanjem javnih naročil, saj se bo na skupnem evropskem trgu ponudba proizvajalcev in izvajalcev še povečala. Drugače, pa je dejansko prihodnje leto predvidena resin-hronizacija JV Evrope z UCTE, kar bo prineslo precejšnje spremembe, saj se bo sistem še povečal in posledično postal še bolj občutljiv. Na drugi strani pa Eles ostaja koordinator bloka Slovenija, Hrvaška in celotna Bosna in Hercegovina v območju centra UCTE V Laufenburgu, o čemer je bil pred kratkim podpisan tudi sporazum z HEP in EP BiH, kar je nedvomno veliko priznanje tudi našemu dosedanjemu delu na tem področju.« Brane JanjiE 19 S k^LOVENIJA SE MORA OPRETI NA DOMA»E VIRE! V obdobju pred vkljuËitvijo Slovenije v EU je slovenski EES prispel do tiste toËke, ko je treba na najvi?ji ravni oblikovati slovensko energetsko politiko, na tej podlagi sprejeti ustrezne odloËitve in hitro ukrepati, Ëe aelimo, da bo ta sistem tudi v prihodnje omogoËal zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. Dejstvo je, da v Evropi elektriËne energije primanjkuje, zato se bo Slovenija morala opreti na domaËe energetske zmogljivosti ter dolgoroËno predvideti tudi nove zmogljivosti, v ta namen pa bo morala zagotoviti tudi veË sredstev za nadaljnji razvoj. V tem trenutku je nujno, da temeljito premislimo tako o strate?kih naËrtih podjetij, ki delujejo v okviru EES, kot tudi o celotni energetski dejavnosti. VzaËetku decembra so Ëlani upravnega odbora Zdruaenja za energetiko pri GZS na tretji seji namenili najveË pozornosti problematiki zagotavljanja oskrbe Slovenije z elektriËno energijo z vidika domaËih proizvajalcev in izvajalcev gospodarskih javnih sluab prenosa in distribucije. Sejo, na kateri je sodelovala veËina Ëlanov - predstavnikov energetskih podjetij, je uspe?no vodil dr. Milan Medved, predsednik omenjenega zdruaenja. V uvodnem delu sta ugledna strokovnjaka dr. Ferdinand Gubina (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) in dr. France KriaaniË (Ekonomski in?titut Pravne fakultete v Ljubljani) predstavila nekatere tehniËne in ekonomske vidike delovanja druab energetskih dejavnosti pri oskrbi z elektriËno energijo. V nadaljevanju pa so predstavniki energetskih podjetij oziroma druab predstavili svoje razvojne naËrte, ocene omejitvenih dejavnikov za doseganje ciljev in tveganja na trgu. Ker gre pri tej tematiki za precej?en obseg informacij, v prispevku omenjamo le nekatere pomembnej?e vidike. Prof. dr. Ferdinand Gubina je spregovoril o pomenu proizvodnje elektriËne energije v Sloveniji za kakovostno in trajno oskrbo ter za delovanje trga. Med drugim je analiziral tudi pojav razpadov elektro omreaij po svetu in v UCTE. Med znaËilnostmi je navedel rastoËe ?tevilo, dalj?e trajanje in vedno huj?e gospodarske in socialne posledice. Med vzroki je omenil predvsem pomanjkanje naËrtovanja EES, neprimerne posege nekaterih draav, poveËanje pretokov moËi po nepripravljenem omreaju, obremenjevanje do skrajnih meja zaradi traenja, nekoordiniranost ukrepov, premajhne pristojnosti sistemskih operaterjev itd. Pred to nevarnostjo tudi slovenski EES ni imun, ?e zlasti zato ne, ker ni dovolj moËi lastnih agregatov, ker ni dovolj lastne energije in ker imamo premalo zmogljivosti v prenosnem omreaju. Poleg tega je prof. dr. Gubina opozoril tudi na izredno veliko rast porabe elektriËne energije v zadnjih letih in na nezadostne proizvodne vire. Po njegovem Slovenija nima alternative v uvozu elektriËne energije, saj v draavah EU nimajo dovolj energije, paË pa razpolagajo le z obËasnimi preseaki, na kar se seveda ne moremo zanesti. Zato je menil, da moramo Ëim prej izkoristiti obstojeËe energetske lokacije in zmogljivosti ter dolgoroËno predvideti nove zmogljivosti. Ob tem je svetoval tudi veËje vlaganje sredstev v razvoj in previdno ravnanje z energijo. V nadaljevanju je dr. France KriaaniË orisal makroekonomske vidike delovanja trga z elektriËno energijo. Med drugim je omenil tudi sodoben razvoj in porabo energije z naslednjimi poudarki: energija v sodobnem svetu ni veË Foto Miro Jakomin Peter PetroviË je po pooblastilu predsednika GIZ distribucije in predstavnikov distribucijskih podjetij na decembrski seji Zdruaenja za energetiko opozoril na cenovno problematiko in denarne teaave v distribuciji. superiorna dobrina; njena poraba raste poËasneje od rasti dodane vrednosti; kljub temu ostaja oskrba z energijo neizogiben pogoj gospodarske rasti in blaginje; v tem ima podoben znaËaj kot hrana; v informacijski druabi energetski sektor nima veË znaËaja infrastrukture, paË pa se je prisiljen transformirati v trano usmerjeno dejavnost. Glede prihodnje rasti porabe elektrike je predvidel veË scenarijev. Po najbolj pesimistiËnem scenariju bo letna rast porabe elektrike manj kot odstotek, po najbolj optimistiËnem scenariju pa triodstotna. Sicer pa je ob tem dr. KriaaniË povzel, da lahko ponudnike elektrike v sedanjih gospodarskih razmerah na Slovenskem najbolj prizadene zniaanje cen njenih substitutov. Glavne moanosti za poveËanje ponudbe elektriËne energije so v gospodarstvu zunaj industrije ter v gospodinjstvih. Eni s plusom, drugi z minusom Peter Petrovič je po pooblastilu predsednika GIZ distribucije in predstavnikov distribucijskih podjetij povedal, da so v elektrodi- stribucijskih podjetjih pripravili strate?ke naËrte, da so letos uresniËili veËino nalog na investicijskem podroËju, gospodarski naËrti za leto 2004 pa so trenutno ?e v pripravi. Med drugim je omenil tudi problematiko cen elektriËne energije in poudaril, da se distribucija zaradi nerazumnih stali?Ë in odloËitev vlade nahaja v nezavidljivem finanËnem poloaaju. Zaradi nepravih cen za DTO poslujejo z izgubo, ?e bolj hudo pa je, da odjemalcem ne sporoËajo pravih signalov, ampak le-ti zaradi svoje ekonomike vse bolj neracionalno tro?ijo energijo. Ta problem bi bil lahko re?en z drugaËnimi odloËitvami MOPE, in sicer z razporeditvijo bremen znotraj dejavnosti. Tako pa sedaj eni poslujejo z visokim plusom, drugi pa z minusom. »e ne bo ustreznega distribucijskega omreaja in kadrov, ?e tako dobra proizvodnja oziroma uvoz energije ne bosta niË koristila, je menil PetroviË. Podobno kot drugi razpravljalci je tudi dr. Jože Koprivnikar, direktor Agencije za energijo, poudaril, da imamo v Sloveniji dejansko premalo energije. Vseka- kor je treba v EES zagotoviti dovolj moËi, pa tudi dovolj prenosnih zmogljivosti. Pa tudi pravila za delovanje omreaja morajo biti taka, da omogoËajo zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriËno energijo. Agencija za energijo doslej ni bila vkljuËena v analizo razmer na tem podroËju. Res pa je, da je agencija tista, ki mora zagotoviti za regulirana elektro podjetja, to je za prenos in distribucijo, dovolj sredstev za vzdraevanje in investicije. Pri tem gre predvsem za zagotovitev ustrezne kakovosti dobavljene elektriËne energije. To je agencija za omenjena podjetja tudi storila, in sicer za triletno regulativno obdobje z omreanino, ki naj bi se dvignila za 15 odstotkov na leto. »eprav je ta naËrt potrdila tudi vlada, si je nato premislila. Teaava je v tem, da se je elektrika v Evropi podraaila. Pri tem slovenska vlada nasprotuje podraaitvi cen elektriËne energije zaradi uvrstitve Slovenije v Ëakalnico za evro in zaradi protiinflacijske politike. Okrepiti tudi prenosne zmogljivosti! Mag. Vekoslav Korošec, direktor Foto Miro Jakomin Del udeležencev decembrske seje Združenja za energetiko pri GZS. Od leve proti desni: dr. Milan Medved, predsednik združenja, mag. Djordje Zebeljan, državni sekretar za energetiko, in Danilo Šef, direktor Dravskih elektrarn Maribor. 21 Elesa, je poudaril dejstvo, da se v tem trenutku na podroËju oskrbe z elektriËno energijo sreËujemo z zaostreno situacijo v Evropi. Ta situacija ob visoki porabi elektriËne energije moËno vpliva tudi na slovenski EES kot del ?ir?ega evropskega EES. Kot je opozoril, so Avstrijci ae zmanj?ali zmogljivosti za transport elektriËne energije v Slovenijo, in sicer z 800 megavatov na 450 megava- V Zdruaenju za energetiko pri GZS so v obdobju do vstopa Slovenije v EU predvideli naslednje dejavno sti: seminar v sodelovanju z Elektrotehni?ko zvezo Slo venije o priloanostnih in tveganjih, ki Ëakajo odjemalce na trgu elektriËne energije v novih pogojih raz?irjenega evropskega trga (20. januar 2004); na 4. seji upravnega odbora Zdruaenja za energetiko bodo obravnavali oskrbo z zemeljskim plinom, s toplo vodo in paro ter z utekoËinjenim naftnim plinom (21. januar 2004); na 5. seji upravnega odbora Zdruaenja za energetiko bodo pozornost namenili oskrbi z nafto in njenimi derivati (25. februar 2004); na tematski konferenci pa bo okrogla miza z naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred polnopravnim Ëlanstvom v EU (24. marec 2004) 22 tov, pred kratkim pa je tovrstno omejitev napovedala ?e Italija. Ker se vsaka draava vse bolj usmerja na svoje vire in vse bolj ?Ëiti svoj EES, se bomo morali tudi v Sloveniji opreti na svoje vire oziroma energetske zmogljivosti. Kot drugo pomembno zadevo pa je Koro?ec omenil, da se bodo ob koncu leta 2004 v sistem UCTE vkljuËili tudi elektroenergetski sistemi Srbije, »rne gore, Makedonije, GrËije, Bolgarije in Romunije. To pomeni zahtevno nalogo tudi za slovenski EES, ki je v ta sistem sicer ae vkljuËen. Kot ae reËeno, pa se bomo morali v prihodnje bolj opreti na lastno domaËo proizvodnjo in jo ustrezno podpreti tudi s prenosnimi zmogljivostmi. Damjan Stanek, direktor Borze-na, je poudaril dejstvo, da je elektriËna energija specifiËno blago oziroma, da je trg z elektriËno energijo zelo kompleksna zadeva. Dejstvo je, da samo in?trument konkurence, to je tranih mehanizmov, ni dovolj za uËinkovit trg. UËinkovit model trga z elektriËno energijo je lahko samo tisti, ki je uravnoteaen. To pomeni, da imamo na eni strani trg in njegove mehanizme, na drugi strani pa regulativo. In samo uËinkovita kombinacija teh dveh podroËij lahko omogoËi zadovoljive rezultate. Poleg ae omenjenih predstavnikov so pri predstavitvi razvojnih naËrtov oziroma v razpravi sodelovali tudi naslednji razpravljal-ci. Jaroslav VrtaËnik, vodja strate?kega razvoja v Holdingu Slovenske elektrarne, je predstavil ugotovitve o razvojnih naËrtih proizvodnih podjetij z nedavne strate?ke konference. Natan Ber-notiz WEC je opozoril na potrebo po razumevanju razmer v kontekstu evropskega energetskega trga. Aleksander Mervar iz TE-TO Ljubljana je podal nekatere pomembnej?e vidike predin-vesticijske ?tudije za dograditev manj?ega plinskega bloka k obstojeËemu drugemu bloku v letu 2008. Marko Agrea iz Termoelektrarne Trbovlje se ni se strinjal s ciljem v predlogu NEP-a in v strategiji zmanj?anja emisij to-plogrednih plinov, da je treba nekatere termoelektrarne v Sloveniji zapreti. Rudi MlinariË iz NEK-a je povedal, da v petletnem razvojnem naËrtu niso pre- dvidena vlaganja 11 milijonov ev-rov na leto v izbolj?anje tehnologije in varnosti obratovanja. Sa?a Jam?ek iz Elesa je omenil, da bo Eles do leta 2012 za naloabe v prenosno omreaje potreboval 90 milijard tolarjev, za uresniËitev tega projekta pa je treba spremeniti energetski zakon. Marko Gos-podjinaËki iz Ekowata je poudaril, da nobene elektrarne ni mogoËe dograditi mimo porabnikov elektriËne energije in brez zaupanja vlagateljev. Treba si je naliti Ëistega vina Po besedah mag. Djordja Aebelja- na, draavnega sekretarja za energetiko, je bilo v tej razpravi veËkrat zaslediti kritiËne tone, Ëe? da bi MOPE moralo uresniËiti to in ono, vendar pa tega ni storilo. Poudaril je, da si moramo pri tem naliti Ëistega vina. Sedanji poloaaj je v resnici posledica sprememb na evropskih trgih in tudi petletne neodloËitve o poziciji NEK. Dejstvo je tudi, da je bil EES, ki ga je Slovenija podedovala in razvila za svoje potrebe, nekoË sestavni del nekdanje Jugoslavije. To je treba upo?tevati tako pri naËrtovanju investicij kot tudi pri stro?kih elektriËne energije. Sicer pa je za razvojne naËrte elektroenergetskih podjetij kljuËno, da bo vlada tudi v prihodnje skrbno spremljala problematiko kakovostne elektriËne energije - ob upo?tevanju vseh energetskih, okoljskih in drugih vidikov. Kot je ob koncu dejal dr. Milan Medved, bodo vse razvojne naËrte energetskih podjetij vkljuËili v izhodi?Ëne dokumente za pripravo tematske konference, ki bo predvidoma potekala marca leta 2004 pod naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred polnopravnim Ëlanstvom v EU. Po njegovem je vsebinsko bogata razprava na tej seji, na kateri je sodelovalo kar 19 Ëlanov od vseh 21 Ëlanov upravnega odbora, potrdila dvoje: prviË - aktualnost omenjene teme, drugiË - da so Ëlani Zdruaenja za energetiko pripravljeni sooblikovati energetsko politiko Republike Slovenije. Miro Jakomin IJUBLJAN»ANI SEZNANJENI Z EMISIJAMI IZ TE-TOL Z uvedbo sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 so v TE-TOL aeleli poveËati uËinkovitost komuniciranja z me?Ëani. Ena od oblik tovrstnega komuniciranja je 200-krat dnevno 15-se-kundno prikazovanje polurnih emisijskih koncentracij na elektronskem svetlobnem prikazovalniku na ©ubiËevi ulici v strogem sredi?Ëu Ljubljane. To obve?Ëanje prebivalstva Ljubljane poteka od lanskega leta v sodelovanju z Zavodom za varstvo okolja, Mestne obËine Ljubljana. Letos jeseni, pred zaËetkom kurilne sezone pa so na lastnem Ërpali?Ëu hladilne vode, v neposredni sose?Ëini TE-TOL, ob Zalo?ki cesti namestili pet krat ?tiri metre velik prikazovalnik emisij. ?Na njem so grafiËno prikazane polurne emisijske koncentracije, ki jih merimo v okviru obratovalnega monitoringa na dimniku. Podatki emisije prahu, aveplove-ga dioksida, du?ikovih oksidov ter ogljikovega monoksida so prikazani v zelo preprosti in pregledni obliki mejnih emisijskih koncentracij. RdeËe obarvani stolpec prikazuje odstotek mejne emisij- ske koncentracije, ki je izmerjen v polurnem Ëasovnem presledku na dimniku. »e so stolpci v zelenem polju, so emisijske koncentracije znotraj dovoljenih meja, Ëe preseaejo rdeËo Ërto, emisije presegajo dovoljene meje. Dovoljene emisijske vrednosti za toplarno so za emisije prahu 125 mg/m3, za emisije aveplovih dioksidov 2000 mg/m3, za emisije du?ikovih oksidov 650 mg/m3 in za ogljikov monoksid 250 mg/m3,« je o delovanju prikazovalnika povedala Irena Debe-ljak, vodja tega projekta v TE-TOL. Podatke, ki jih objavljajo na obeh prikazovalnikih, sproti objavljajo tudi na svoji spletni strani www.te-tol.si. Ti podatki ne prikazujejo ravni onesnaaenosti zraka oziroma kakovosti zraka v Ljubljani, temveË le emisije, ki gredo iz dimnika TE-TOL. Kot pravi Debeljako-va, je to njihov prispevek kot nekdanjega velikega onesnaaevalca zraka ljubljanske kotline, da seznanijo prebivalce mesta s svojimi prizadevanji in prispevkom k izbolj?anju kakovosti zraka v glavnem mestu. V TE-TOL so prepriËani, da bodo vrednosti na prikazovalniku vedno v zelenem obmoËju, saj so z investicijami v Ëistilne naprave in z uporabo indonezijskega premoga bistveno zmanj?ali emisije, s pridobljenim certifikatom ISO 14001 pa se zavezali, da bodo izbolj?ave s podroËja ekologije njihova trajna naloga. Oba prikazovalnika so obËani z zanimanjem sprejeli. Nemalokrat se zgodi, da posamezniki, novinarji ali ?ole pokliËejo ali po?ljejo elektronsko vpra?anje na info@te-tol.si za dodatna pojasnila v zvezi s podatki, ki jih preberejo na obeh elektronskih prikazovalnikih, ali pa si aelijo pridobiti podrobnej?e informacije v okviru ogleda TE-TOL. Minka Skubic Foto Minka Skubic Prikazovalnik emisij na črpališču vode ob Zaloški cesti. 23 T _H_RDA, PA TUDI USPEŠNA POSLOVNA LETA Preteani del dejavnosti javnega podjetja Elektro Maribor je ae ves Ëas usmerjen v zagotavljanje redne in kakovostne oskrbe z elektriËno energijo, je v pogovoru ob odhodu v pokoj poudaril nekdanji direktor ©tefan Lutar. V Ëasu vse ostrej?ih zahtev, ki jih danes nalagajo nujni procesi odpiranja trga z elektriËno energijo, prestrukturiranja distribucijskega podjetja in naËrtovane privatizacije elektro-distribucije, si tudi v tem podjetju nenehno prizadevajo za optimiziranje stro?kov in produktivnosti, izbolj?evanje poslovnih procesov ter uvajanje sistema kakovosti. Gotovo ne zaman, saj se z doseaenimi rezultati uvr?Ëajo med najuspe?nej?a elektroenergetska podjetja. ^ 3L o> 24 Dosedanjo življenjsko in poklicno pot gospoda ©tefana Lutarja smo na kratko predstavili že v novembrski številki Našega stika, pred kratkim pa smo se z njim pogovarjali o pomembnejših prelomnih trenutkih, ki jih je preživel v zadnjih desetih letih kot direktor javnega podjetja Elektro Maribor. Poleg tega je bil v minulih letih zelo dejaven tudi kot prvi predsednik GIZ distribucije električne energije in predsednik Elektrotehniškega društva Maribor, ki je med drugim znano tudi po uspešni izvedbi vsakoletnih, že tradicionalnih, Kotnikovih dnevov v Radencih. Kako se spominjate tistih let, ko ste se zaËeli spopadati z izzivi pri vodenju javnega podjetja Elektro Maribor? »Ko sem bil leta 1993 imenovan za direktorja, smo poslovno leto končali z izredno veliko izgubo. Nekdo na oblasti je pač ugotovil, da je najboljše, da se vsa izguba v sistemu skoncentrira v distribuciji. Tam pa bodo ta problem že nekako reševali. Takrat smo podpisali pogodbe z Elesom in električno energijo kupovali po ceni 2,5 tolarja na kilovatno uro dražje, kakor smo jo prodajah. Rezultat tega je bila seveda ogromna izguba. Naslednje leto so nam to papirnato izgubo odpisali - ta odpis se je štel kot prihodek -in smo bih naslednje leto takoj največji dobičkar. Vse skupaj pa se je seveda dogajalo le na papirju. Tako smo bih v raznih letnih poročilih eno leto med največjimi zgubarji, drugo leto pa med največjimi dobičkarji. Dejansko pa denarja nismo imeli. Denar smo pač imeli le za preživetje podjetja.« Kaj se je v Elektru Maribor dogajalo v naslednjih letih? Prosim, Ëe lahko na kratko omenite le pomembnej?e mejnike? »Eden od pomembnih mejnikov v času mojega mandata je gotovo tudi lastniško preoblikovanje našega podjetja, ki je trajalo tri leta. Iz državnega podjetja je bila maja 1998 ustanovljena del- niška družba Elektro Maribor. Naslednji mejnik pa je bil leta 1996, ko smo ustanovili Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije. Distributerji smo namreč v vseh petih podjetjih imeli isto dejavnost in iste težave, o katerih smo se dotlej pogovarjali le na neformalnih srečanjih, potem pa smo se odločili, da naše pogovore v obliki GIZ distribucije električne energije tudi formaliziramo in jih napravimo zavezujoče.« V distribuciji se ae ves Ëas dogajajo burne organizacijske spremembe. Kako ste preaiveli prelomne trenutke v novej?em Ëasu? »Kot je znano, se je na podlagi energetskega zakona pojavila reorganizacija distribucije po dejavnostih, in sicer na gospodarske javne službe in nereguhrane dejavnosti. Prej smo imeli horizontalno organizacijo po distribucijskih enotah. Tisto, kar so bili tozdi v času združenega dela, so postale poslovne enote. Tako smo imeli šest distribucijskih poslovnih enot in tri storitvene poslovne enote. Ko je nastopil energetski zakon, pa smo ustanovili tri gospodarske javne službe, kot so sektor distribucije, sektor upravljanja in sektor dobave električne energije tarifnim odjemalcem. Hkrati smo ustanovili tudi dva sektorja nedistribucij-ske dejavnosti, to je sektor za trženje električne energije in sektor storitev. V sektorju storitev so bile tri nekdanje poslovne enote, in sicer gradnje Maribor, gradnje Ljutomer in remontne delavnice v Mariboru.« Tako v okviru podjetja Elektra Maribor kot na ravni GIZ distribucije elektriËne energije ste do- ©tefan Lutar, dosedanji direktor javnega podjetja Elek-tro Maribor. slej že večkrat opozorili na neustrezno ceno električne energije. Kakšne so bile reakcije na vaša opozorila? »Ne ravno najboljše. Našim lastnikom očitno ni moč dopovedati, da se za gospodarstvo s prenizko ceno električne energije dela večja škoda kakor korist. Z obstoječo ceno električne energije je namreč nemogoče zagotoviti, da se bo normalno odvijala distribucija električne energije in da bomo imeli zanesljivo dobavo električne energije. Ce se pretirano varčuje, če se preveč znižujejo stroški, če se v vzdrževanje omrežja ne vlaga dovolj, potem se čudeži gotovo ne dogajajo.« Foto Miro Jakomin Kateri so najpomembnejši projekti, ki vam jih je v Elektru Maribor uspelo uresničiti v novejšem obdobju? »Distribucijski center vodenja (DCV) je v našem podjetju gotovo naša največja pridobitev tako na investicijskem kot tudi na te-hnično-tehnološkem področju. Med najpomembnejšimi projekti, ki smo jih uspešno uresničili, pa bi omenil še prehod distribucije iz trinivojske transformacije 110/ 35/10 kV na dvonivojsko transformacijo 110/20 kV oziroma 110/10 k V, ter gradnje oziroma posodobitve razdelilnih transformatorskih postaj (RTP) Ljutomer, Ormož, Race in obnove drugih distribucijskih elektroenergetskih objektov. Pomemben projekt je tudi integralni informacijski sistem, ki žal še ni do konca uresničen.« Za kaj ste si doslej najbolj prizadevali? »Ne glede na gospodarsko in denarno stanje v podjetju oziroma dejavnosti smo v podjetju vedno zasledovali cilj zagotavljanja redne in kakovostne oskrbe z električno energijo. Tako smo si nenehno prizadevali za čim manjše število izpadov in za čim boljše napetostne razmere. To je bil vsekakor naš prvi cilj. Z vse večjim povečevanjem obremenitev distribucijskega omrežja so se hkrati pojavljale vse večje zahteve po zadostni in kakovostni električni energiji. Tako smo še posebej ogromno truda vložili v zagotavljanje boljših napetostnih razmer. Vendar pa še danes niso vsi odjemalci na našem območju preskrbljeni s pravo napetostjo. Se zdaj se tu in tam na dolgih omrežjih na nekih odročnih lokacijah v času večerne konice dogaja, da je napetost še vedno nekje pod 200 volti, kar je seveda zunaj predpisanih normativov oziroma tolerance.« V novejšem času se v distribuciji vse bolj pojavlja tudi zahteva po izboljševanju poslovnih procesov. Kaj vam je uspelo uresničiti na tem področju? »Kot kaže diagram od leta 1990 do 2002, se je prodaja električne energije povečala s 1.350 na 1.800 gigavatnih ur. Število zaposlenih pa se je v tem času zmanjšalo s 1.100 na okrog 900. Skratka, število naprav in prodaja električne energije se povečujeta, število zaposlenih pa zmanjšuje. Iz tega se vidi, da se produktivnost povečuje. V našem podjetju se sicer neprestano dogajajo procesi izobraževanja, povečuje se informacijska podpora in podobno. Žal pa se na področju izboljševanja poslovnih procesov ne da naenkrat napraviti kakega velikega kvalitativnega preskoka. Menim, da se v Evropi že kažejo negativne posledice pretiranega zmanjševanja zaposlenih v elektrogospodarstvih. To se pokaže še zlasti v primeru, ko neugodne vremenske razmere povzročijo okvare na elektrodi-stribucijskih napravah in objektih. Takrat je namreč na trgu težko dobiti usposobljene ljudi, ki bi dejansko poznali elektroenergetske naprave in okvare hitro odpravili.« Kakšen je vas pogled na zniževanje stroškov? »Zniževanje stroškov naj bi v končni posledici pomenilo nižjo ceno električne energije za odjemalca električne energije. Toda če bi tu pretiravali in znižali stroške in ceno na minimum, pri tem pa bi se povečala tveganja, je vprašanje, ali bi bili odjemalci s tem zadovoljni. Saj marsikateri odjemalec pravi, da ga bolj kot cena električne energije zanima zanesljiva dobava električne energije. Razen tistih večjih odjemalcev, kot so Talum, železarne in drugi, ki jih je treba posebej reševati. Gospodinjski porabniki, gospodarstvo in široka potrošnja pa so zelo odvisni od stanja naše mreže. Ce se tu pretirano varčuje, se lahko zgodijo večji, delni ali pa manjši izpadi električne energije. Menim, da na tem področju še ni vse do kraja premišljeno, in je napačno, če se o tem prehitro odloča.« Precej pozornosti ste v podjetju namenili tudi uvajanju sistema kakovosti. »Prav gotovo. Da bi še boljše poslovali, smo se leta 1998 odločili 25 26 Foto Dušan Jež za uvajanje sistema kakovosti po standardu ISO 9001. Tako smo uresniËili vse potrebne korake in februarja 2001 prejeli certifikat kakovosti 9001/2000. Sedaj sku?amo ta sistem kakovosti vzdraevati in ga prilagajati reorganizaciji na?ega podjetja in drugim sodobnim aktualnim spremembam. Menim, da se je sistem kakovosti kot tak dobro zasidral v zavest in zaposlenim pomaga, da Ëim bolj natanËno vedo, kaj in kako naj delajo na njihovih delovnih mestih.« V distribuciji se je razmeroma pozno uveljavila ekolo?ko usmerjena zavest. Kaj ste doslej storili na tem podroËju? ?Pred dvajsetimi leti je ?e veljalo mi?ljenje, Ëe? da distributerji ne vplivamo na okolje. Mislili smo, da na okolje vplivajo samo termoelektrarne, hidroelektrarne in drugi podobni elektroenergetski objekti. Potem smo poËasi spoznali, da lahko na okolje slabo vplivajo tudi na?i transformatorji zaradi moanega iztekanja mineralnih olj. Negativen vpliv imajo lahko tudi poseki daljnovo-dnih tras in podobno. Pokazalo se je, da tudi na?a omreaja niso tako nedolana, kot je bilo sprva videti. Res pa je, da se problem elektromagnetnega sevanja marsikdaj zelo napihuje in se vËasih tudi nestrokovno obravnava. Sicer pa smo na na?em obmoËju vgrajevali ekolo?ke transformatorje, podzemeljske kable, se odloËali za minimalne poseke dalj-novodnih tras itd.« Precej ste sodelovali tudi pri projektu za gradnjo HE na Muri. ?Od leta 1994 do 1997 sem se kot direktor podjetja Elektro Maribor sreËal tudi s problemom gradnje hidroelektrarn na reki Muri. Ustanovljen je bil neformalni konzorcij, v katerem so bili Ëlani Dravske elektrarne Maribor, Elektro Maribor in EGS, r.i. Konzorcij naj bi pripravil vse potrebno za gradnjo hidroelektrarn na Muri. Pozneje je ta zadeva zamrla zaradi dejavnosti naravo-varstvenikov, Ëe? da to ni mogoËe, ker je treba na obmoËju Mure ohraniti naravni park. V Elektru Maribor smo vloaili precej truda in sredstev v pripravo dokumentacije za ta projekt. Organizirali smo ?tevilne pogovore z obËinami, ekologi in drugimi, pripravljena pa je bila tudi cela vrsta ?tudij.« Kaj menite o delovanju trga z elektriËno energijo? ?Sodim, da trg z elektriËno energijo pri nas ne deluje. Razen HSE in NEK namreË praktiËno ni nobenih drugih dobaviteljev. Ta dva paË narekujeta svojo ceno in se v bistvu nimamo s kom pogajati. Edino, kar je draava napravila, je to, da je sprejela tarifni pravilnik, na podlagi katerega nam odmerja, koliko bo izgube pri vsaki prodani kilovatni uri elektriËne energije. To pa zame ni noben trg z elektriËno energijo. »eprav ima distribucija status upraviËenega odjemalca kot javno podjetje, pa nima pravice na trgu kupovati energije od drugih dobaviteljev, saj nas omejujejo s prenosnimi potmi. Tako se elek-trodistribuciji namenjajo bolj izgube kot pa kakr?ni koli dobiËki, ki se paË razporejajo v drugo Kot ste v javnosti ae opozorili, se draava kot lastnik distribucijskih podjetij ni ravno najbolje odrezala. S Ëim utemeljujete to prepriËanje? ?Ko Ëlovek trdi, da je draava slab lastnik, nehote zaide v politiko. Jasno pa je, da sta draava in njeno vodstvo rezultat doloËene politike. Vemo, kako pride do oblikovanja draavnih organov, do parlamenta, do vlade. Pa tudi kljuËni ljudje v ministrstvih so rezultat doloËene politike. Toda pri re?evanju doloËene teaave velikokrat ne ve?, na koga bi se obrnil. Na predsednika draave, predsednika vlade ali predsednika parlamenta? Vlada je tudi zelo ?irok pojem, draavni sekretar pa najveËkrat ni imel ustreznih pooblastil. Skratka, ko sem kot direktor javnega podjetja hotel od predstavnikov oblasti kaj zvedeti, velikokrat nisem dobil ustreznega odgovora. Menim, da nam je ta ljuba politika v distribuciji naredila veË ?kode kakor koristi. Politika je namreË distri- smer.« buterjem onemogočala, da bi lahko poslovali kot normalna gospodarska družba.« V Ëem kot predsednik vidite poslanstvo in prihodnost Elektrotehni?kega dru?tva Elektro Maribor? »Elektrotehniško društvo Maribor je največje in eno najbolj dejavnih tovrstnih društev v Sloveniji. Po več kakor 50 letih delovanja je društvo v dobri kondiciji. Povezani smo v Zvezi društev inženirjev in tehnikov v Mariboru na regijski ravni in v Elektrotehniški zvezi Slovenije na državni ravni. Vsako leto v Radencih pripravimo že tradicionalno srečanje Kotnikovi dnevi, na katerem se običajno zbere do tristo udežencev, to je inženirjev in tehnikov s področja elektroenergetike. Da bo lahko Elektrotehniško društvo delalo učinkovito tudi v prihodnjem obdobju, se bo moralo prilagajati spremembam v gospodarstvu in družbi, si postavljati realne cilje in izhajati predvsem iz stroke. Ljudje, ki lahko živijo od svojega dela in živijo za stroko, v kateri delajo, so prav gotovo srečnejši, kakor če jim nekdo zagotavlja le kruha in iger. Sam rad delam v Elektrotehniškem društvu, kajti društvo deluje izključno na strokovnih podlagah in v njem ni nobene politike. Po drugi strani pa je res, da se tudi politika ne meni kaj dosti za pozitivne učinke Elektrotehniškega društva Maribor.« Sedaj je pred vami mirnej?e obdobje aivljenja. Ste si zastavili kake nove cilje? »Kakih določenih ciljev si nisem zastavil in bom v prihodnje pač delal tisto, kar mi bo sproti prineslo življenje. Gotovo bom sedaj imel več časa za delo v Elektrotehniškem društvu Maribor. Kot član bom še naprej deloval v društvu seniorjev v območni gospodarski zbornici Maribor. Doma pa bom najprej uredil osebni arhiv, to je zbirko raznih fotografij, člankov, knjig in podobno.« Miro Jakomin ISKRAEMECOVI ŠTEVCI NA NAJVEČJI HIDROELEKTRARNI NA SVETU Podjetje Iskraemeco iz Kranja je skupaj s kitajsko podruanico druabe Wescon Group dobilo naroËilo za vgradnjo svojih naprav v najveËjo hidroelektrarno na svetu Three Gorges, ki jo Kitajci gradijo na reki Jangcekjang. Pri tem projektu bo Iskraemeco sodeloval s svojimi regi-strirniki podatkov in precizijskimi ?tevci za ?tiri 500-ki-lovoltne transformatorske postaje, ki bodo vitalni del elektrarne. Gre vsekakor za izjemno priznanje tej na?i tovarni, ki je omenjeni posel dobila na podlagi bolj?ih tehniËnih znaËilnosti svojih naprav na mednarodnem razpisu. Dnevnik, 29. november PRODAJA TALUMA USTAVLJENA Komisija za vodenje in nadzor prodaje Taluma je, potem ko se je 30. novembra iztekla veljavnost obeh zavezujoËih ponudb za nakup 85,78-odstotnega deleaa drua-be, postopek prodaje ustavila. Oba ponudnika, druabi Sinal Naloabe in Magyar Aluminium, sta namreË med drugim zahtevala fiksno ceno elektriËne energije za prihodnje desetletno obdobje, Ëesar pa ni mogoËe zagotoviti. Ponudnika sta se za dodatno zaostritev zahtev odloËila, ker so se zunanji dejavniki poslovanja v tej panogi v zadnjem letu precej spremenili. Na eni strani so se obËutno dvignile cene elektriËne energije, na drugi pa se zaradi padanja vrednosti ameri?kega dolarja in neugodnih tranih gibanj zniauje cena aluminija. DrugaËe pa so z okoljskega ministrstva sporoËili, da se bodo v primeru izbolj?anja pogojev odloËili za nov krog prodaje. VeËer, 2. december UVEDDO TROŠARINE NAJ Dl PRELOŽILI V skladu z novo direktivo bodo v zaËetku leta 2004 v Evropski uniji zaËele veljati nove stopnje za obdavËitev energentov, in sicer naj bi tro?arina za elektriËno energijo za industrijo zna?ala 0,5, za gospodinjstva pa en evro za megavatno uro. Tro?arina za zemeljski plin pa naj bi bila 0,15 evra za industrijo in 0,3 evra za gospodinjstva na gigajoule. Slovenska vlada je v zaËetku novembra sklenila, da bo EU zaprosila za odobritev prehodnega obdobja, pri Ëemer naj bi tro?arino na elektriËno energijo uvedli v zaËetku leta 2007, na zemeljski plin pa ?ele leta 2014. »e bo omenjeni predlog v Bruslju sprejet, bomo v Sloveniji z dvigom obdavËitev nekaterih energentov tako ?e nekaj let poËakali. Delo, 13. ' TUDI NOVEMBRSKA IZPLAČILA NAVZGOR Potem ko smo bili ae priËa dvigu oktobra izplaËanih septembrskih plaË, so nas razveselili podatki o ponovnem zvi?anju novembrskih izplaËil. StatistiËni urad je namreË po obdelavi podatkov ugotovil, da so se oktobra zasluaene plaËe realno poveËale za odstotek. Sicer pa naj bi Ëisti osebni dohodek zaposlenih v podjetjih, druabah in organizacijah novembra v povpreËju dosegel 161.240 tolarjev, kar je bilo za 1,1 odstotka veË kakor mesec prej in za 7,1 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Zanimiva je tudi primerjava z evropsko valuto, po kateri smo pri zadnjih izplaËilih v povpreËju prejeli 683 evrov ali za skoraj 27 evrov veË kakor v primerljivem mesecu lani. Delo, 16. ' 27 Priredil Brane JanjiE ZBOLJSANA DOBAVA ELEKTRIKE V BELI KRAJINI S slovesnim odprtjem novega nadzomištva v Črnomlju, v petek, 12. decembra, je delniška družba Elektro Ljubljana simbolično končala obširen investicijski cikel, s katerim je izboljšala oskrbo odjemalcev električne energije na območju Bele krajine. ^ 3* o> 28 Elektro Ljubljana dobavlja električno energijo več kakor 300.000 odjemalcem na 5.230 kvadratnih kilometrih oziroma na tretjini Slovenije. Pri svojem poslovanju se zaveda, da je navzoča v vsakem domu, v podjetjih, ustanovah in drugih organizacijah. Ozemeljsko je oskrbovalno območje družbe, ki ga poskuša enakomerno razvijati, razdeljeno na pet distribucijskih enot (DE): Kočevje, Trbovlje, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Novo mesto. DE Novo mesto, na katere območju se nahaja nadzorništvo Črnomelj, na 1.164 kvadratnih kilometrih pokriva občine Novo mesto, Trebnje, Skocjan, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Metliko, Semič in Črnomelj ter del občin Krško in Litija. Skupaj dobavlja električno energijo 43.362 odjemalcem, od tega 315 upravičenim. Leta 2002 je bilo na DE Novo mesto prodanih skupaj 475 GWh, rast porabe električne energije pa je znašala 4,3 odstotka. Znotraj posameznih distribucijskih enot je organiziranih 22 nadzorništev. Nadzomištva so glavne točke, neke vrste baze, kjer sodelavke in sodelavci družbe na terenu skrbijo za nemoteno delovanje elektrodistribucijskega omrežja in dobavo električne energije našim odjemalcem. Na DE Novo mesto je pet nadzorništev: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Šentjernej, Trebnje. Pomembno je poudariti, da je slovesno odprtje novega nadzor-ništva Črnomelj priložnostno za- znamovalo končanje kar nekaj pomembnih naložb v Beli krajini. »Danes ne odpiramo le novega nadzomištva tukaj v Črnomlju. Ta slovesnost je tudi simbolično končanje pomembnih investicijskih projektov, v katere je družba Elektro Ljubljana vložila znatna investicijska sredstva. Zgraditev in obnova elektroenergetskih naprav in objektov na območju Bele krajine sta bistveno izboljšali oskrbo odjemalcev tega območja,« je poudaril predsednik uprave Vincent Jama. Podrobnejši opis končanih investicij je v svojem nagovoru podal Matjaž Osvald, izvršni direktor za distribucijo električne energije. Po njegovih besedah v Beli krajini Elektro Ljubljana zagotavlja električno energijo 12.500 odjemalcem, in to preko dveh razdelilnotransformatorskih postaj 110/20 kV, 352 kilometrov srednjenapetostnih vodov, 278 transformatorskih postaj in 632 kilometrov nizkonapetostnih vodov. V Beli krajini izpeljanih vrsta naložb V zadnjih letih je Elektro Ljubljana za zagotavljanje ustrezne zanesljivosti in kakovosti napajanja z električno energijo na območju Bele krajine vložilo precejšnja investicijska sredstva v nove naprave in obnovo obstoječih. V dograditev 110 kV omrežja je bilo vloženih več kakor 370 milijonov tolarjev. V RTP Črnomelj je bilo dograjeno 110 kV polje in obnovljene naprave v 110 kV sti- kališču v vrednosti 150 milijonov tolarjev. V RTP Metlika je družba dogradila transformatorsko polje TRI, daljnovodno polje Črnomelj, obnovila in dopolnila pa je bilo tudi manjkajočo stikalno in merilno opremo v vrednosti 220 milijonov tolarjev. Omenjene investicije so omogočile vzpostavitev 110 kV zanke Hudo-Crno-melj-Metlika-Gotna vas-Hudo, s katero je precej izboljšana zanesljivost obratovanja. Vzdrževalna dela na 110 kV nivoju pa ne povzročajo zmanjšanja kakovosti dobave električne energije, kot se je to prej dogajalo. V gradnjo in obnovo srednjena-petostnega in nizkonapetostnega omrežja je bilo od leta 1999 vloženih več kakor 600 milijonov tolarjev, s katerimi je bilo zgrajenih 22 kilometrov in obnovljeno 5 kilometrov srednjenapetostnih vodov, zgrajenih 27 transformatorskih postaj in 16 kilometrov nizkonapetostnih vodov. Med večje investicije v srednjenapetostno mrežo sodijo daljnovod Metlika-Podzemelj, kablovod Metlika-Primostek, obnova daljnovoda Vinica, daljnovod Brezovica-Ma-lo Lešče in naslednje transformatorske postaje s pripadajočim srednje- in nizkonapetostnim omrežjem: TP Loka Črnomelj, TP Gor. Paka, TP Brezovica- Foto arhiv El. Ljubljana Malo Lešče, TP Doblička gora, rekonstrukcija TP Kolpa, TP Zadružna, TP Klošter 2, TP Drage, TP Preložnik in TP Rav-nace. Zgrajena je bila tudi optična povezava med razdelilno postajo Hudo, Gotno vasjo, Metliko Črnomljem in Kočevjem v vrednosti približno 300 milijonov tolarjev, ki služi za lastne tehnološke in poslovne potrebe, hkrati pa omogoča podjetjem na tem področju alternativo pri izbiri ponudnika telekomunikacijskih storitev. V Črnomlju sodobno nadzornistvo Investicijska vrednost novega nadzorništva Črnomelj, v katerem zaposleni skrbijo za nemoteno delovanje omrežja in za odjemalce, je 170 milijonov tolarjev. V novi stavbi bodo zagotovljene boljše delovne razmere zaposlenim, poskrbljeno bo za ustreznejše skladiščenje materiala in opreme, za sedanje in prihodnje odjemalce pa bo dostopnejše in prijaznejše od že zelo starega dosedanjega nadzorništva. »Zaradi izredno velikega pomena, ki ga imajo nadzorništva, Elektro Ljubljana skrbi, da so to zaposlenim funkcionalno uporabna in odjemalcem prijazna mesta. Tako je tudi novo nadzornistvo tukaj v Črnomlju, ki ga danes odpiramo,« je v svojem nagovoru povedal predsednik uprave. Trak ob odprtju sta slovesno prerezala predsednik uprave Vincenc Janša in podžupan Občine Črnomelj Pavle Zaje. Slednji se je v svojem nagovoru zahvalil Elektru Ljubljana za vse omenjene investicije na območju Bele krajine. Slovesnosti se je udeležilo približno šestdeset gostov, med katerimi so bili predstavniki belokranjskih občin, predstavniki večjih odjemalcev, izvajalci del na objektu, povabljeni predstavniki medijev ter sodelavci Elektra Ljubljana. Odprtje pa so kulturno obogatili nastopi učencev Glasbene šole v Črnomlju in Mešanega pevskega zbora Samospev iz Črnomlja. V ponedeljek, 15. decembra, je v novem nadzorništvu začelo delati dvajset delavcev. Skrbeli bodo za več kakor 6.400 odjemalcev. Želimo jim uspešno in dobro delo v novih prostorih. Mag. Violetalrgl Direktor David ValentinËiË je poudaril pomen racionalne organizacije dela. V Pivki odprli novo nadzornistvo V distribucijskem podjetju Elektro Primorska so v zadnjih letih uresničili vrsto pomembnih ukrepov na področju racionalne organizacije dela in izboljševanja delovnih razmer. Z vključevanjem v Evropsko unijo se namreč pojavljajo tudi potrebe po učinkovitejši delitvi dela. Tako organiziranost so doslej že uvedli na nekaterih lokacijah, še en korak v tej smeri pa so naredili konec novembra, ko so v Pivki odprli novo nadzornistvo. Poleg Davida Valentinčiča, direktorja distribucijske družbe Elektro Primorska, in drugih sodelavcev tega podjetja so se srečanja udeležili tudi predstavniki občine Pivka, podjetja Primorje Ajdovščina ter drugi gostje. Franc Smrdelj, vodja delovne enote Sežana, je na kradlo podal dosedanji zgodovinski razvoj starega nadzorništva, ki je bilo zgrajeno leta 1936. V naslednjih obdobjih je objekt prestal razne reorganizacijske spremembe, in sicer vse do današnjih dni, ko je Primorje Ajdovščina s kooperanti v izredno kratkem času zgradilo novo nadzornistvo. Pri tem so skušali čim bolj racionalno izkoristiti dani prostor in zadovoljiti tako potrebe tehnike kot tudi ljudi, zaposlenih v tem objektu. Nadzornistvo Pivka pokriva območje občine Pivka in delno tudi sosednje občine s pomembnim elektroenergetskim objektom 110/20 kV 2 x 20 megavatov, ki zagotavlja tudi nadaljnji razvoj tega območja. Kot je ob tej priložnosti dejal David Valentinčič, od novega nadzorništva Pivka pričakujejo povečano produktivnost, ob večji varnosti in boljših delovnih razmerah. Vsekakor sta zelo pomembna racionalizacija dela in zmanjševanje stroškov. To je še toliko bolj pomembno v času, ko si v procesu reorganizacije nadvse prizadevajo, da bi statično družbo na blag način preoblikovali v sodobnejšo dinamično družbo. Poleg tega je izrazil še željo, da bi reorganizacija podjetja Elektro Primorska tudi v prihodnje potekala tako mirno, kot je doslej, pri čemer pa morajo biti zaposleni pripravljeni na vse nove izzive. Miro Jakomin 29 Foto Miro Jakomin Razkorak med POTREBAMI IN MOANOSTMI Tako kot v tujini tudi pri nas napovedi kaaejo, da bo poraba zemeljskega plina nara?Ëala najhitreje med vsemi energenti. Po napovedih do leta 2015 naj bi se poraba v na?i draavi poveËala za 70 odstotkov, predvsem zaradi veËje porabe v energetiki, kjer energetske druabe naËrtujejo veË novih plinskih elektrarn. O tem, kako je na poveËano porabo pripravljen Geoplin, ki za zdaj v na?i draavi oskrbuje s plinom vsa podjetja za distribucijo zemeljskega plina, industrijske porabnike in proizvodne energetske objekte, smo se pogovarjali z njihovim direktorjem Janezom Moaino. Oi ^ o* 30 Vna?i draavi smo leta 2002 porabili 1.029 milijonov kubiËnih metrov zemeljskega plina. Geoplin, ki upravlja okrog 960 kilometrov prenosnega plinovodnega omreaja, je pribliano 40 odstotkov teh koliËin dobavil iz Alairije, pribliano 60 odstotkov iz Rusije in manj?i del tudi iz Avstrije. Za nakup plina v teh draavah ima Geoplin sklenjene dolgoroËne pogodbe. Z Alairijo je sklenjena 15-letna pogodba, ki se izteËe leta 2007, in z Rusijo pogodba za dobavo do leta 2005, ki jo bo mogoËe podalj?ati do leta 2010. Zakupljeni plin je treba pripeljati do na?e meje po tujih plinovodih. In prav ta transport bi pomenil najveËje ?ozko grlo«, Ëe bi za potrebe v Sloveniji aeleli kupovati veËje koliËine plina, kot je za dosedanje potrebe zakupljenih transportnih zmogljivosti z dolgoroËnimi pogodbami. Tako ima Geoplin za transport skozi Slova?ko, Avstrijo,Tunizijo in Italijo sklenjene dolgoroËne transportne pogodbe. Nemalokrat je bilo do zdaj treba te pogodbe, ki so sklenjene ?polno za prazno«, podpreti z banËnimi jamstvi. Investitor plinovoda si tako zagotovi povraËilo naloabe in rentabilno poslovanje. Predvsem pa je potrebna pravoËasna vkljuËitev v komercialne dogovore in sklenitev pogodb, ko se plinovod zaËne graditi ali se z dograditvijo poveËujejo njegove pretoËne zmogljivosti. Tako so pred leti - ko je Italija potrebovala veËje koliËine plina - poveËali zmogljivosti transportnega plinovoda v Avstriji, preko katerega teËe plin tudi v Slovenijo. Avstrijci raËunajo, da svojega plinovoda, ki je zdaj ae polno zaseden, ne bodo ?irili do leta 2007 ali celo do 2010. Dodatne transportne zmogljivosti pa je mogoËe dobiti oziroma skleniti pogodbo s prevzemom obveznosti za Ëas, ko lastniki transportnih plinovodov razpolagajo s prostimi zmogljivostmi. Poleg tujih teaav so tu ?e domaËe. Hrbtenica na?ega plinovodnega omreaja je bila zgrajena pred 25 leti, v poznej?ih letih pa je bilo omreaje dograjevano glede na potrebe slovenskega trga. Sedaj je plinovodno omreaje toliko zasedeno, da brez novih vlaganj v poveËavo zmogljivosti omreaja prikljuËitev tako velikega odjemalca, kot je nova plinska elektrarna, ni mogoËa. ?Za poveËanje zmogljivosti prenosnega plinovodnega omreaja imamo izdelan desetletni program razvoja, ki naj bi zadovoljeval potrebe vsaj za naslednjih 15 let. Ne moremo se namreË vsakih nekaj let pojavljati na istih lokacijah v prostoru. Aal pa do letos pri nas ni bilo veËjega zanimanja za plin kot ener-gent v elektrarnah. Naenkrat pa so se pojavile vse obstojeËe termoelektrarne kot potencialni prihodnji uporabniki plina, in ?e KidriËevo po vrhu. Za tako velike potrebe pa je treba na?e plinovodno omreaje okrepiti z novimi plinovodi in zgraditi nove kompre-sorske postaje. Da pa umestimo potrebne plinovode v prostor, potrebujemo po dosedanji praksi najmanj tri do ?tiri leta, potem ?e eno do dve leti za izdelavo projektov in gradnjo,« je ?e povedal direktor Moaina, ki pravi, da so ?iritev plinovodnega sistema sicer naËrtovali, vendar pa je naenkrat pri?lo do preobrata glede uporabe zemeljskega plina za proizvodnjo elektrike v tako velikem obsegu in v tako kratkem Ëasu. Izdelan imajo lokacijski naËrt za del plinovoda od avstrijske meje do Rogatca. Dejavno si prizadevajo pridobiti lokacijski naËrt za preostali del plinovoda od avstrijske meje do Rogatca, za plinovod od Rogatca do Ljubljane in za prikljuËne plinovode do obstojeËih termoelektrarn, ki ?e niso prikljuËene na plinovodni sistem. Ob tem je ?e dodal, da zaËetne lokacijske dejavnosti, ki fi- nanËno niso zahtevne, lahko izvajajo brez odloËitve, kje bo gradnja plinskih elektrarn dejansko uresniËena. Za druge dejavnosti, ki zahtevajo dogovarjanje na terenu z lastniki zemlji?Ë in tudi veËjo porabo sredstev, pa je treba vedeti, katere od moanih plinskih elektrarn bodo udejanjene. Za ustrezno zagotovitev prenosnih zmogljivosti v slovenskem prenosnem plinovodnem omreaju, potrebnih za oskrbo z zemeljskim plinom napovedanih lokacij v Ljubljani, Trbovljah, ©o?tanju in KidriËevem, bi v naslednjih ?estih letih bilo treba investirati pribliano 35 milijard tolarjev. To pa so naloabe, ki jih je ekonomsko upraviËeno mogoËe uresniËiti le ob zagotovljenem izrabljanju, kar pomeni sklenjenih ustreznih pogodbah z prihodnjimi plinskimi elektrarnami. PrikljuËitev nove veËje plinske elektrarne bo zahtevala tudi zagotovitev novih koliËin plina. Zgraditev samo ene veËje plinske elektrarne moËi 200-300 MW, ki bi obratovala v pasu, pomeni pribliano 30-odstotno poveËanje odjema plina. Zato bo v postopkih za zgraditev plinskih elektrarn zelo pomembno tudi zagotoviti potrebne koliËine plina do slovenskega plinovodnega omreaja. Kdaj naj bi nove plinske elektrarne zaËele obratovati, ne bo prvenstveno odvisno od tega, kdaj bodo zgrajene, temveË od tega, do kdaj bo mogoËe v Sloveniji - zaradi postopkov umestitve v prostor - zgraditi potrebne plinovode in kdaj bo mogoËe zagotoviti potrebne koliËine zemeljskega plina.Vedeti je treba, da so koliËine plina na prostem trgu v Evropi zelo majhne, ?e manj?e pa so proste prenosne zmogljivosti. Direktor Geoplina ve, da po sprejeti evropski plinski direktivi kmalu ne bodo veË edini dobavi- Foto Minka Skubic telj plina pri nas, ostali pa bodo njegovi transporterji. Investitorji se bodo lahko pogajali z razliËnimi dobavitelji in na podlagi pogajanj sklepali pogodbe o dobavi plina do slovenske meje. MogoËe bodo veËji tuji dobavitelji laae zagotavljali transportne zmogljivosti v plinovodih v tujini. Toda doma ostaja najveËji problem Ëasovna uskladitev ?iritve plinovoda in aelene gradnje novih plinskih enot. ?»e mislimo, da v Sloveniji potrebujemo plinsko elektrarno do konca leta 2008, priËakujemo, da bomo vsi akterji pri tem projektu sledili temu cilju. Zato priËakujem Ëim prej?njo odloËitev, na kateri lokaciji se bo ta objekt najprej gradil. Tej lokaciji bomo tudi v na?i hi?i dali prednost pri dejavnostih za poveËanje prenosnih zmogljivosti plinovodnega omreaja. Za zdaj ?iritve plinovodnega omreaja obravnava medresorska koordinacija na MOPE, ki se sestaja enkrat na mesec,« je povedal sogovornik. Za njim je slaba izku?nja izpred nekaj let, ko so sklenili pogodbo s TE Brestanico za oskrbo elektrarne s plinom za obratovanje v pasu (od 3000 do 4000 obratovalnih ur na leto en 114 MW blok). Sklenili so pogodbo za poveËano nabavo in transport plina iz Rusije, soËasno gradili kompresor-sko postajo v KidriËevem in naenkrat je pri?lo do spremembe vloge plinske elektrarne v Brestanici. Slednja je ostala le ?e kot sistemska rezerva z bistveno manj?imi potrebami po plinu. V zadnjem trenutku so se ?e lahko re?ili obveznosti do tujih partnerjev, in s tem re?ili obveznosti plaËila neprevzetih koliËin plina in plaËila transportnih zmogljivosti ?polno za prazno« tudi elektrarno v Brestanici. Minka Skubic Janez Možina 31 ROGRAM RAZGRADNJE KMALU KON»AN Spremljanje poteka izvedbe naloge za pripravo programa razgradnje in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva je stalnica na dnevnem redu meddraavne komisije o NE Kr?ko. Program pripravljata slovenska Agencija za radioaktivne odpadke in hrva?ka Agencija za posebne odpadke. Skladno z naËrtom naj bi ga meddraavna komisija sprejela aprila prihodnje leto. S ^ S 32 N "amen projektne naloge je zagotoviti osnove za rezerviranje in zbiranje sredstev potrebnih za razgradnjo in ravnanje z odpadki. V ta namen morajo biti podrobnosti primerno obdelane. Podlage za izdelavo projektne dokumentacije so pripravili v NE Kr?ko na osnovi programa nem?ke druabe NIS iz leta 1996. Tovrstna programe naj bi po priporoËilih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) revidirali vsake tri leta. Po besedah dr. Mirana VeseliËa, direktorja Agencije za radioaktivne odpadke, je bil ta program deleaen kritik zaradi podcenjenih stro?kov, kar se je pokazalo kot resniËno. Dobljene osnove so potem uskladili v meddraavni skupini in jih prevedli v oba jezika, s Ëimer je to postal meddraavni dokument. V njem je doloËen terminski plan izdelave programa razgradnje. Po njem mora projektna skupina konËati z delom do srede marca 2004, potem bo predlog pogledala ?e Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije, nato pa naj bi ga skladno s terminskim naËrtom sprejela tudi meddraavna komisija za spremljanje in izvajanje meddraavne pogodbe o NEK. ?Analiza obsega del in potreb za tovrstne programe je pokazala, da bi za izdelavo novega programa in njegovo revizijo rabili vsaj 12 mesecev. Od sprejetja odloËitve, letos junija pa do srede marca, ko naj bi skupina konËala z delom, pa tega dela ne bi bilo mogoËe opraviti. Poleg tega hrva?ka stran v tem Ëasu ni bila pripravljena plaËati tujih izdelovalcev. Tako smo pri?li do kompromisa, da revidiramo program druabe NIS s stali?Ëa dana?njega stanja tehnologije in procesov s tega podroËja. Ocenili smo, da je to ustrezna osnova za pridobitev izhodi?Ë za oceno stro?kov in napajanje sklada za razgradnjo, ? nadaljuje dr. VeseliË, ki je tudi eden izmed Ëlanov uglednih strokovnjakov iz obeh draav v osemËlan- Foto Minka Skubic Nadja Železnik dr. Miran Veselic skem strokovnem svetu, svetovalnemu telesu šest članski projektni skupini, sestavljeni iz predstavnikov slovenskih in hrvaških strokovnih institucij. Delovni jeziki skupine so slovenski, hrvaški in angleški. Njihova želja pa je, da bi pripravili ustrezen program, ki ne bo imel več kot sto strani. Po besedah Nadje Aeleznik iz ARAO, članice projektne skupine, program razgradnje sestavlja sedem modulov. Polovico jih delajo na hrvaški strani, pol pa pri nas, nakar opravljeno delo sproti mesečno pregledajo, sprejmejo pripombe obeh strani in pregledajo odprta vprašanja. Delo zaenkrat dobro poteka in pričakujejo, da ga bodo opravili v dogovorjenem času. »Ena od težav na katero smo naleteli pri našem delu je bilo angažiranje eksperta IAEA. V želji, da bi bili čim bolj neodvisni smo želeli dobiti njihovo pomoč. Vendar pa je to velika mednarodna organizacija z vnaprej izdelanimi programi in se v kratkem času nismo uspeU dogovoriti za misijo. Kljub temu upamo, na prednostno obravnavo v agenciji, glede na to, da je naše delo vezano na meddržavno pogodbo,« nadaljuje Zeleznikova, ki ocenjuje sodelovanje obeh strani v skupini zelo dobro. Pravi, da je videti, da je interes obeh strani isti, oboji si želijo dobiti stvaren prikaz stroškov shranjevanja radioaktivnih odpadkov in zagotovitev denarja, ko bo nastopil čas gradnje odlagališča. Po študiji NIS-a iz leta 1996 bi v ta namen rabili 760 milijonov mark, kar je bilo ocenjeno kot prenizek znesek. Kot pravi dr. Veselic pri zbiranju denarja nismo v bistveni prednosti pred Hrvati. Pri nas smo začeli zbirati sredstva leta 1998 na prenizki osnovi in smo 40-letno dobo zbiranja, kot je to v praksi v tujini, skrajšali na 25 let, Hrvatje pa bodo imeli še pet let krajšo zbiralno dobo. Sogovornik je izrazil zadovoljstvo, da je sodelovanje med obema agencijama vsa leta dobro, da se v tehnoloških pogledih in rešitvah ne razlikujejo, kar daje dobro osnovo za ustrezno realno ovrednoten program razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva. Minka Skubic EVROPSKO TRGOVANJE Z EMISIJAMI BO MANJ UČINKOVITO PoroËilo nizozemskega centra za energetsko raziskovanje je ugotovilo, da bo uveljavitev emisijske zakonodaje leta 2005 izniËila doseake ukrepov, ki so se do zdaj ukvarjali s podroËjem varovanja okolja. Dodatni ukrepi, ki jih predvideva trgovanje, sicer lahko pripomorejo k zmanj?anju emisij toplogrednih plinov, toda po drugi strani bodo zaradi tega ekolo?ko prestrukturirana podjetja prodajala certifikate manj okolju prijaznim, ki bodo lahko tako ohranjala neËisto proizvodnjo, kot je razloaeno v omenjenem besedilu. Obenem naj bi nova zakonodaja oteaila doseganje cilja tudi zato, ker bodo imela podjetja veËje stro?ke. www.energetika.net GRČIJA BALKANSKE DRŽAVE SE POVEZUJEJO Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrva?ka, Makedonija, Romunija, Srbija in »rna gora ter TurËija so v zaËetku decembra v Atenah podpisale revidirani me-murandum o oblikovanju regionalnega energetskega trga. Kot je poroËal skopski Ëasnik Utrinski vesnik, so prvotni dokument sprejele ae novembra lani, tokrat pa so ga dopolnile z naËrti za liberalizacijo trga s plinom. Oba dela memuranduma sta pripravljena v skladu s smernicami Evropske unije in naËrtujeta tudi povezovanje s tem trgom. V delu, ki se nana?a na elektriËno energijo, so se pristojni ministri dogovorili, da bodo oblikovali komisijo, ki bo usklajevala tarife za prenos te dobrine med draavami Ëlanicami tega trga. Z novimi tarifami, ki na bi zaËele veljati najpozneje junija leta 2005, je tako priËakovati tudi nove cene elektriËne energije, ki odslej ne bodo veË obravnavane kot socialna kategorija, so se dogovorili ministri. Kljub temu so predvideli nekatere instrumente za ublaaitev posledic opisane reforme, ?e zlasti pri socialno ogroaenih porabnikih. Kot je za Ëasnik povedal StevËo Jakimovski, makedonski minister za gospodarstvo, so v Makedoniji ae sestavili komisijo, ki pripravlja novo metodologijo za oblikovanje tarif pa tudi novo zakonodajo, ki bo usklajena z evropsko, s Ëimer je omenjena draava v ospredju pred drugimi v regiji. Jakimovski je ?e dejal, da se bo makedonsko elektrogospodarstvo (ESM) prihodnji mesec reorganiziralo in omogoËilo loËitev dejavnosti prenosa od ESM ter oblikovanje posebnega podjetja v draavni lasti. Proizvodnja in distribucija bi ostali v sklopu ESM in se privatizirali. Ministri, pristojni za gospodarstvo, iz Makedonije, TurËije, Bolgarije in Albanije so po omenjenem sestanku v Atenah podpisali tudi deklaracijo, v kateri so izrazili potrebo po gradnji energetskih objektov ob koridorju vzhod-zahod, ki naj bi draave povezal v skupno elektroenergetsko in plinovodno mreao, je ?e pisal Utrinski vesnik. Sicer pa se je po poroËanju srbske tiskovne agencije Tanjug na podpis memuranduma odzvala Evropska komisija in podprla napovedano povezovanje energetskega trga na Balkanu, prav tako njegovo osvobajanje izpod draavnega nadzora in obenem napovedala povezovanje svojega trga z nastajajoËim. Edina ovira pri tem bodo vsaj na zaËetku tehniËne omejitve, toda te bodo sËasoma vendarle re?ili, ?e zlasti zaradi velikega zanimanja morebitnih na-loabenikov za vlaganja v energetske objekte na Balkanu. Med njimi so, denimo, Svetovna banka, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter Pakt stabilnosti jugovzhodne Evrope, Italije, GrËije in ©vice. STA 33 026399 ROG GA JE POKOPAL V Slovenskih novicah sta bila 3. in 4. decembra objavljena prispevka o tem, kako se je pri zamenjavi A-droga nizkonapetostnega voda pri TP Urban 1 v Ro?pohu smrtno ponesreËil 25-letni delavec Elektroservisov. Iz opisa je mogoËe jasno razbrati, da se je delavec smrtno ponesreËil, ker ni upo?teval temeljnih varnostnih ukrepov, ki so pri takih delih nujni. »eprav ae veË kakor 18 let nisem veË zaposlen, ?e vedno Ëutim pripadnost dejavnosti, v kateri sem delal vrsto let in dejavno sodeloval tudi pri pripravi in uvajanju varnih metod dela. © e vedno hranim priroËnik iz leta 1969 o sidranju lesenih drogov elektriËnih in drugih omreaij, ki - Ëe upo?tevamo v njem zapisana pravila - zagotavlja zanesljivo varnost pri takih delih. Ko sem pred veË kakor ?tiridesetimi leti nasledil naloge svojega predhodnika inaenirja Rasta ©vajgerja - in sicer usklajevanje varovalnih ukrepov pri delu v elektrogospodarstvu pri nekdanji Elektrogospodarski skupnosti Slovenije, Elesu - sem tudi sam menil, da je treba prouËevati gibanje nesreË, analizirati vzroke zanje in uvajati ukrepe, s katerimi bi jih bilo mogoËe prepreËiti. To smo delali na podlagi podatkov iz uradnih obrazcev, ki so jih izpolnjevala podjetja za vsako nesreËo in po en izvod po?iljala Elesu. Ti podatki so nam rabili za pripravo pisnih ilustriranih analiz, ki so bile odliËen pripomoËek varnostnim tehnikom elektrogospodarstva. Inaenirjev varstva pri delu namreË takrat ?e ni bilo. Analize so vsebovale kratek opis dogodka, po moanosti s skico, opis, kateri varnostni ukrepi niso bili uresniËeni, in poduk. Ae pri prvem urejanju statistike nesreË pri delu sem opazil razmeroma veliko ?tevilo nesreË, ki so bile posledica padca z droga ali z drogom. In to kljub temu, da so ?varnostna pravila za delo na napravah elektrogospodarstva« - ki so bila obvezna in v veljavi od leta 1958 - v odstavku o delu na drogovih ae takrat predpisovala ustrezne varnostne ukrepe. Ti so bili toliko bolj pomembni, Ëe je bil na primer drog v slabem stanju. Podrobnej?i pregled dokumentacije pa je jasno pokazal, da pravila niso bila upo?tevana. O teh ugotovitvah so bila obve?Ëena vsa podjetja, s priporoËili o zaostritvi odgovornosti in nadzora. Z likvidacijo takratnega Elesa, leta 1965, pa so vse te dejavnosti prenehale. Sam sem se zaposlil v proizvodno-prenosnem podjetju. Kljub novim nalogam sem vseeno sku?al v novih razmerah nadaljevati pripravo zelo uporabnih analiz. Pa ni ?lo. Po podjetjih je vladalo prepriËanje, da je vse, kar je prihajalo iz Elesa, nepotrebno, saj so bila podjetja samostojna in so lahko ukrepala po svoje. Nekatere vplivne posameznike so posebno motile sicer anonimne pisne analize nesreË, saj je bilo v njih navedeno, kateri varovalni ukrepi niso bili udejanjeni. Slednje so ?teli kot nevarno posredno obtoabo, saj bi morali te ukrepe uresniËevati. Ae leta 1963 mi je uspelo vzpostaviti prve stike z varnostnimi inaenirji in tehniki sosednjih draav, posebej z nem?kega govornega obmoËja. Redno so me vabili na njihova strokovna sreËanja in obËasno sem se jih tudi res udeleail. Na njih sem spoznal marsikaj uporabnega za na?o prakso, med drugim tudi moderne postopke in varovalno opremo, kakr?ne mi tedaj ?e nismo poznali. V sodelovanju s podjetjem Elektronabava nam je uspelo dobiti vzorce te opreme, jih atestirati in nabaviti. OmogoËili so mi tudi obisk sredi?Ëa za varno delo francoskega elektrogospdarstva CATU v Parizu, ki je glavni dobavitelj te opreme. Tam sem si lahko ogledal vso opremo, ki me je zanimala, med drugim tudi komplet za sidranje dotrajanih lesenih drogov. Izdelan je bil preprosto in ga je bilo mogoËe uvoziti ali izdelati v vsaki elektromehaniËni delavnici, ki jo je takrat imelo skoraj vsako elektro podjetje. Pripravljena so bila navodila za uporabo, informacija s skico naprave pa objavljena tudi v Ëasopisu Elektrogospodarstvo. Resno se vpra?ujem, ali nas ?tevilne nesreËe s hudimi posledicami res niso niËesar nauËile? Ali so bila vsa dolgoletna prizadevanja na?ih predhodnikov in nas starej?ih varnost delavcev res neuspe?na? Varstvena zavest je oËitno tudi po toliko letih na zelo nizki stopnji, da se ?e vedno dogajajo nesreËe z istimi vzroki - neuresni-Ëevanje potrebnih ukrepov - in usodnimi posledicami. Koliko takih artev - kot je bila smrt 25-le-tnika - bo ?e potrebnih, da se bodo odgovorni zavedli, da je upo?-tevanje varnostnih ukrepov v prid predvsem njim samim in njihovim sodelavcem. Tone Logar ISSS: TEMELJ JE PROSTOVOLJNOST »LANSTVA! V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (pod njenim okriljem deluje tudi SDE Slovenije) so konec novembra opozorili na tiste ovire v socialnem dialogu, na katere opozarja tudi Evropska komisija. Ob tem so izrazili veË kritiËnih pripomb glede obveznega in neobveznega Ëlanstva v Gospodarski zbornici Slovenije in Zdruaenju delodajalcev Slovenije. Ena od kljuËnih ugotovitev je, da je treba Ëim prej pospe?iti socialni dialog in uveljaviti tako zakonsko ureditev kolektivnih pogodb in reprezentativnosti deloda-jalskih organizacij, kot velja v Evropi. Znano je, da je Evropska komisija objavila PoroËilo o pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo, ki je za Slovenijo dokaj ugodno. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so opozorili na tisti del poroËila, ki govori o socialnem dialogu v na?i draavi. Po besedah mag. Du?ana Semoli-Ëa, predsednika ZSSS, Evropska komisija med drugim resno opozarja, v nasprotju z mi?ljenjem GZS, ki se hoËe pogajati o splo?ni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, da je v na?i draavi treba pospe?iti dvostranski socialni dialog in svobodno kolektivno pogajanje med socialnimi partnerji tako na ravni dejavnosti, kot tudi na podjetni?ki ravni. Ob tem je omenil tudi drugi del opozorila Evropske komisije, po katerem je treba zagotoviti razvoj delodajal-skih organizacij, ki bodo temeljile na prostovoljnem Ëlanstvu. ?V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije si ae dalj Ëasa prizadevamo za tako zakonsko ureditev kolektivnih pogodb in reprezen- tativnosti delodajalskih organizacij, kot je uveljavljena v Evropi. Temelj je prostovoljnost Ëlanstva, ne pa prisilno Ëlanstvo z zagotovljenim financiranjem s pomoËjo davËne uprave. Samostojno in svobodno kolektivno pogajanje je moano le med enakopravnimi socialnimi partnerji, ki za svoja dejanja tudi odgovarjajo svojemu Ëlanstvu. To pa je tudi eden izmed temeljev evropskega socialnega modela, ki je uveljavljen v EU. Evropska komisija je svoje povedala, in Ëas je, da temu sledimo tudi v Sloveniji,« je poudaril SemoliË. Poleg tega je ?e pojasnil, da se ZSSS ne spu?Ëa v vpra?anje, kako je organizirana Gospodarska zbornica Slovenije, kako je z njenim Ëlanstvom in podobno. To vpra?anje pa ZSSS zanima takrat, ko GZS z obveznim Ëlanstvom aeli vstopiti v socialni dialog kot enakopravni partner. In ravno v tem delu v ZSSS ugotavljajo, da sindikati niso enakopravni. V Evropi namreË velja, da so socialni partnerji le tisti, ki izpolnjujejo pomembno naËelo prostovoljnosti Ëlanstva, sicer ne moremo govoriti o enakopravnosti. Kot med drugim pi?e v poroËilu Evropske komisije, si je treba prizadevati, da se zagotovi razvoj federacij delodajalcev s prostovoljnim Ëlanstvom. Pri nas sicer imamo Zdruaenje delodajalcev Slovenije, ki deluje na podlagi prostovoljnega Ëlanstva, vendar pa ima prvo in zadnjo besedo GZS kot paradraavna ustanova z obveznim Ëlanstvom, preko katere vlada obvladuje zasebni sektor, ugotavlja SemoliË. »e ae imamo Zdruaenje delodajalcev Slovenije, ga je treba vsekakor okrepiti. V ZSSS priËakujejo, da bodo ta problem re?ili v pogovorih in dogovorih s predstavniki GZS in drugimi socialnimi partnerji. Za dodatno pojasnilo o tej problematiki smo konec novembra zaprosili sluabo za odnose z javnostmi pri Gospodarski zbornici Slovenije. Neposrednega odgovora nismo prejeli, posredovali pa so nam del gradiva, kjer je govor o tem, kako uËvrstiti socialno partnerstvo za doseganje stabilnej?ih gospodarskih razmer. Kot je razvidno iz teh stali?Ë, GZS zagovarja socialni dialog na evropski ravni. Ta temelji na zamisli, da so moËne delodajalske in delo-jemalske organizacije tiste, ki niso samo podpisnice pomembnih dokumentov, temveË so jih sposobne tudi izvajati. Sicer pa bo GZS ?e naprej v socialnem dialogu zagovarjala sprejemanje soglasnih odloËitev med gospodarstvom, sindikati in vlado. Miro Jakomin 35 0 MOPE ZAVZELO POZITIVNO STALIŠČE O PLAČAH? Ze v prejšnji številki Našega stika smo pisali, da SDE Slovenije zavrača sklep, v katerem vlada priporoča državnim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb v večinski lasti države, da plače in regres v letu 2004 in 2005 usklajujejo v skladu z dogovorom, ki so ga julija podpisali s predstavniki javnega sektorja. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Je bil v zadnjem času morda dosežen kak premik? Kot so pojasnili v SDE Slovenije, je sedaj na potezi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. S g L» 36 Problematika elektrogospodarskih plač je že dalj časa v ospredju zanimanja tako sindikalne kot elektrogospodarske javnosti. Ker je bil predsednik SDE Slovenije Franc Dolar trenutno službeno odsoten, smo nekaj okvirnih vprašanj o aktualni problematiki plač v EES zastavili Juriju Zvanu, predsedniku konference elektrogospodarstva. Kaj ste se dogovorili na zadnji seji Ekonomsko socialnega odbora energetike glede problema plač v elektrogospodarstvu? »Na seji ESOE je bilo izpostavljeno vprašanje sklepa vlade RS glede priporočila predstavnikom vlade RS v nadzornih svetih podjetij, ki so v večinski lasti države, in organom upravljanja, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, da zagotovijo, da bo usklajevanje plač zaposlenih urejeno oziroma dogovorjeno na isti način, kot je to dogovorjeno v Dogovoru o višini in načinu uskladitve osnovnih plač in regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005, ki ga je vlada RS 24. julija 2003 podpisala skupaj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Predstavniki sindikata smo opozorili na nesprejemljivost mešanja statusa delavcev državne uprave z delavci v gospodarstvu, katerega del sta elektrogospodarstvo in premogovništvo. Zato je SDE Slovenije pisno zahteval od Ministrstva za okolje, prostor in energijo, da se pravočasno in ustrezno preprečijo možne negativne izvedbene posledice tega sklepa. Na seji ESOE smo podali svoje videnje stanja in opozorili na potrebnost čimprejšnje opredelitve do tega sklepa, saj so roki iz omenjenega dogovora zavezujoči.« So še opazne težnje, da bi plače uredili po modelu plač v javnem sektorju? »Novi zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je izšel novembra letos, navaja, da se javna podjetja in gospodarske družbe ne obravnavajo kot del javnega sektorja po tem zakonu, zato zanje ne velja tak način urejanja plač. Menimo, da je s tem tolmačenjem rešena dilema, kam sodi dejavnost elektrogospodarstva.« Kako je z vprašanjem izplačila tako imenovane bozičnice oziroma trinajste plače? »Po sklepu vlade RS izplačilo bozičnice ne pride v poštev toliko časa, dokler ne bodo sprejeti novi kriteriji, razen če to ni to regulirano v posameznih podjetniških pogodbah. Zato bomo na seji Ekonomsko socialnega odbora energetike predlagali model enakih kriterijev za vsa izplačila, ki so zunaj rednih mesečnih plač. Tako naj bi znotraj elektrogospodarstva dobili enotne kriterije, ki jih bomo vnesli v posamezne podjetniške pogodbe. V SDE-ju smo predlagali, da bi bili sami kriteriji stimulativno vezani oziroma usklajeni s funkcijo delitve na podlagi rezultatov poslovanja. Kljub temu pa ta čas potekajo intenzivni dogovori znotraj posameznih družb, da bi zagotovili zaposlenim določeno nagrado ob koncu leta in jim na ta način dali priznanje za uspešno opravljeno delo v letu 2003.« In kakšen je okvirni načrt konference elektrogospodarstva za uresničevanje dejavnosti na področju plačne politike v letu 2004? »O načrtu konference elektrogospodarstva glede usklajevanja plač za leto 2004 je trenutno še prezgodaj govoriti, ker še niso sprejeta izhodišča rasti in usklajevanja plač za naslednje leto. Kljub temu bomo na podlagi znanih podatkov za leto 2003 zahtevah, da relativne povprečne plače v elektrogospodarstvu ne zaostajajo za rastjo plač v Republiki Slovenije ter da se popravijo nekatere neskladnosti znotraj sistema elektrogospodarstva.« Miro Jakomin Foto Miro Jakomin Jurij Žvan, predsednik sindikalne konference elektrogospodarstva. Predsedstvo SDE zeli vsem članom sindikata in zaposlenim v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva vesele božične praznike in srečno Novo leto, z željo, da bi v letu 2004 se bolj strnili sindikalne vrste in storili vse, kar je potrebno za zaščito ekonomske in socialne varnosti delavcev v energetiki.________________ A, .LI JE EVROPA V TEŽAVAH? Takoj po vrhu v Bruslju, kjer naj bi se predstavniki tako imenovane razširjene Evropske unije pogodili o vsebini evropske ustave, se je pokazalo, da se lahko zgodi, da se bo zveza vendarle razdelila in na koncu preoblikovala v dva dela. Ustanoviteljice - Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksem-burg - naj bi namreč pripravile predloge za rešitev težav in poskrbele za tesnejšo integracijo, nemški kancler Gerhard Schröder pa je že napovedal, da se bo pojavila »Evropa dveh hitrosti«, če članice in pristopnice v bližnji prihodnosti ne bodo dosegle soglasja. Kot je bilo mogoče napovedati, še preden so voditelji sploh sedli za skupno mizo v Bruslju, je bilo prav vprašanje o načinu odločanja v Svetu Evropske unije, v katerem so zastopani interesi držav članic, tisto, ki je potopilo soglasje. Z ustavno pogodbo - dokumentom s preambulo in štirimi deli ter skupaj približno 500 členi in vrsto protokoli -naj bi namreč postala temeljno načelo sprejemanja odločitev kvalificirana večina glasov, in sicer s tako imenovanim sistemom dvojne večine. Po njem bi morale države za sprejem odločitve pridobiti pristanek najmanj polovice članic, ki bodo skupaj sestavljale najmanj 60 odstotkov prebivalstva. V tem primeru govorimo torej o formuli 50:60. Toda taka definicija kvalificirane večine ni bila po volji Španiji in Poljski, ki vztrajata pri ohranitvi sistema iz pogodbe iz Nice. Ta jima namreč daje večje število glasov, kot bi jima jih sicer pripadlo glede na velikost - s 40 milijoni prebivalcev jih imata po 27, največje štiri, vključno z 80-milijon-sko Nemčijo, pa 29. Večina drugih držav, med njimi tudi Slovenija, so bile pripravljene sprejeti dvojno večino, vendar z izenačenim odstotkom števila članic in prebivalstva, najraje s polovičnim deležem, torej 50:50. Takšna formula bi okrepila predvsem položaj Nemčije; Italija, Velika Britanija, Francija, Španija in Poljska pa bi izgubile delež moči odločanja. Španija in Poljska nista popustili Sprejem dogovora o odločanju v Svetu EU sta tako preprečili Španija in Poljska, ki sta že pred zasedanjem trdili, da ne bosta popustih. Tudi državi na nasprotnem bregu - Francija in Nemčija - sta bih podobno neomajni in vztrajali pri sistemu iz osnutka pogodbe, po katerem naj bi se odločitve sprejemale z opisano dvojno večino. Tako sta se torej vzpostavila dva pola, ki ju tokrat ni bilo mogoče pribhžati, zato so se voditelji raje razšli in preložih sklepanje kompromisov na prihodnje obdobje. Natančnih rokov niso postavili, Irsko, ki bo z novim letom prevzela predsedovanje, so le pooblastih, naj za vrhunsko zasedanje EU, ki bo marca, pripravi poročilo o prihodnjih razpravah. V tem času bodo države namreč opravile več dvo- stranskih konzultacij, na podlagi tega pa se bodo čez dobre tri mesece ponovno pogajale. »Marca bomo videli, kje smo,« je preprosto napovedal irski premier Bertie Ahern. Pri tem ni izključil možnosti za soglasje, posebej optimističen pa tudi ni bil, podobno kot mnogi drugi voditelji. Menijo namreč, da se bodo pogovori zavlekli v drugo polovico prihodnjega leta, ko bo Unijo vodila Nizozemska, najdlje pa je v napovedih šel GVan Persson, švedski premier, ki je dejal, da pravih pogajanj pred letom 2005, ko bo EU vodil Luksemburg, sploh ni pričakovati. Britanski premier Tony Blair je dejal, da bodo države potrebovale nekaj časa, da bodo našle skupni jezik, podobno si tudi avstrijski kancler Wolfgang Schsssel ne obeta hitrega konca pogajanj: »Bih smo nekoliko preoptimistični,« je dejal in ocenil propad pogajanj za hladen tuš. Podobnega mnenja so bih voditelji iz Belgije, Danske in Nizozemske, predsedujoči EU, italijanski premier Silvio Berlusconi pa je vendarle poskušal ohraniti duh optimizma. Po njegovem so članice dosegle veliko, saj je ostala odprta le ena ključna točka pogajanj, toda ta je bila toliko trša. »Zato smo pogovore raje končali in dali državam čas za premislek,« je poudaril. Dokaj svetlogled je bil tudi poljski predsednik vlade Leszek Miller, ki je povedal, da nihče ni srečen, ker dogovora niso dosegli. Pokazalo se je pač, da potrebujejo več časa. »Danes se nič ne končuje. Jutri se začne nova etapa medvladne konference.« Anton Rop, predsednik slovenske vlade, je prav tako prepričan, da bo do soglasja vendarle prišlo. Pogajanja se nadaljujejo, kar je boljše kot slabo soglasje, je dejal in dodal, da je kljub temu malo možnosti, da bi se to zgodilo že v prvi polovici prihodnjega leta. Veliko bolj verjetno je, da bodo nasprotnice našle skupno besedo šele po evropskih vohtvah. »Evropa dveh hitrosti?« Francija in Nemčija, dve izmed najmočnejših članic, sta takoj po propadu vrha našli predloge, kako popraviti obstoječe razmere. Menita, da bi bilo treba Evropo tesneje povezati, krmilo pri tem pa naj bi prevzele ustanoviteljice. Po mnenju francoskega predsednika Jacquesa Chiraca bi tako morala manjša »pionirska« skupina držav članic nadaljevati tesnejše povezovanje, zlasti pri vprašanjih, kot so obramba, gospodarska politika in pravosodje. »To bo motor, ki bo dokazal, da gre Evropa dlje, hitreje in močneje,« je poudaril. Podobno meni nemški kancler Gerhard Schröder, ki je celo napovedal, da se bo pojavila »Evropa dveh hitrosti«, če v bližnji prihodnosti ne bo soglasja, s tem pa bo zveza stopila korak nazaj. Kot že rečeno, naj bi prevzelo pobude za tesnejše povezovanje v Evropski uniji šest njenih ustanovnih članic - Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Kdaj naj bi izjava, ki jo načrtujejo, zagledala luč sveta, za zdaj še niso določile. Vsekakor pa je ta napoved nekoliko presenetila voditelje in spet se je začelo nekakšno potegovanje za mesto blizu najmočnejšim. Predsedniki držav pristopnic so po večini napovedali, da si želijo biti zraven in da niso pripravljeni »pristati na 37 38 V naslednjih ?estih mesecih (od 1. januarja naprej) bo krmilo Evropske unije prevzela Irska, med njene osrednje naloge pa bo zagotovo sodila ?iritev zveze, ki se bo uresniËila Ëez dobrih pet mesecev. Poskrbeti bo morala, da bo Unija s 25 Ëlanicami delovala uËinkovito, ?e zlasti pri delu Sveta EU, kjer ?e ni povsem jasno, kako bo odloËal. Druga prednostna naloga bo ustavna pogodba zveze - draava namreË mora pripraviti mnenje o posameznih pogovorih med draavami, marca pa pripraviti tudi prvo zasedanje. Sicer pa bo irsko predsedstvo v znamenju iztekajoËega se petletnega cikla v EU, kajti junija bodo volitve v Evropski parlament, Evropska komisija pa bo preaivljala zadnje mesece - 1. novembra se ji namreË prav tako izteËe mandat. Imenovanje novega predsednika komisije bo tako naloga junijskega vrha. obrobju«, čeprav ni težko oceniti, da so take izjave veliko preoptimistične. Nekoliko bolj zadržana do francosko-nemškega predloga je bila estonska zunanja ministrica Kristiina Ojuland, ki je Evropo dveh hitrosti zavrnila kot nespametno zamisel. Ce si bo skupina držav omislila neke vrste svojo unijo, si bo druga tudi in nastala bo Evropa regij, ki bodo med sabo tekmovale, je poudarila. Razmi?ljanja o novi ?iritvi Čeprav je zasedanje minilo bolj ali manj v znamenju pogajanj o načinu odločanja v Svetu EU, so voditelji vendarle nekaj časa namenili še drugim temam in pogovorom. Med drugim so se ustavili pri vprašanju nadaljnje širitve in potrdili, da bosta Bolgarija in Romunija v povezavo vstopili januarja leta 2007 - kajpak pod pogojem, da bosta na ta korak tudi pripravljeni. Državi naj bi sklenili pristopne pogovore prihodnje leto, pristopno pogodbo pa podpisali leta 2005, kar pomeni, da bi lahko po idealnem scenariju članici postali dve leti pozneje. Kljub temu ju čaka še dolga pot - Bolgarija je namreč začasno zaprla 26 od 31 poglavij pravnega reda, Romunija pa 22. Za pristop si prizadeva še Turčija, vendar je njena priključitev precej odvisna od rešitve ciprskega vprašanja, kmalu pa naj bi se Evropi začele približevati še balkanske države, med njimi je za zdaj najdlje prišla Hrvaška, ki lahko spomladi pričakuje mnenje o svoji prošnji za članstvo. Čeprav je bilo pričakovati, da države v Bruslju tudi tokrat ne bodo dosegle soglasja, je bil propad pogajanj vendarle nekakšen hladen tuš. Voditelji so se zavedli, da bo treba vložiti veliko več truda v to, da bodo lahko našli skupno besedo, a ne le pri vprašanju odločanja v Svetu EU, temveč tudi pri tem, koliko komisarjev bo imela Unija in koliko sedežev bodo dobili evropski poslanci. Tudi pri teh dveh vprašanjih kompromisa še ni. Jasno je torej, da se bo EU širila brez ustave, vse bolj pa tudi postaja jasno, da bodo močnejše in »starejše« vendarle želele ohraniti svojo moč. Tako so ustanoviteljice že sestavile nekakšno pionirsko skupino, ki naj bi poskrbela za tesnejšo integracijo. Kaj to v resnici pomeni in kaj se skriva za temi obljubami, se bo bržkone pokazalo šele po širitvi, ko bodo nove članice lahko tudi preizkusile, ali so v resnici enakopravne partnerice. Simona Bandur Povzeto po STA ii 111^1 If ill BDP POGASI NAVZGOR V tretjem Ëetrtletju leta 2003 je evropski bruto domaËi proizvod (BDP) v primerjavi s trimeseËjem prej narasel za 0,4 odstotka. Za prav toliko se je zvi?al tudi v draavah evroobmoËja, sicer pa je tam njegova rast na letni ravni dosegla 0,3 odstotka, kar je za polovico manj kakor v celotni petnajsterici, kjer je zna?ala 0,6 odstotka. V omenjenem obdobju se je najbolj poveËal izvoz - v evroobmoËju za 2,2 odstotka, v vsej Uniji pa za 1,9 odstotka. V obeh skupinah je obenem upadel uvoz, in sicer v prvi za 0,4 odstotka in v drugi za 0,1 odstotka, kot je ocenil evropski statistiËni urad Evrostat. KonËna poraba gospodinjstev je ostala v tem Ëasu veËidel nespremenjena, zmanj?ala pa so se vlaganja: v evroobmoËju za pol odstotka in v vsej Uniji za ?e desetinko odstotka veË. Evrostat je sporoËil tudi stopnjo rasti BDP v omenjenem obdobju tudi za ameri?ko in japonsko gospodarstvo. V prvem je zna?ala dva, v drugem pa 0,6 odstotka. STA IV fl i ZA 35 MILIJONOV EVROV PRIMANJKLJAJA Slovenija je oktobra izvozila za 1,08 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je v nekoliko vi?ji vrednosti, in sicer za 1,12 milijarde evrov. Blagovni primanjkljaj je tako zna?al 35 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila skoraj 97-odstotna. V primerjavi z oktobrom lani se je izvoz poveËal za 3,7 odstotka, uvoz pa za 6,7. Sicer pa je v obdobju od januarja do konca oktobra letos blagovni primanjkljaj v menjavi z drugimi draavami dosegel 682 milijona evrov, pokritost uvoza z uvozom pa je bila 93,3-odsto-tna. STA B REZ RUSIJE RO KJOTO PADEL Deveto zasedanje konference pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP-9) se je začelo z grenkim priokusom - Rusija je namreč oznanila, da ne bo ratificirala Kjotskega protokola o omejevanju emisij toplogrednih plinov, in to iz podobnega razloga, kot so se pred približno dvema letoma odločile Združene države Amerike: spoštovanje zahtev bi oviralo gospodarski razvoj države. Tako je že tako zelo težko izpolnjevanje zahtev, zapisanih v tem dokumentov, se bolj vprašljivo. Rusija je namreč ena izmed največjih onesnaževalk okolja in tako je njena ratifikacija tudi ključnega pomena za ves proces. Ze v nadaljevanju zasedanja so se nekoliko napete razmere izboljšale, saj je ruski premier Mikhail Kasjanov oznanil, da bo država storila vse, kar bo lahko, da bo mogoče ratificirati Kjotski protokol, ni pa želel napovedati roka, do kdaj naj bi to poskušala uresničiti. Podporniki Kjota so odločitev takoj z navdušenjem pozdravih. Nemški minister za okolje Jiirgen Trittin je, denimo, označil dokument kot »najpomembnejšo igro« in napovedal, da si lahko Rusija, če ga bo ratificirala, obeta tuje naložbe, ki bodo pripomogle k razvoju ekonomije. Prav zaradi moči kapitala so tuji politiki dokaj pozitivno razpoloženi, a Rusi ostajajo skrivnostni in bržkone čakajo na višje in še boljše ponudbe. Le Alexey Kokorin, vodja ruske delegacije na konferenci, je napovedal, da bi morda lahko ratificirali protokol v obdobju po predsedniških volitvah, ki bodo marca prihodnje leto. Čeprav je bila v dvanajstih dneh zasedanja sprejetih vrsta dokumentov in odločitev, se je javna debata zaradi opisanega bolj ah manj vrtela okrog tega, ah bo v prihodnosti s takšnim (ne)sodelova-njem ključnih držav sploh mogoče uresničiti cilje iz protokola, sprejetega leta 1997, ki zahteva od držav, da v obdobju od leta 2008 do 2012 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida, za od osem do dvanajst odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. Protokol je do zdaj ratificiralo 119 držav, toda svoj smisel bo dosegel šele, ko bodo to storile tudi največje, saj proizvedejo največ omenjenih plinov. Zaradi tega sodijo v tako imenovani aneks 1 (industrijsko najbolj razvite države), skupaj pa prispevajo v ozračje kar 55 odstotkov ogljikovega dioksida. Države iz te skupine, ki so do zdaj ratificirale dokument, pridobijo 44 odstotkov plina, zato je ruskih 17 odstotkov zelo pomembnih, še zlasti ker je pred dvema letoma George Bush, predsednik ZDA, največje onesnaževalke ozračja (pridobi namreč kar 36 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida), zavrnil ratifikacijo protokola, ker bi bil »predrag in ker premalo vključuje države v razvoju«. Jasno je torej, da bo Kjoto brez Rusije padel. Vsi upi položeni v protokol Udeleženci zasedanja COP-9 so poleg razprav o Kjotskem protokolu in načinu uresničevanja njegovih zahtev največ časa namenih iskanju načinov, kako omejiti iz leta v leto višje temperature ozračja, ki povzročajo hude suše, nevarna neurja ter taljenje ledenikov, zaradi česar se dviguje gladina morij in oceanov. Pri tem so upoštevali načela trajnostnega razvoja, ki vključujejo v varovanje okolja tudi ekonomske in socialne vidike ter morebitne posledice različnih ukrepov. Ministri držav članic so se strinjali, da so podnebne spremembe najpomembnejši izziv človeštvu, še zlasti zaradi škodljivih vplivov na okolje, ki so med drugim posledica gospodarskega napredka najbolj razvitih držav. Da bi popravili že nastalo škodo in preprečili nadaljnjo, je ključnega pomena Kjotski protokol, so poudarili udeleženci, saj postavlja merila, obenem pa je že do zdaj veliko pripomogel k drugačnemu načinu razmišljanja ljudi o okolju samem, o tem, kako se spreminja zaradi človekovih posegov vanj, o naložbah za izboljšanje razmer in o energiji. Udeleženci so tako poudarili, da sta gospodarski razvoj in ohranjanje čistejšega okolja združljiva, toda le pod pogojem, da se države za to resno zavzamejo in se lotijo korakov za izboljšanje razmer. Tudi o načinih, kako to doseči, so si bih predstavniki edini - izpostavili so projekte energetske učinkovitosti, ki lahko pospešijo gospodarski razvoj in obenem upoštevajo okoljevarstvene in socialne zahteve ter ne nazadnje poskrbijo tudi za zdravje ljudi. Prav tako zelo pomembno je sodelovanje med jugom in severom ter v regijah, še zlasti na področjih tehnološkega raziskovanja in čistejše proizvodnje. Države morajo pospeševati naložbe v razvoj varčne in do okolja prijazne infrastrukture, predvsem v elektroenergetiki, pri tem pa dati priložnost tudi zasebnemu sektorju, so še poudarili udeleženci. Prva poročila o napredku leta 2005 Eden izmed dokumentov, ki naj bi pospeševal omenjeno, je tako imenovani »mehanizem za čistejši razvoj« (Clean Development Mechanism -CDM), ki so ga predstavniki konvencije pripravljali dve leti, uresničevati pa naj bi se začel prihodnje leto. Njegova temeljna naloga je vključevanje naložb zasebnikov v projekte, ki bodo prispevali k zmanjšanju škodljivih plinov in tako posredno tudi k uresničevanju zahtev iz Kjota. Med projekti, ki jih predvideva CDM, so med drugimi taki, ki spodbujajo ohranjanje in zasajanje gozdov, saj absorbirajo ogljik. Države bodo morale po novem tudi poročati o tem, kako se trudijo pri zmanjševanju emisij - na kakšne načine in kakšen je učinek -, ta poročila pa bodo podlaga za nadaljnje ukrepe. Udeleženci konference so določili, da bo treba prva poročila pripraviti leta 2005. Pomoč manj razvitim Države, ki so zlasti v zadnjem obdobju najbolj podvržene onesnaževanju, so tiste, ki so najmanj razvite. Industrija se namreč čedalje hitreje seli iz razvitih držav, ki postajajo bolj storitvene, pro- 39 40 Na letnem, tokrat devetem zasedanju konference pogodbenic okvirne konvencije Zdruaenih narodov o spremembi podnebja (COP-9), ki mu je predsedoval madaarski minister za okolje Miklos Per-sanyi, je sodelovalo 188 Ëlanic z veË kot 5000 predstavniki, med njimi 95 ministri. Trajalo je dvanajst dni - od 1. do 12. decembra -, v tem Ëasu pa so predstavniki draav sprejeli dva ducata dokumentov, ki zavezujejo draave k izpolnjevanju obveznosti, zlasti s podroËja zmanj?evanja emisij toplogrednih plinov. Zasedanje je podlaga za pripravo prve konference pogodbenic Kjotskega protokola. izvodnjo pa velikokrat prepuščajo revnejšim. Te države kajpak nimajo denarja za nove, do okolja prijaznejše tehnologije, zato je onesnaževanje še bolj intenzivno in nevarno za zdravje ljudi. Četudi se bogatejše države lotevajo projektov, s katerimi bodo poskušale ohraniti ozračje čim bolj čisto, jim to bolj malo pomaga, če je onesnaževanje na drugi strani sveta toliko večje. Prav tej tematiki so namenili nemalo pogovorov udeleženci COP-9: strinjali so se, da so manj razvite države najbolj ranljive, zato jim je treba pomagati, da bodo lahko izboljšale načine proizvodnje. Zato so ustanovili dva sklada, in sicer posebni sklad za podnebne spremembe (Special Climate Change Fund) in sklad za manj razvite države (Least Developed Countries). Naloga prvega bo predvsem boj proti ogrevanju ozračja, naloga drugega pa podpora razvoju novih tehnologij, izobraževanju, ozaveščanju in okoljskim projektom v omenjenih deželah. Evropska unija, Kanada, Islandija, Nova Zelandija, Norveška in Švica so že napovedale, da bodo v ta sklad prispevale po 410 milijonov dolarjev na leto. A kljub pripravljenosti pomagati je bilo vendarle nekaj dvomov, predvsem pri vprašanju pomoči državam Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Saudska Arabija in druge velike proizvajalke nafte namreč menijo, da bi morale dobiti pomoč iz sklada, da bodo lahko uvedle obnovljive vire energije. Toda po mnenju mnogih sodelujočih na konferenci bi se sklad takoj izpraznil, če bi pomagali tudi tem državam. Slovenija se je po besedah Andreja Kraj-nca iz MOPE na konferenci med drugim zavzemala, da bi potekala zasedanja konvencije in Kjotskega protokola loËeno, saj je tako mogoËe zagotoviti preglednost delovanja in izpolnjevanja obveznosti, hkrati pa se zmanj?a moanost nasprotovanja odloËitvam draav, ki so pogodbenice konvencije, na pa tudi protokola. Slovenija na ravni leta 1986 Slovenija mora v skladu z zahtevami Kjotskega protokola v obdobju od 2008 do 2012 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov glede na leto 1986. Emisije so zdaj prav na ravni te letnice, kar pomeni, da zaostaja še za osem odstotkov. Po besedah svetovalca vlade in podsekretarja pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo Andreja Kranjca, ki je Slovenijo zastopal na COP-9, je vlada avgusta letos sprejela operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov, ki določa načine, kako naj bi država izpolnila omenjene obveznosti. Med drugim bo to poskušala doseči z zmanjševanjem emisij žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida v velikih energetskih objektih, s povečanjem deleža obnovljivih virov v proizvodnji električne energije, z zmanjševanjem toplogrednih plinov v prometu, natančneje z uvajanjem čistejših motorjev), deloma pa tudi z uresničevanjem evropske direktive o izolaciji stavb. Sicer pa Slovenija prav zdaj pripravlja drugo nacionalno poročilo za okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja. Končano naj bi bilo v začetku prihodnjega leta, med drugim pa bo vsebovalo tudi podatke Agencije RS za okolje o emisijah toplogrednih plinov pri nas.Takšna strokovna podpora je namreč v veliko pomoč pri izvajanju konvencije in protokola, kot je zapisal Krajnc v sporočilu za javnost. Tudi Evropi slabo kaae Kljub zagnanosti številnih držav za izpolnjevanje Kjotskega protokola, se je nedavno vendarle pokazalo, da je ta naloga vse prej kot lahka. Evrop-Žska komisija je namreč v svojem poročilu ugotovila, da bosta le Švedska in Velika Britanija dosegli letošnje cilje pri zmanjševanju deležev toplogrednih plinov v ozračju. Preostalim trinajstim članicam po besedah Margot Wallström, evropske komisarke za okolje, to ne bo uspelo - še več, mnoge od njih so ostale celo daleč za ciljem. Najhujša prestopnica je Španija, ki je presegla načrtovano raven emisij za kar 30 odstotkov, sledijo pa ji Avstrija, Belgija in Irska, ki so obljubljeno raven presegle za 20 odstotkov. Poleg Švedske in Velike Britanije se je še najbolje odrezala Nemčija, saj ji je do cilja manjkalo le 1,3 odstotka. Po teh izkušnjah sodeč ni težko oceniti, da je rusko omahovanje deloma celo opravičljivo. Celo najbolj razvite in bogate države težko izpolnjujejo obveznosti, četudi vlagajo v to v primerjavi z drugimi državami sveta veliko denarja. A kljub temu je pristanek Rusije, še bolj pa ZDA, ključnega pomena za varovanje okolja, saj proizvedeta obe državi levji delež emisij toplogrednih plinov. Po Bu-shevi zavrniti si Evropska unija toliko bolj prizadeva, da bi pridobila rusko ratifikacijo in ji zato ponuja tudi (nujno potrebne) denarne stimulacije. Rusi pa med tem modro molčijo in se izogibajo napovedovanju, ali oziroma kdaj bodo sprejeli protokol. Simona Bandur Povzeto po spletni strani www.unfccc.int B OSTA EVROPSKA UNIJA IN RUSIJA SPLOH KDAJ POVEZANI? Rusko elektroenergetsko omreaje kljub prizadevanjem tamkaj?nje vlade ?e kmalu ne bo povezano z zahodnoevropskim, je bilo mogoËe ugotoviti na sreËanju evropskih in ruskih strokovnjakov s podroËja elektroenergetike, ki je bilo oktobra v Moskvi. Viktor Khristenko, namestnik predsednika ruske vlade, je namreË napovedal, da bi lahko po najbolj?em moa-nem scenariju povezavo zgradili do leta 1 2007, toda njegovi evropski sogovorniki s Francoisom Lamoureuxom, predstavnikom Komisije za energijo in prenos, na Ëelu so oznaËili to oceno za veliko preoptimistiËno in se pomaknili ?e za najmanj pet let v prihodnost. Rusija in Evropska unija bosta tako po napovedih predstavnikov Evropske komisije potrebovali najmanj dvanajst let, da bosta pripravili vse pogoje za obojestransko in enakopravno trgovanje na trgu z energijo. Najbolj pereËa podroËja so predvsem okoljevarstveni vidiki, zagotavljanje varnosti pri pridobivanju jedrske energije, tehnolo?ka fleksibilnost in ne nazadnje tudi politiËno soglasje med kljuËnimi udeleaenci na skupnem trgu. Toda med- tem ko Evropa nenehno opozarja na ?tevilne naloge in ovire ter se poËasi in premi?ljeno loteva sklepanja poslov z Rusi, slednji vztrajno zagotavljajo, da so sposobni slediti zahtevam partnerice - cilj (izvoz elektriËne energije v Evropo) paË tudi v tem primeru posveËuje sredstvo. Dvojna merila Obe strani sta se sicer resniËno zavzeli za dialog, a vendarle se zdi, da ostajajo pogovori nekje v zraku, ?e zlasti zaradi (prevelike) navdu?enosti Rusije in preudarnosti Evropske unije. Prva zagotavlja, da lahko Evropski uniji zagotovi zanesljivo oskrbo z elektriËno energijo, ?e zlasti v Ëasu morebitnega pomanjkanja v Uniji, kot se je, denimo, zgodilo to poletje v Italiji. Toda predstavniki Evrope so kljub temu previdni - resda potrebujejo zaloge energije, vendar jih ?e najbolj skrbi prihodnost, ki jih Ëaka z draavami pristopnicami. Te so namreË prva tarËa ruskega izvoza in v tem primeru predstavniki tamkaj?njih podjetij ne govorijo veË le o zagotavljanju oskrbe v Ëasu pomanjkanja. Anatoly Chubais, predsednik ruskega elektroenergetskega monopolista SEU (Unified Electric Systems) je tako dejal, da lahko njihovo podjetje izvozi na leto od 50 do 75 TWh elektriËne energije, kar je pribliano toliko, kot je porabita Avstrija ali Finska v vsem letu. Visoka raven izvoza je tudi med prvimi prednostnimi nalogami vodstva podjetja - s tem ciljem aelijo namreË doseËi dolgoroËno finanËno stabilnost in razvoj. Toda med pogovori s predstavniki Evropske unije na omenjenem sreËanju so tako visokoleteËi naËrti bolj ali manj izpuhteli in spet se je govorilo bolj o simboliËni vrednosti izvoza in politiËni dimenziji povezovanja elektroenergetskega omreaja. Pred- Foto Dušan Jež 41 42 Veliko bolj uspe?ni kakor pri doseganju soglasja o elektroenergetskem povezovanju so bili pogovori med Evropsko unijo in Rusijo pri dogovarjanju o prodaji jedrskih materialov, natanËneje urana. Na tem podroËju so sogovorniki namreË le pri?li do skupne odloËitve: da se bosta partnerki januarja 2004 vendarle zaËeli pogajati o trgovanju z jedrskimi materiali. A da ne bomo preveË optimistiËni -do tega sklepa sta pri?li skoraj deset let po prvih pogovorih. stavniki zveze so to kajpak opazili in se še bolj preudarno lotili pogovorov - še več, ruske kolege so venomer postavljali na bolj realna tla in si tako poskušali zavarovati domači trg. Ovire, ki to sploh niso Evropska unija je pri pogovorih z Rusijo vztrajala pri svojem urniku povezovanja, ki temelji na dveh ključnih točkah. Prva zajema zagotavljanje glavnih pogojev za politični sporazum, in sicer vzpostavljanje recipročnosti na trgu, pri varovanju okolja in jedrski varnosti, druga pa tehnološke standarde. Ze na začetku pogajanj je tako Paul Na eni izmed okroglih miz na omenjenem sreËanju elektroenergetskih strokovnjakov, ki je bilo oktobra v Moskvi, so predstavniki Evropske unije in Rusije (kljub sicer?njemu obotavljanju) pozdravili sofinanciranje ?tudije o morebitni gradnji 1200 kilometrov dolgega severnoevropskega plinovoda med mestoma Griazovets (350 kilometrov severovzhodno od Moskve) in Bacton v Veliki Britaniji. Povezava, ki naj bi zaËela delovati leta 2007, bi stala nekaj veË kakor ?est milijard evrov, na leto pa bi prenesla od 20 do 30 milijard kubiËnih metrov ruskega zemeljskega plina. Bulteel, generalni sekretar Eureelectrica, poudaril, da je recipročnost in enakopravno sodelovanje na trgu temelj njihovega sodelovanja in da so se pripravljeni pogajati šele, ko bo to tudi zagotovljeno. Druga velika ovira so kajpak tehnološke zmogljivosti, kjer so bili najglasnejši predstavniki operaterjev prenosnih zmogljivosti, združeni v UCTE. Slednja je že izdelala študijo o zmožnostih povezovanja v skupno omrežje s tako imenovanimi novimi neodvisnimi državami in ugotovila, da je to v zadnjih treh letih stalo približno štiri milijone evrov. Toda ti stroški niso primerljivi s tistimi z Rusijo, saj so številni daljnovodi in druge povezave z njo že urejene, vendar jih je treba posodobiti in nadgraditi, kar bo zagotovo zelo drago. Povezovanje Evropske unije z Rusijo je tako v najboljšem primeru izvedljivo le z izrabljanjem povezav z omenjenimi novimi neodvisnimi državami. Vzhodna partnerica se s tem strinja in je tudi že začela pogovore z nekaterimi od teh držav, čeprav za zdaj le še na bolj ali manj neformalni ravni - na to pa predstavniki EU kajpak ne pristajajo. Zgodba, ki se nikoli ne konËa Opisana obotavljanja ne eni strani in prizadevanja na drugi so kajpak le izgovori, ki jih tako Evropska unija kot tudi Rusija pridno izrabljata za metanje polen pod noge. Rusi si želijo čimprejšnjega političnega dogovora, zato se ne menijo veliko za tehnološke zahteve, Evropejci pa po drugi strani zavlačujejo in se skrivajo za množico ovir, ki v resnici niti niso nepremagljive. S tem se dogovor vse bolj oddaljuje in vse bolj jasno je, da se obe strani še hitro ne bosta povezali, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da se je porodila zamisel o izmenjavi električne energije že pred šestimi leti. Predstavniki Unije so preprosto neomajni: Rusija ni sposobna uresničiti njihovih zahtev po vzpostavljanju recipročnosti, trdijo. A ko se na tej točki le premakne, najdejo drug argument - tehnološka študija še ni izdelana, zato dokončnega soglasja v nobenem primeru ni mogoče vzpostaviti. Do dokončne izdelave študije naj bi trajalo še približno štiri leta, potem pa se bodo sogovorniki bržkone spet znašli na začetku pogajanj o recipročnosti in tehnoloških zahtevah. Najbolj zanimivo pri vsem tem vrtenju v krogu pa je, da ne ena ne druga stran za zdaj ni sposobna slediti nekaterim zastavljenim ciljem, kot se je na primer nedavno pokazalo pri sledenju zahtevam Kjotskega protokola. Rusija se je namreč odločila, da ga ne bo ratificirala, ker bi s tem ovirala razvoj lastnega gospodarstva. Države Evropske unije tako radikalne sicer niso, a jim v tem času niti pripravljenost sprejemati zahteve protokola ne pomaga kaj dosti, saj temu niso kos. Le dve članici (Švedska in Velika Britanija) bosta namreč lahko izpolnili letošnji cilj glede zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v ozračju. Simona Bandur Povzeto po Europe Energy, brošuri Evropske informacijske službe - EIS (www.eis.be) Foto Dušan Jež L OBIRANJE JE VSAKDANJI PROCES TUDI V POSLOVNEM SVETU..... Lobiranje je bilo še pred leti bolj ali manj omejeno na politično sfero - če je že bilo povezano z delovanjem podjetij, je bilo predvsem zato, ker so si menedžerji na najrazličnejše načine prizadevali vplivati na politike in njihovo delovanje pri sprejemanju zakonov, ki so se dotikali področij, na katerih so delovala podjetja. Toda danes je lobiranje precej več. Ni težko ugotoviti, da lobiramo pravzaprav vsi, na najrazličnejše načine, včasih že v dogovorih z najožjimi sodelavci. Bernhard Görgje v knjigi Prihodnost menedaer-jev, menedaerji prihodnosti lobiranje opredelil naprej kot orodje za ?pridobivanje kolikor je le mogoËe velikega kosa potice, ki ga lahko razdeli roka javnosti«, to definicijo pa je raz?iril ?e na ?seznanjanje nosilcev odloËitev v politiki in druabi s stali?Ëem podjetja do vpra?anj, ki zadevajo njegove interese«. V prvem delu ima v mislih predvsem podjetja, ki si prizadevajo za denar od javnih naroËil, zato morajo neprestano lobirati pri ljudeh, ki imajo roke nad blagajno z denarjem, v nadaljevanju pa gre za oblikovanje in pospe?evanje tak?nega politiËnega ozraËja, ki bo kar se le da ugodno za razcvet in rast podjetij. Obe nalogi sta brez dvoma nujni za delovanje organizacij, a kljub temu ima izraz lobiranje nekoliko negativen prizvok - zbuja namreË misel na nepo?tene poslovne metode, v nekaterih primerih na nedopusten pritisk na politike, pri marsikom celo na podkupovanje, kot razmi?lja omenjeni avtor. ©e zlasti druga od navedenih nalog je po njegovem bolj dvomljiva kot prva, ker ne gre le za odloËanje o nakupih, temveË vËasih tudi za druabeno pomembne razvojne odloËitve. Za marsikoga pomeni to celo ogroaanje prednosti, ki jo ima sicer v rokah predvsem politiËna sfera. Toda politika se po razlagi avtorja vedno dogaja v prostoru najrazliË-nej?ih interesov - zakonodaja obstaja zato, da ?Ëiti interese skupine ljudi in jim zagotavlja neke vrste varstvo. Tako tudi menedaerji delajo vse, kar je v njihovi moËi, da bi varovali in pospe?evali interese svojega podjetja, meni Görg. In zakonodaja je le eno izmed podroËij, na katerega posku?ajo vplivati. Pri tem morajo kajpak uporabljati pravno korektne, predvsem pa transparentne ukrepe, kot je ?e pristavil. Lobiranje dobiva mednarodni značaj Prav zaradi velikega pomena lobiranja pri vodenju podjetja morajo menedaerji nenehno spremljati zakonodajo na podroËjih, ki so povezana z njegovim delovanjem, pa tudi vso sorodno, kar ob 43 44 poplavi iz dneva v dan novih predpisov zagotovo ni lahko. Njihovo ?tevilo nara?Ëa zlasti v zadnjih nekaj letih, ko prihajajo vse bolj v ospredje naËela varovanja narave, za?Ëite potro?nikov in porabnikov ter ne nazadnje tudi nova pravila glede deregulacije posameznih gospodarskih panog. Ustvarjajo se nova pravila trgovanja, Ëemur smo priËa na podroËju elektroenergetike, zato dobiva lobiranje, ki je bilo do nedavnega za marsikaterega menedaerja omejeno predvsem na nacionalno politiËno sceno in domaËi trg, tudi mednarodne razseanosti, kar pomeni, da je treba dobro poznati ?e dogajanje zunaj meja svoje draave. Poleg tega pa se Ëedalje bolj prepletajo tudi razliËne panoge - na primer oskrba z elektriËno energijo in plinom, kar prav tako zahteva usklajevanje interesov posameznih podjetij, torej lobiranje. Pri tem kajpak ne smemo prezreti, da ni kljuËnega pomena le poznavanje obstojeËe in nastajajoËe zakonodaje, temveË morajo vodje obvladati zakonitosti delovanja draave, poznati kljuËne politiËne osebnosti, skratka vso politiËno dogajanje, tudi v zakulisju. Etična dilema Prav utiranje poti na to prizori?Ëe ?tejejo nekateri za negativno plat lobiranja podjetij, a se mu ni mogoËe izogniti, Ëeprav naredijo menedaerji velikokrat napako in se povezujejo zgolj z nosilci odloËanja, o katerih domnevajo, da imajo pozitiven odnos do njihovega podjetja, s tem pa dobijo zgolj popaËeno podobo o resniËnosti, kot ugotavlja Görg. Pomemben je torej tudi pogovor z morebitnimi nasprotniki oziroma drugaËe misleËimi, saj dobijo lobisti le tako vpogled do razliËnih pogledov in mnenj, ki pa so kljuËnega pomena za okoli?Ëine sprejemanja zakonodaje ali katerih drugih odloËitev. EtiËno vpra?anje, ki se tukaj zastavlja, je le, ali je za profesionalno menedaersko lobiranje nujno tudi osebno politiËno sodelovanje. Kot odgovarja avtor, je slednje zagotovo koristno, toda le v posameznih primerih, ni pa to pravilo: ?nujna sta le zmoanost razumeti proces, v katerem nastane politiËno mnenje, in obËutek za to, kateri argumenti napravijo tudi politiËen vtis«. Po njegovem namreË poskusi lobiranja nemalokrat spodletijo zgolj zato, ker uporabijo menedaerji argumentacije, ki so sicer smiselne s podjetni?kega vidika, ne pa tudi s politiËnega. Prav na tem mestu je v pomoË poznavanje politiËnih zakonitosti in smernic, tako v draavi kot tudi v mednarodnem merilu. Lobiranje tudi s sodelavci Kljub temu da se seli lobiranje vse bolj pogosto tudi v mednarodne vode, ima vendarle tudi zelo ?lokalne« znaËilnosti. ©e veË - dandanes lobirajo vsi, ne le menedaerji ali vodilni delavci, ki si prizadevajo ustvariti Ëim bolj ugodne politiËne in ekonomske okoli?Ëine za delovanje podjetja. Vsak zaposleni po svoje lobira - bodisi v dogovarjanjih s sodelavci bodisi s svojimi vodji, ?e zlasti Ëe je njegovo delo projektne narave. Projekte morajo namreË sprejeti in podpreti tako Ëlani ekipe, ki jih bodo pomagali izpeljati, kot tudi vodje oddelkov in sam vrh podjetja. Oseba, ki aeli izpeljati neko nalogo, mora zato dobro poznati zakonitosti delovanja podjetja (formalne in neformalne), predvsem pa ljudi in naËin njihovega razmi?ljanja, da lahko svoj cilj predstavi v ?pravi luËi« ter si tako ustvari neko pozitivno klimo. »e pri enem zaposlenem, denimo, Ëlanu uprave, ne naleti na prav?en odziv, se lahko ?e vedno odpravi do katerega drugega Ëlana in tudi njemu podrobno predstavi zamisel ter upa, da bo tokrat padla na plodna tla. Velikokrat je projekt tako pomemben, da mora o njem razpravljati vsa uprava, ga potrditi direktor, kar pomeni, da bo imelo lobiranje toliko veËjo teao. Pri tem kakopak ni zanemarljivo ustvarjanje ozraËja sprejemanja pri najbliajih sodelavcih, Ëlanih ekipe, ki bodo sodelovali pri izvajanju. Tudi v tem primeru je zelo pomembno, da pobudnik zelo dobro pozna ljudi okrog sebe in da jih ae pred zaËetkom pripravi na nove naloge. To pomeni, da morajo biti odnosi med zaposlenimi dobri, da morajo biti pripravljeni na sodelovanje, vËasih artvovati tudi kak?no urico prostega Ëasa ... S tem pa smo ae na podroËju upravljanja Ëlove?kih virov, ki je prav tako neloËljiv del uspeha lobiranja v podjetju. Lobiranje je torej zapleten proces, ki zahteva veliko truda, energije, predvsem pa Ëasa, da si mene-daer oziroma kateri koli drugi zaposleni najprej ustvari ugodno klimo za prepriËevanje, ?ele nato pa zaËne uresniËevati interese podjetja. V preteklosti je sicer veljalo, kot smo ugotovili, da je ta proces povezan predvsem s politiko in varovanjem interesov podjetja pri sprejemanju zakonodaje, dandanes pa je jasno, da je lobiranje tudi del vsakdanjega izvajanja nalog. Simona Bandur Povzeto po knjigi Bernharda Görga Prihodnost menedžerjev, menedžerji prihodnosti ii 111^1 If ill PREDLOGI ZA STABILNEJŠI TRG ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PLINA Evropska komisija je pripravila sveženj ukrepov, s katerimi želi v prihodnje preprečiti velike izpade v oskrbi z električno energijo, kot se je zgodilo to jesen v Italiji. Med ukrepi so zlasti taki, ki predvidevajo upravljanje povpraševanja po elektriki, večjo konkurenčnost na trgu in zagotavljanje varnosti oskrbe s primerno ravnijo povezanosti med članicami. Enotni energetski trg je namreč po mnenju komisije najboljši način reševanja takih težav, v prihodnje pa želi vanj vključiti tudi države, ki mejijo na Evropsko unijo. Kot je predlagala evropska komisarka za energetiko in transport Loyola de Palacio, bodo ti ukrepi dopolnili že sprejete načrte za liberalizacijo trgov z električno energijo in plinom, s čimer pa bo Evropa tudi ustrezno zavarovana pred možnimi izpadi, s kakršnimi se, denimo, srečuje ameriška zvezna država Kalifornija. Med ukrepi, ki so povezani z varčevanjem z elektriko, predvideva komisija zmanjšanje porabe v vsaki članici za odstotek na leto, kar bi bilo mogoče doseči zgolj z bolj učinkovito porabo in vzpostavljanjem tržnih razmer pri storitvah, kot so razsvetljava, gretje in hlajenje. Če bo državam uspelo uresničiti ta cilj, bodo do leta 2012 zmanjšale porabo za šest odstotkov glede na zdajšnje stanje. STA .ODPIS, KI NE BO ©EL V POZABO V Savskih elektrarnah Ljubljana so proti koncu leta z uporabo intermedialne in?talacije uglasili raznovrstne interese draave, lokalnih skupnosti in gospodarskega izkori?Ëanja reke Save. Tako sta Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, ter Drago Polak, direktor SEL, ob sozvoËju zanimivih meditativnih glasbenih uËinkov podpisala koncesijsko pogodbo za rabo reke Save za proizvodnjo elektriËne energije v HE Moste, MavËiËe in Medvode. Po besedah ministra KopaËa tako ugla-?evanje interesov ni le formalnost, temveË je usmeritev, kakr?ni aelimo slediti tako v energetiki kot tudi v druabi nasploh. Ob podpisu koncesijske pogodbe je Drago Polak povedal, da se poslanstvo koncesionarja in obveznosti, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe za HE Moste, MavËiËe in Medvode, praktiËno uresniËujejo ae vrsto let. S to izjemo, da doslej podjetje SEL ni plaËevalo koncesije za izkori?Ëanje energetskega potenciala na obmoËju reke Save. S podelitvijo koncesije in s podpisom koncesijske pogodbe bo SEL sedem odstotkov ustvarjenega prihodka iz prodaje elektriËne energije v teh elektrarnah plaËeval kot koncesijsko dajatev draavi in lokalni skupnosti, in sicer v razmerju 40 : 60 v korist obËin. V SEL-u upajo, da bo ta denar namenjen izbolj?evanju razmer tako v zaledju kot tudi ob akumulacijskih jezerih njihovih hidroelektrarn. S tem bodo ti objekti v celoti uresniËevali svoje temeljno poslanstvo. Tako bodo ob Ëim manj?ih vplivih na okolje izkori?Ëeni obnovljivi viri energije, ki bodo ob sozvoËju z naravo proizvajali tako imenovano zeleno elektriko. Kot je dejal minister Janez KopaË, ta podpis koncesijske pogodbe ne pomeni zgolj formalnosti, s katero bodo urejena medsebojna razmerja, temveË kaae tudi na usmeritev, za kakr?no se zavzemamo tako v energetiki kot tudi v na?i druabi nasploh. Pri tem gre za bolj pregledno delovanje. Pred leti, ko koncesijskih pogodb ?e nismo poznali, je bilo izkori?Ëanje rek kot naravnih virov prepu?Ëeno gospodarskim druabam, ki so bile v druabeni lasti. Vendar odnosi niso bili jasni in se je tem podjetjem nalagala nekak?na moralna obveznost, da gradijo razne objekte, ki sploh niso so- dili k energetski infrastrukturi. Sedaj, ko vstopamo v trano gospodarstvo, pa lahko neurejeni odnosi iz minulega obdobja obremenijo aivljenje tistih, ki so v to vpleteni. Razmerja na tem podroËju je treba vsekakor urediti. Navsezadnje pa omenjena koncesijska pogodba pomeni tudi pregleden naËin obraËunavanja dajatev SEL oziroma katerega koli podjetja, ki dobi koncesijo za izkori?Ëanje naravnega vira. To je po KopaËevih besedah pomembno zato, ker se sedaj natanËno ve, kaj pripada draavi in kaj obËini, pa tudi v SEL vedo, kak?ne so njihove obveznosti. Vendar se zavzemanje za pregledno poslovanje ne odraaa samo na podroËju koncesij za izrabo energetskih potencialov, temveË tudi na vseh drugih energetskih podroËjih. Ob tem je minister izrazil ?e aeljo, da bi tudi obËine, ki dobivajo sredstva iz tega naslova, ta denar porabile na pregleden naËin. Koncesijska pogodba je bila podpisana ob tako imenovani inter-medialni in?talaciji. »ez jez HE Medvode sta bili napeljani dve aici, ki sta bili ozvoËeni in prikljuËeni na me?alno mizo. Za zvoËne uËinke, ?e najbolj podobne zvokom raznih tolkal, sta skrbela tonski mojster in kotoistka Nagi-sa Moritoki, iz globine HE Medvode pa so odmevali glasovi dveh znanih opernih pevk. Sicer pa je bilo ugla?evanje zasnovano v reaiji Franca Cegnarja, ki je celotno kompozicijo oblikoval kot upoËasnjen vdih in izdih. Miro Jakomin Minister Kopač in direktor Polak v trenutku podpisa koncesijske pogodbe, ko so na jezu HE Medvode z uporabo intermedialne inštalacije zazveneli uglašeni glasbeni učinki kot simbolno sporočilo o sozvočju interesov države, lokalnih skupnosti in gospodarskega izkoriščanja reke Save. Foto Miro Jakomin 45 .OSLUH REGIJE ZA »HE AV»E Projekt umestitve Ërpalne HE AvËe s 190 MW v prostor obËine Kanal se bliaa h koncu. Ob tem so So?ke elektrarne intenzivno izdelovale projektno tehniËno dokumentacijo, od idejnih zasnov do investicijskega programa. Tako imajo izdelan, revidiran in sprejet idejni projekt, v sprejemanju pa je investicijski projekt. Predvidevajo, da bodo za »HE AvËe do poletja pridobili gradbeno dovoljenje. S S .** •» 46 So?ke elektrarne so zaËele dejavnosti za umestitev »HE AvËe v draavne planske dokumente konec leta 2001 in januarja letos je bila elektrarna vkljuËena vanje. ©ele s to vkljuËitvijo je investitor lahko zaËel postopek spremembe obËinskih naËrtov obËine Kanal, kjer leai lokacija elektrarne, in z vloaitvijo vloge za lokacijski naËrt elektrarne. Tako vse leto?nje leto vodijo lokacijski postopek za ta objekt, skladno z januarja sprejetim zakonom o urejanju prostora. Kot je povedala pomoËnica direktorja SENG-a Alida Rejec, so najprej organizirali prvo prostorsko konferenco o umestitvi Ërpalne hidroelektrarne z vsemi pomoanimi objekti v prostor. Nanjo so povabili vse nosilce urejanja prostora z namenom, da podajo svoje smernice za program priprave lokacijskega naËrta. Na podlagi teh pripomb so So?ke elektrarne naredile program priprav, ki ga je potrdil resorni minister in sprejel aupan obËine. Na sprejeti program in program dokumentacije so nosilci urejanja prostora podali smernice za izdelavo lokacijskega naËrta. Te smernice so - kolikor je bilo mogoËe - upo?tevali v predlogu lokacijskega naËrta, ki je bil predmet obravnave druge prostorske konference. Na njej so soglasodajalci izrazili svoje mnenje ob upo?tevanju danih pripomb. Ker ni bilo veËjih nesoglasij, so lokacijski naËrt za en mesec javno razgrnili v obËinskih prostorih. V okviru javne razgrnitve pa je bila obËina dolana organizirati javno obravnavo o lokaciji nove elektrarne, ki je bila namenjena predvsem prebivalcem lokalne skupnosti. Tako je konec novembra pripravila dve javni obravnavi, prvo na Kanalskem vrhu, kjer je naËrtovana akumulacija »HE, in drugo v matiËni obËini Kanal, kjer leaijo vsi objekti elektrarne. ?Po konËani javni razgrnitvi lo- kacijskega naËrta bomo temeljito prouËili vse pisne in ustne pripombe in pripravili odgovore nanje. »e bodo tehtne in sprejemljive, jih bomo upo?tevali. Tako popravljeni predlog lokacijskega naËrta gre ponovno v potrditev vsem nosilcem v prostoru. Z njihovim soglasjem gre v potrditev k resornemu ministru in s to potrditvijo v sprejem k aupanu obËine. Z obËinskim odlokom sprejeti lokacijski naËrt in projektna dokumentacija skupaj z dokazili o urjenem lastni?tvu parcel, na katerih bo objekt stal, so podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja,« je povedala Alida Rejec in izrazila upanje, da jim bo gradbeno dovoljenje uspelo dobiti do maja ali junija prihodnjega leta. Ob tem nam je ?e izdala recept, kako uspe?no sodelovati z okoljem, v katerem elektroenergetski objekt leai. Predvsem je treba stalno negovati odnose z lokalno skupnostjo in imeti posluh za njihove predloge in pobude. Slednje je treba upo?tevati v skladu z moanostmi, Ëe pa to ne gre, jim je treba korektno pojasniti, zakaj njihov predlog ni bil sprejet ali zakaj ga ni bilo mogoËe upo?tevati. So?ke elektrarne se v obËino Kanal vraËajo ae petiË. »HE AvËe bo peta elektrarna v tej obËini, in Ëe z obËino in obËinsko upravo, ki se je v teh letih tudi ae zamenjala, ne bi korektno sodelovali, tako uprava kot obËani ne bi pokazali tolik?ne pripravljenosti za sprejetje ?e ene hidroelektrarne. Odgovor na vsako vpra?anje O tem, kako prebivalci vplivnega obmoËja prihodnje Ërpalne elek- Foto Minka Skubic Vodstvo SENG je lo na vsa vprašanja lokalne skupnosti. Dober obisk krajanov Kanala na javni obravnavi lokacijskega naËrta za »HEAvËe. Foto Minka Skubic trarne spremljajo umeščanje njenih objektov v prostor, smo se lahko prepričali na javni obravnavi lokacijskega načrta konec novembra v gasilskem domu v Kanalu. Sogovorniki krajanom, ki so polno zasedli stole v dvorani, so bili najodgovornejši iz Soških elektrarn, projektanti objekta iz IBE-ja, izdelovalci študije o presoji vplivov na okolje, izdelovalci lokacijske dokumentacije in predstavniki občine kot organizatorja javne obravnave. Njihovo vodilo je bilo, da naj bi krajani že na javni obravnavi dobili kar največ pojasnil in odgovorov na svoja vprašanja. Med tokratnimi odprtimi vprašanji smo lahko slišali vprašanje izhlapevanja akumulacijskega jezera in vplivov izhlapevanja na klimo tega področja. Kot je pojasnil odgovorni projektant Zdenko Josi-povičiz IBE-ja, je bilo izhlapevanje študijsko obdelano in ob spremembah vremena se bodo pojavljale meglice, ki pa ne bodo vplivale na podnebje drugih krajev pod Kanalskim vrhom. Josi-povič je odgovoril tudi na vprašanje, kakšne so možnosti porušitve vodnega roba. Narejenih je bilo več kakor sto vrtin in po pisnih zagotovilih geologov na tem območju ni nobenih tektonskih prelomnic in iz njih izhajajočih potencialnih večjih potresov, ki bi lahko porušili vodni rob. Prav tako ni mogoč zdrs plazu izpod jezera v dolino, saj so geološke raziskave pokazale, da poteka plastenje terena pravokotno proti Soči. Nadalje je enega izmed krajanov zanimal režim nihanja vode v jezeru. Vodo vanj bodo črpali ponoči, podnevi pa proizvajali električno energijo. Potek daljnovoda po dolini Avškega polja je načrtovan skladno s tehničnimi karakteristikami in predpisi za tovrstne daljnovode. Naslednji skup vprašanj se je dotikal varnosti hoje in vožnje v času gradnje, ko bo povečan promet na cesti od Kanala do Kanalskega vrha. Investitor je predlagal, da naj popišejo sedanje stanje ceste. Hkrati je prevzel vso odgovornost za sanacijo škode, ki bi nastala med gradnjo. Prav tako se je zavezal, da bo med gradnjo poskrbel za varnost šolarjev na poti v šolo. Sicer pa bodo Soške elektrarne v kratkem začele urejati odkup zemljišč za potrebe gradnje objekta in začasni najem dela zemljišč, ki jih bodo potrebovali za gradbene objekte. Vse druge morebitne težave, ki bi nastale pred gradnjo, med njo in po njej, pa bodo reševali v sodelovanju z občino. In sicer podobno, kot so jih reševali pri gradnji do- sedanjih objektov v tej občini. Krajani Kanalskega vrha si predvsem želijo priti do vode, in investitor jim je pripravljen odstopiti del vode iz akumulacije kot sanitarno vodo. Voda iz Soče namreč ni pitna. Skratka, težave krajanov iz vplivnega področja sicer so, niso pa tako velike, da jih ne bi bilo mogoče rešiti v zadovoljstvo vseh strani. Za njihovo reševanje so pokazali pripravljenost vsi sodelujoči. To je vsekakor dobra popotnica črpalni hidroelektrarni, ki naj bi pomenila za kraje in vasi vplivnega območja tudi možnost novega, drugačnega razvoja, kot so na primer kmečki turizem ali pa šport in rekreacija. Kot je na javni obravnavi dejal dr. Ivan Marušič, nosilec študije o okoljski presoji CHE Avče, pa je prihodnji razvoj odvisen tudi od krajanov in lokalne skupnosti, ali bodo potencialne možnosti nove CHE tudi znali izrabiti. Minka Skubic 47 O V>Jdlo»itev za »he kozjak v prvi polovici leta 2005 Dravskim elektrarnam je Holding Slovenske elektrarne dal zeleno luË za nadaljevanje priprav za uresniËitev projekta zgraditve Ërpalne elektrarne Kozjak. OdloËitev o gradnji bi morala pasti v prvi polovici leta 2005, saj drugaËe elektrarne ne bo mogoËe zgraditi ?e pred koncem tega desetletja. njeni projekt ni bil uresniËen. Z osamosvojitvijo slovenskega elektroenergetskega sistema in odpiranjem evropskega trga z elektriËno energijo so se razmere spremenile, in projekt Ërpalne elektrarne Kozjak je postal znova zanimiv. Dravske elektrarne so ga predstavile tudi na nedavni strate?ki konferenci Holdinga Slovenske elektrarne, o njegovih poglavitnih znaËilnostih pa smo se tokrat pogovarjali z vodjo poslovne enote Srednja Drava Kristijanom Mravljakom in strokov- S s .** Zamisel o gradnji Ërpalne hidroelektrarne na obmoËju Drave je stara ae veË kakor ?tirideset let, ko se je preverjalo veË moanih lokacij, a sta potem v konËni izbor pri?li le dve, in sicer ena na ©o?-narjevem potoku (pod hidroelektrarno Vuhred) ter druga na obmoËju Kolarjevega vrha (v bliaini HE Fala). Slednja je na konË-ni presoji dobila tudi najveË podpore, sam projekt pa so tedaj preimenovali v »HE Kozjak. Razlogov za potrditev lokacije na Kolarjevem vrhu je bilo veË, med njimi pa so bili v ospredju predvsem dejstvo, da se od gornjega bazena teren zelo strmo spu?Ëa proti Dravi in je tako mogoËe na razmeroma kratki razdalji doseËi velik padec, da je mogoËe zgornji akumulacijski bazen locirati na kopastem vrhu, da ni omejitev za postavitev spodnje akumulacije ter nadvse ustrezna geolo?ka sestava tal, ki zagotavlja odliËne gradbene razmere - v pogledu temeljenja, tesnjenja in potresne varnosti. Leta 1981 je bil ae izdelan celo idejni projekt »HE Kozjak in opravljena je bila tudi ae predlokacijska razprava, vendar pa pozneje zaradi pomanjkanja naloabenega denarja in slabih razmer v tedanjem jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu ome- Foto Brane JanjiE Kristjan Mravljah, in mag. Dušan Kosec, menita, da nove priložnosti za, postavitev ČHE Kozjak ne bi smeli izpustiti. nim sodelavcem mag. Dušanom Koscem. V obratovanje pred koncem desetletja Idejne zasnove postavitve Ërpal-ne elektrarne Kozjak, ki jih je pripravil IBE, kaaejo, da bi lahko idejni projekt pripravili prihodnje leto, sredi leta 2005 naj bi bil izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in do konca leta 2005 naj bi dobili tudi gradbeno dovoljenje.V tem Ëasu bi lahko opravili tudi potrebne razpise za nakup opreme in izbor izvajalcev, konkretna gradbena dela pa zaËeli leta 2006. Gradnja naj bi trajala dobri dve leti in pol, tako da lahko poskusne zagone turbin priËakujemo marca 2009, poleti istega leta pa naj bi elektrarna zaËela tudi redno obratovati. Kot nam je povedal mag. Du?an Kosec, se v Dravskih elektrarnah dobro zavedajo, da sama elektrarna brez ustreznih daljnovodnih povezav ne pomeni niË, zato so pri Elektroin?titutu Milan Vidmar naroËili tudi ?tudijo o vkljuËitvi »HE Kozjak v slovenski elektroenergetski sistem. Pri tem so bili znova potrjeni izsledki iz osemdesetih let, ko je bilo ugotovljeno, da je najbolj smotrna povezava v 400 kV omreaje, in sicer preko obstojeËe RTP Maribor. Prva prouËitev razmer na terenu je tudi pokazala, da za postavitev tak?ne daljnovodne povezave - od elektrarne po juanih obronkih Kozjaka preko MediËa do DraguËove in nato naprej na obstojeËo traso Maribor - Kai-nachtal oziroma RTP Maribor, ni veËjih ovir. V omenjeni ?tudiji je bilo obdelano veË razliËic, med drugim tudi potencialna vkljuËitev v 110 kV omreaje, ki pa ima nekaj omejitev. IzraËuni so namreË potrdili, da bi lahko v tem primeru optimalno delovala le elektrarna z najveË 200 MW moËi, naravne moanosti pa na lokaciji Kolarjev vrh omogoËajo elektrarno s ?e enkrat veËjo moËjo. Pri vkljuËitvi tak?nega objekta v 110 kV omreaje bi se drastiËno poveËale tudi izgube energije, moËno pa bi bila ogroaena tudi sama zanesljivost obratovanja. Na drugi strani, pa pravi mag. Du?an Kosec, ni smotrno graditi enote z manj?o moËjo, saj stro?ki gradnje s podvojitvijo moËi ne rastejo linearno. Tako je zdaj ne- Prikaz predvidene lokacije elektrarne. Foto arhiv DEM 49 50 Okvirni tehniËni podatki »HE Kozjak Zgornji akumulacijski bazen s prostornino tri milijone kubiËnih metrov in s povr?ino 20 hektarjev bo vkopan v hribino, pod povr?ino pa bo potekal tudi tlaËni cevovod s premerom 3,6 do 4 metra v skupni dolaini 2400 metrov. Skupni padec naj bi zna?al kar 710 metrov, za spodnji akumulacijski bazen pa bodo uporabili obstojeËo zajezbo HE Fala. V strojnici naj bi bila name?Ëena dva reverzibilna agregata moËi 2 krat 200 MW, ki naj bi na leto zagotovila pribliano 860 GWh elektriËne energije. kako v igri odločitev, da naj bi zgradili elektrarno z dvema 200 MW agregatoma, ki bi obratovala s tedensko akumulacijo. To pomeni, da bi predvideni akumulacijski bazen s tremi milijoni kubičnih metrov vode polnili predvsem ponoči in čez konec tedna oziroma vsakokrat, ko so za to tržne razmere ugodne, energijo pa prodajali, ko bo povpraševanje po njej večje in bo najdragocenejša. S tem objektom bi slovenski elektroenergetski sistem pridobil tudi dragoceno sistemsko rezervo, povečal pa bi se tudi energetski izkoristek elektrarn nizvodno od HE Fala, s čimer bi dobili dragocene dodatne kilovate. Črpanje potrebne vode v zgornji akumulacijski bazen sicer pomeni tudi spremembo režima obratovanja zgornjega dela dravske verige elektrarn, vendar pa so izračuni v idejnih zasnovah pokazali, da bi s tem na eni strani izgubili dva milijona evrov na leto, na drugi pa zaradi povečane proizvodnje vršne energije pridobili štiri milijone evrov, kar seveda pomeni dobro dodatno spodbudo za nadaljevanje priprave tega projekta. Vrednost investicije okrog 160 milijonov evrov Na vprašanje, ali Slovenija potrebuje tako veliko vršno elektrarno oziroma celo dve (postavitev črpalne elektrarne načrtujejo tudi Soške elektrarne), Kristjan Mravljak odgovarja, da omenjeni projekt dejansko presega domače energetske potrebe, vendar pa je kljub temu tržno zanimiv. Glavna zamisel je, da bi potrebna sredstva za zgraditev črpalne elektrarne Kozjak, ki so ocenjena na 160 milijonov evrov, delili v razmerju 40 proti 60. Z drugimi besedami, štirideset odstotkov potrebnega denarja naj bi iz lastnih sredstev zagotovile Dravske elektrarne, preostanek pa bi dobili s posojili oziroma s pomočjo strateškega partnerja, ki bi posredno lahko zagotavljal tudi trg za presežke tovrstne energije. V tej luči je tudi bolj smiselna gradnja večje elektrarne in povezava na 400 kV omrežje, saj je v Elesovih razvojnih načrtih predvidena gradnja 400 kV daljnovoda z Madžarsko, preko nje pa bi bil zagotovljen tudi dostop do trgov srednje- in vzhodnoevropskih držav, kjer prevladujejo termoelektrarne in objekti za proizvodnjo pasovne energije. Dejstvo je, da bo v prihodnjih letih v Evropi primanjkovalo vseh oblik energije, vršna pa bo po dosedanjih izkušnjah dosegala še ugodnejše cene. Sicer pa je že sedanja donosnost te naložbe ocenjena na 9,5 odstotka, kar je zanimivo tudi s stališča potencialnih vlagateljev. Pogosto se v takih primerih, pravi mag. Dušan Kosec, zastavlja tudi vprašanje, kakšen delež pogače bi z uresničitvijo tega projekta dobila domača podjetja. Šestdeset odstotkov vrednosti naložbe naj bi odpadlo na gradbena dela in na tem področju bo za domačo industrijo tudi največ priložnosti. Samo potrebno opremo za takšno vrsto elektrarne pa ta hip na svetu izdelujejo le tri velike družbe, od tega dve Japonski in ena evropska, ki pa še ni povsem kvalificirana za gradnjo elektrarn s tako velikim padcem. Pri tem naj še omenim, je dejal Dušan Kosec, da v Dravskih elektrarnah skrbno jiroučujemo tudi vplive gradnje CHE Kozjak na okolje, pri čemer nameravamo vsekakor tudi pri tem projektu po vzoru dosedanjih karseda upoštevati načela sonaravnega razvoja. Drugače pa smo opravili tudi že prve pogovore z vpletenimi krajani in jim v grobem predstavili projekt, pri čemer so zamisli o zgraditvi črpalne elektrarne Kozjak izrazih precejšnjo podporo. Brane JanjiE K* i^ilili IIHIi'lli:Lii7.1^f.l'f.lHi'l4'li'l:i'il November je na dnevnem trgu zaznamovala precej?nja raznolikost v nihanju oziroma spremembah dnevnih koliËin in cen prodane elektriËne energije. Skupna meseËna koliËina prodane elektriËne energije novembra je zna?ala 41.802 MWh. November je bil tako drugi najbolj?i mesec trgovanja glede na leto?njo skupno koliËino prodane elektriËne energije. V primerjavi s celotno porabo elektriËne energije v Sloveniji sestavlja dnevni trg novembra skoraj ?tiriodstotni delea. Vzrok za veliko skupno koliËino prodane elektriËne energije je bil v veliki ponudbi elektriËne energije zaradi relativno visokih temperatur za ta mesec. Posledice velikih koliËin ponujene elektriËne energije in konkurence na prodajni strani so privedle do zniaanja povpreËnega meseËnega indeksa cene sklenjenih poslov SLOeX na vrednost 8.147, kar v primerjavi z mesecem prej pomeni za 27 odstotkov niajo vrednost. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SIM iiii'nrii'iiii'f^ri:Hi^:MfA'm.iiirii'ii Novembra je bilo tako kot v vseh leto?njih mesecih ponovno najveË prodane pasovne energije, skupno kar 38.184 MWh. Drugi najveËji delea sestavlja prodana koliËina trapezne energije, ki zna?a 2.976 MWh. KoliËine prodane noËne in urne energije so bile zelo majhne. Vzrok za najveËji delea prodane pasovne energije je v velikih ponujenih koliËinah elektriËne energije iz naslova prednostnega dispe-Ëiranja ravno v obliki tega produkta, za druge produkte elektriËne energije pa je bilo na splo?no precej manj ponudb. Posledica tega je, da je produkt pasovne energije najbolj likviden produkt, druge ponudbe pa je precej manj, tako da udeleaenci trgovanja nimajo prav veliko moanosti kombiniranja trgovanja z razliËnimi produkti. Primerjava povpreËnih cen prodane elektriËne energije na razliËnih evropskih dnevnih trgih: nem?kem EEX, poljskem Gielda Energii SA, francoskem Powernext in slovenskem Borzen prikazuje novembra precej razliËna gibanja povpreËnih cen sklenjenih poslov na posameznem dnevnem trgu. Na poljskem trgu tako zasledimo preteano majhno nihanje povpreËne dnevne cene sklenjenih poslov, ki se giblje v razponu od 20,2 do 26,3 evra/MWh. VeËje nihanje zasledimo na francoskem trgu: od 15,4 do 38,7 evra/MWh in nem?kem trgu: od 16,7 do 44,0 evrov/MWh. NajveËji razpon v povpreËnih dnevnih cenah so dosegle cene na slovenskem dnevnem trgu, ki so se gibale v razponu od 21,2 do 48,7 evra/MWh. V povpreËju je bila meseËna cena sklenjenih poslov na slovenskem trgu vi?ja od povpreËne cene na poljskem trgu za 44 odstotkov, od povpreËne cene na francoskem trgu za 22 in od povpreËne nem?ke cene za 14 odstotkov. 12001! A 10006 ^V^ \ i ~^ / \ BOH V s \ 60M «06 n 20« ffSfSfSfffSffffSSSSfffff/ffffS DELEŽI TRGOVANJA S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI ¦ PASOVNA ENERGIJA ¦ TRAPEZNA ENERGIJA ¦ NOČNA ENERGIJA 1 URNA ENERGIJA 3T vi iinTr/TF iiHriiTfTr 1*71 fsJ 11 rf?T T PRIMERJAVA CEN NA RAZLIČNIH EVROPSKIH TRGIH ELEKTRIČNE ENERGIJE /A-VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV 51 k^^TROŠKI OSKRBE VSE VIŠJI Letošnji poslovni rezultati trgovanja z električno energijo bodo slabši kakor lanski. Napovedi kupcem za naslednje leto nič kaj obetavne. Cene električne energije na evropskih borzah rastejo. O tem smo se pogovarjali z dr. Tomažem Stokljem, izvršnim direktorjem za trženje pri Hol-dingu Slovenske elektrarne (HSE). ^ 58 Lo 52 Po Štokljevem dobrem poznavanju domačih in tujih razmer na trgih električne energije lahko letošnje leto razdelimo v dva dela. Prvi del do 19. aprila, ko smo razpolagah z vso proizvodnjo iz NE Krško, imeli presežke in bih neto izvozniki električne energije. HSE je imel sklenjeno pogodbo za odkup dela proizvodnje elektrike iz NEK in kril njene rizike za celotno proizvodnjo, tudi tisto, ki jo je prodajala distribuciji. Zaradi tega je HSE del električne energije prodajal na podlagi letnih pogodb in del s kratkoročnimi pogodbami. Slednje jim je prišlo nadvse prav, ko je aprila Hrvaško elektrogospodarstvo prevzelo polovično proizvodnjo, in ni bilo treba vseh manjkajočih količin uvažati, temveč so lahko občasne presežke izvažah. »Poleg tega bo letošnje leto ostalo v spominu po nizkih vodostajih rek. Poleti so nekatere hidroelektrarne proizvajale le polovico načrtovanih količin električne energije za to obdobje, kar je posledično pomenilo, da smo avgusta del električne energije uvažali tudi iz Italije,« je o letošnji elektroenergetski situaciji povedal izvršni direktor trženja HSE. Kljub nenaklonjeni energetski situaciji v posameznih obdobjih leta, bo HSE tudi letošnje poslovno leto posloval z dobičkom, ki pa bo manjši kakor lani. Štokelj vidi razloge za to v 8- do 10-odstot-nem znižanju letošnje cene večini njihovih domačih kupcev in izpadu cenejše hidroenergije, ki jim je tudi z dodatnimi tržnimi angažmaji ne bo uspelo v celoti nadoknaditi. Izpad načrtovane količine iz HE energije so namreč morah zaradi slabe hidrologije nadoknaditi z nakupi dražje energije in večjo proizvodnjo v Foto Minka Skubic dr. Tomaž Stokelj TE Šoštanj. In kako kaže elektroenergetska situacija za naslednje leto? Potem ko je bila rast porabe električne energije v naši državi lani sedemodstotna, naj bi bila letos petodstotna, kar pomeni za 600 GWh večjo porabo električne energije kakor lani. Za naslednje leto je predvidena 2,5 odstotna rast. Ob tem, da smo s svojimi zmogljivostmi sposobni proizvesti 10.000 GWh in imamo napovedano porabo 12.500 GWh. Drugo polovico proizvodnje NEK-a, s katero smo razpolagali lani in del letošnjega leta, bo treba nadoknaditi z uvozom elektrike preko južne meje. Preko avstrijske meje bodo nastopile omejitve prenosa energije z letošnjih 600 MW na 450 MW, kar pomeni za 1320 GWh manjši uvoz ali skoraj deset odstotkov naše porabe. Pri tem pa na HSE računajo izvoziti v Italijo okoli 1500 GWh, ker tovrstni izvoz znižuje cene na slovenskem trgu. Kot pravi dr. Stokelj, kažejo napovedi porabe za naslednja leta, da bomo vsako leto porabili po 300 GWh električne energije več, ob tem, da v kratkem ne vključujemo nobene nove proizvodne zmogljivosti. Prva naj bi bila leta 2006 HE Boštanj z letno proizvodnjo 115 GWh. Po sedanjih projekcijah nam bo leta 2007 primanjkovalo že 3300 GWh električne energije. »Avstrijci težijo še k znižanju izvoznih kvot na svoji meji. Daljnovod proti Madžarski še ne bo zgrajen prav kmalu. To pa pomeni, da bo treba manjkajoče količine uvažati preko južne, hrvaške meje. Hrvaška sama ima tudi pomanjkanje energije, Bosna ima sklenjene dolgoročne pogodbe s Hrvati, Madžarska tudi nima presežkov, računamo lahko na Bolgarijo, ko bo njihov sistem sinhroniziran z UC-TE. Ena redkih držav z večjim potencialom električne energije je še Slovaška. Pri tem pa je treba k ceni prišteti še stroške avk-cije transporta čez Madžarsko in stroške transporta čez Hrvaško, ki znašajo dodatnih 50 odstotkov k ceni,« je povedal sogovornik. Pri zagotavljanju potrebnih količin elektrike za pokritje našega trga pa tudi pri trgovanju s tujino igra zelo pomembno vlogo cena električne energije. V času od sklepanja pogodb za letošnje leto pa do letos, ko so na HSE pred sklepanjem pogodb za leto 2004, so se cene na leipziški borzi zvišale s 24,4 evra za MWh na 32 ev-rov na MWh električne energije v pasu, kar pomeni 30- do 35-od-stotni skok cene v enem letu. Cena trapezne energije pa se je v istem obdobju podražila tudi za okoli 40 odstotkov in znaša 49 ev-rov za MWh. Do konca desetletja je načrtovana rast od 0,5 do 1 evra za MWh na leto. »Omenjeni skok cene električne energije na severu, nadomestitev polovične proizvodnje NEK na južni meji in pa rast porabe, so glavni razlogi, da so se načrtovani stroški za oskrbo slovenskih porabnikov z leta 2003 na leto 2004 povečali za okrog 13 milijard. Prav zdaj smo pred veliko dilemo, kdo lahko pokrije te stroške. Tarifnim odjemalcem vlada ne želi ustrezno dvigniti cene kWh zaradi vplivov na inflacijo, industrija ne bo konkurenčna na tujih trgih, veliki porabniki tudi ne prenesejo ustreznih povišanj. Kljub temu, da del stroškov prevzame nase HSE, bo bilo treba povišati pogodbene cene z našimi kupci za 10 do 20 odstotkov,« napoveduje dr. Stokelj in ob tem postreže z najnovejšimi odmevi njihovih kupcev na napovedano povišanje. Vsi po vrsti tarnajo, da takega povišanja ne bodo prenesli. Hkrati pa dodaja splošno resnico, ki se je premalokrat zavedamo, da Slovenija nikoli ni in ne bo imela poceni proizvodnje električne energije. Nima namreč ustreznih akumulacij, ima hidroelektrarne z nizkimi padci vode, kar podraži gradnjo, kot ener-gent uporabljamo lignit, ki ga kopljemo pod zemljo, kar tudi ni poceni, drugih pomembnih novih virov ni, aktualni energent plin pa je tudi drag. Ob tem pa imajo naša gospodinjstva za 20 odstotkov nižjo ceno za kWh, kot je tržna cena v Evropski uniji. Minka Skubic ENRONOV SEDEŽ PRODAN ZA 55 MILIJONOV Skupina podjetnikov, ki jih vodi Antonio Pacific, srčni kirurg iz Houstona, je v začetku decembra za 55,5 milijona kupila stolpnico nekdanjega energetskega velikana Enron, ki propadel pred dvema letoma in s tem sprožil val škandalov v samem vrhu ameriške politike. Denar od prodaje stolpnice bo dobila skupina bank z J. P. Morgan na čelu, ki je poleg nekdanjih delničarjev ter upokojencev tudi največji upnik propadlega podjetja. Banke so stavbo kupile leta 1990 za bistveno višjo ceno od tokratne, in sicer za 285 milijonov dolarjev, po nakupu pa so jo oddajale Enronu. Pred dražbo je bila sicer ocenjena na 93 milijonov, vendar pa je bila vrednost zaradi davkov na koncu obračunana nižje. Prodajo dvajset let stare stolpnice, ki je v svojih najboljših časih gostila 7500 uslužbencev (danes jih je tam le še 1200), mora potrditi stečajni upravitelj. Sicer pa se bo zgodba o koncu samega podjetja nadaljevala še nekaj let, saj je vanjo zapletena poplava odškodninskih tožb. STA PREBIVALCI ZADRŽANI GLEDE ŠIRITVE Kar50 odstotkov Avstrijcev, ki so sodelovali v raziskavi inštituta za javnomnenjske raziskave iz Linza, meni, da bo širitev Evropske unije, napovedana za 1. maj 2004, prinesla državi malo prednosti, deset odstotkov pa, da sploh nobenih. Osem odstotkov anketiranih - na vprašanja je odgovarjalo 400 ljudi - pričakuje, da bo imela država od širitve zelo veliko koristi, 30 odstotkov pa jih je prepričanih, da jih bo imela precej. Nekoliko bolj optimistično so na proces gledali moški, prav tako anketiranci, mlajši od 30 let, in tisti z visoko izobrazbo. Med drugim so odgovarjali tudi na vprašanje, ali bo širitev slabo ali dobro vplivala na življenjski standard državljanov. Skoraj 30 odstotkov jih je odgovorilo, da bo vpliv precej pozitiven, 52 odstotkov se jih boji negativnih posledic, 17 odstotkov pa ne pričakuje nobenih učinkov. STA VELIK NAKUP V BELFASTU Skupina BG iz Velike Britanije je podjetju East Surrey Holdings prodala 51-odstotni delež distributerja s plinom Phoenix Natural Gas iz Belfasta. Kupec, ki že ima v lasti 24,5 odstotka njegovih delnic, je za večinski delež plačal približno dvesto milijonov dolarjev, po kupčiji pa se je odločil, da bo od KeySpan Energy odkupil še preostali del podjetja. Phoenix Natural Gas je začel oskrbovati porabnike iz Belfasta in okolice leta 1996. Obenem je nadgrajeval tudi obstoječe prenosno omrežje in do danes položil plinovode v skupni dolžini 2340 kilometrov. www.energyforum.net 53 4710 .ROIZVAJALCI DIKTIRAJO TRG ELEKTRIČNE ENERGIJE Po odpiranju trga z elektriËno energijo leta 1999 se je oblikoval trg, na katerem so bili kljuËni kupci (buyer’s market), temu primerne so bile tudi niaje cene elektriËne energije. Danes pa vse bolj ugotavljamo, da se je ta trg preoblikoval v trg, na katerem glavni postajajo proizvajalci, in ne kupci, poslediËno pa se vse bolj vzpenjajo tudi cene. ^ 58 Lo 54 —I^L a evropskem trgu elek-I ^^ trične energije nastopa-^ jo trije različni udele-_l_ i ženci: proizvajalci, porabniki in regulatorji, ki določajo pravila, v okviru katerih morajo proizvajalci in porabniki delovati in tudi skrbijo za upoštevanje teh pravil. Prva dva sta akterja na trgu, tretji pa skrbi, da igrata po vnaprej določenih pravilih ter določa smernice nadaljnjega razvoja trga. Cilj regulatorjev je enoten trg električne energije z nižjimi cenami in s tem tudi večja konkurenčnost industrije nasploh. Ugotavljamo, da se je v kontinentalni Evropi po odpiranju trga z električno energijo leta 1999 oblikoval trg, na katerem so bili ključni kupci (buyer’s market). Danes pa je vse bolj razvidno, da se je ta trg preoblikoval v trg, na katerem so ključni proizvajalci električne energije, ki trg tudi diktirajo. Oglejmo si, zakaj. Padec cen po odpiranju trga v kontinentalni Evropi Cene električne energije so se po odpiranju trga v Evropi leta 1999 začele zniževati. Po podatkih Ev-rostata so se tako na primer v Nemčiji cene električne energije za velike in srednje industrijske porabnike v obdobju dveh let (med januarjem 1998 in januarjem 2000) znižale za okrog 20 odstotkov, za manjše porabnike pa za okrog 14 odstotkov. Podobne težnje je bilo opaziti tudi v številnih drugih državah Evropske unije, le da v nekoliko manjšem obsegu. Cena za pasovno energijo za koledarsko leto 2000 je bila nekaj časa tudi pod 20 ev-rov/MWh. Delno lahko razlike v padcih cen po državah razložimo z razdelitvijo končne cene na različne komponente: proizvodno ceno, maržo dobavitelja električne energije, stroške prenosa in distribucije, energetske davke in davke na dodano vrednost. Pri tem pa moramo upoštevati še naslednje: - na trgu zelo velikih porabnikov električne energije navadno marže ponudnika električne energije ni, saj je ponudnik proizvajalec, ki pa svojo maržo že vključi v proizvodno ceno blaga: - nekatere komponente cene električne energije so uravnavane s strani države in zato dokaj stabilne (z izjemo pri korenitih spremembah energetske politike države). Iz navedenega lahko sklepamo, da je končna cena električne energije odvisna predvsem od njene proizvodne cene in obstoja konkurence na trgih. Podjetja skušajo v boju s konkurenco znižati posamezne elemente proizvodne cene (stroške kapitala, proizvodnje, vzdrževanja in goriva), vendar ne vseh enako uspešno - na stroške goriva skorajda nimajo vpliva (dobava in proizvodnja je v rokah manjše skupine podjetij z visoko stopnjo medsebojnega dogovarjanja o cenah). Obstaja možnost, da se bo stanje na trgu plina po prihodu novih dobaviteljev z Bližnjega vzhoda spremenilo, vendar je treba počakati, saj je rok zgraditve plinovodov še nejasen. Tudi stopnje konkurence med novimi prišleki na trg in že obstoječimi podjetji ni mogoče predvideti. Evropski trg z električno energijo še ni homogeniziran, na kar nakazuje tudi slika presežnih proizvodnih zmožnosti in števila udeležencev na trgu, ki se od države do države članice spreminjata. Omenjeni značilnosti trgov sta imeli po deregulaciji trga velik vpliv na končno ceno električne energije: - Močan padec cen električne energije na nemškem trgu je odraz tako presežnih proizvodnih zmožnosti kot tudi razdelitve proizvodnega trga med več udeležencev na trgu. - V Italiji so se cene električne energije povišale, za kar je najbolj zaslužen Enel s svojim dominantnim položajem na trgu električne energije. Skoraj polovica (40 odstotkov) električne energije v Italiji je namreč proizvedena iz nafte, zato so cene elektrike pozitivno povezane z rastjo cen nafte (Enel je zato tudi največji evropski kupec nafte). Odziv proizvajalcev na padajoče cene Na kratek rok je regulatorjem v EU s smernico o deregulaciji trga z električno energijo uspelo znižati cene in tako doseči svoj cilj, vendar se srednjeročno zakonodaja ni pokazala kot zadostna. V dveh letih po začetku veljavnosti direktive so namreč proizvajalci električne energije na povečano ponudbo električne energije odreagirali z medsebojnim dogovarjanjem o zmanjšanju lastne proizvodnje, celotna količina proizvedene elektrike se je zmanjšala, cene so se ustalile, oziroma začele rasti. Dvoletni odlog od začetka padanja cen do reakcije proizvajalcev si lahko razlagamo s preudarnostjo proizvajalcev, ki so najprej ocenili prednosti in slabosti zmanjševanja lastnih zmogljivosti. V Nemčiji je tako RWE do leta 2004 načrtoval zmanjšati proizvodnjo za približno 15 odstotkov, prav tako E.ON, kar bo zmanjšalo celotno količino proizvedene električne energije za deset odstotkov. Že sama napoved takih načrtov je povišala cene električne energije. Pričakovati je, da bodo druga podjetja po državah, ki šele začenjajo deregulacijo, hitreje kot v dveh letih po sprejetju za liberalizacijo potrebne zakonodaje sledila nemškemu zgledu in omejila svoje zmogljivosti. V EU prihaja tudi do procesov združevanja elektroenergetskih podjetij in konsolidacije trga, pri čemer nastaja manjše število zelo velikih podjetij - dobaviteljev, ki so vedno tudi proizvajalci električne energije. Ta podjetja vse bolj obvladujejo trg, kar se posledično odraža tudi v višjih cenah. Kaj cenam prinaša prihodnost Naslednja faza procesa deregulacije trga električne energije se šele začenja. Zanjo je značilna negotovost v napovedovanju prihodnjih cen električne energije. Občasno prihaja tudi do resnejšega pomanjkanja razpoložljivih količin električne energije na trgu (kar posledično privede do cenovnih konic), oziroma celo do razpadov omrežij. Najhujši pri- Foto Dušan Jež I Ji T , 55 56 mer letos se je zgodil v Italiji in ima daljnosežne posledice. Enajstega decembra letos je bila cena za pasovno energijo na borzi EEX za leto 2004, preko 31,78 evrov/MWh. V enem letu je torej cena električne energije zrasla s približno 25 evrov/MWh na okrog 36 evrov/MWh v novembru 2003 ter se v zadnjem času ustalila pri ceni okrog 32 evrov/MWh. To v primerjavi z nekajletnim zmernim povečevanjem cen na letni ravni pomeni velik šok za porabnike električne energije, saj gre za približno tretjinsko rast. Nekatera podjetja, posebej tista v energetsko intenzivnih panogah, takšno rast stroškov težko prenesejo. Takšno rast je nemogoče pojasniti z naraščanjem stroškov proizvodnje, več pa pove o doseženi stopnji razvoja trgov z električno energijo v Evropi. Pričakovana je nadaljnja bistvena rast cen električne energije na letni ravni v kontinentalni Evropi v naslednjih nekaj letih, ki pa je odvisna tudi od cen plina in drugih energentov. Visoke cene električne energije in pomanjkanje količin bodo spodbudile nove proizvajalce h gradnji novih proizvodnih zmogljivosti. Ponudba električne energije bo postala prilagodljiva glede na spremembe v povpraševanju, zelo pomembna bo višina investicijskih stroškov, ki so pogoj za hiter vstop na trg električne energije in izstop z njega (reakcija na povečanje povpraševanja). Posebno primerne so lahko plinske elektrarne, ki imajo znaten delež med novo generacijo proizvajalcev električne energije, mogoče jih je relativno hitro zgraditi. Rast porabe elektriËne energije Rast porabe električne energije se je med obdobji zelo spreminjala. Odvisna je predvsem od gibanja bruto domačega proizvoda in od klimatskih razmer v državah (v osemdesetih letih smo bili priča hitri rasti BDP držav, zato je tudi poraba električne energije naraščala po povprečni stopnji okrog 2,5 odstotka, sredi devetdesetih let pa smo imeli zmerno rast BDP, vendar je veliki rasti porabe botrovalo mrzlo vreme). Padanje in naraščanje BDP sko- zi obdobja je navadno počasno in predvideno, zato lahko ta dejavnik pri napovedovanju porabe električne energije dokaj natančno predvidimo (nanaša se predvsem na porabo v industriji). Večje težave se pojavijo pri napovedovanju porabe reziden-čnega/terciarnega sektorja, ki je navadno odgovoren za nenadne in velike spremembe v porabi električne energije in ki je odvisen predvsem od vremenskih sprememb. V zadnjem času klimatske spremembe in povečana uporaba klimatskih naprav v poletnem času bistveno spreminja diagram porabe električne energije. V Sloveniji bo leta 2003 rast porabe glede na lansko leto predvidoma blizu 5 odstotkov, pri čemer Slovenija leta 2004 ne bo razpolagala z novimi proizvodnimi zmogljivostmi. Slovenija je tako postala neto uvoznik, razmere na področju oskrbe pa se bodo v prihodnjih nekaj letih še zaostrile. Letos v Sloveniji velike spremembe V Sloveniji za leto 2004 vladajo precej ostrejši pogoji glede količin in cen oskrbe z električno energijo kakor leta 2003. Leta 2003 je Slovenija izgubila približno 2.500 GWh, ki jih je izrabila ob prevzemanju celotne količine iz NEK, hkrati pa je prišlo do zmanjšanja neto čezmejnih prenosnih zmogljivosti (NTC) na avstrijsko-slovenski meji, ki kljub rasti cen v kontinentalni Evropi pomenijo ugoden vir nakupa. Ponovna dobava 50 odstotkov proizvodnje iz NEK na Hrvaško od aprila 2003 negativno vpliva na povprečno proizvodno ceno električne energije v Sloveniji. Cene za slovensko električno energijo za upravičene odjemalce so zato letos bistveno višje, kar povzroča velik pritisk na proizvajalce in dobavitelje električne energije. V času pisanja članka še ugotavljamo, kakšno je letošnje zvišanje cen električne energije za posamezne segmente upravičenih odjemalcev, lahko pa ugotovimo, da so letošnje cene negativno presenetile praktično vse slovenske upravičene odjemalce, da realnih možnosti upravičenih odjemalcev glede možnosti izbire dobavitelja ne omenjamo. V podjetjih se pojavljajo različni odzivi, nekateri celo zelo burni. Razmere na trgu ne dopuščajo, da bi višje stroške prelili v višje cene naših izdelkov. Lahko se zgodi, da bodo morah v nekaterih tovarnah celo zapreti določeno število delovnih mest, v bolj drastičnem primeru bodo tudi morda selili proizvodnjo v cenejše države. Predvidevamo, da bo v naslednjem letu cena elektrike višja tudi deset do dvajset in več odstotkov, to pa bo za podjetja, zlasti tista, ki so veliki porabniki električne energije, pomenilo hud udarec, saj se bodo stroški poslovanja zelo zvišali. Nekateri največji porabniki imajo sicer pravico do samostojnega uvoza elektrike, vendar je omejen s sistemom kvot, kvote za leto 2004 pa so veliko nižje v primerjavi s tistimi v lanskem letu. V sistem kvot so se namreč vključila elektrodistribu-cijska podjetja, s čimer se je sorazmerno zmanjšal delež za preostale. Zavedati se bo torej treba, da je zanesljivost oskrbe z električno energijo ogrožena, in zato zgraditi nove proizvodne objekte. Sklepna misel V obdobju 2004-2008 je v Sloveniji in zahodni Evropi pričakovati poslabšanje pogojev na trgu z električno energijo z vidika cen in razpoložljivih količin električne energije. Na splošno poraba električne energije v - za Slovenijo relevantni - tujini raste, po drugi strani pa se zapirajo (nerentabilni ah okolju škodljivi proizvodni objekti), kar vodi v zmanjševanje presežkov električne energije. V Sloveniji novih (poceni) proizvodnih virov na kratki rok ne moremo pričakovati. Glede na razvoj dogodkov lahko upravičenim odjemalcem svetujemo še večjo skrb za racionalno rabo energije. mag. Klemen Podjed tega daljnovoda leta 1992 zagotovil, da so vsa sporna vprašanja rešili in da bo ta povezava v kratkem končana. Zdaj je slišati, da naj bi se to zgodilo leta 2005. Drugače pa imajo povsod po Evropi precejšnje težave s pridobivanjem dovoljenj za postavitev novih daljnovodov, tako da se vse bolj zatekajo k novim tehničnim rešitvam in boljši izrabi že obstoječih koridorjev.« Ko ste že omenili nove tehnologije - sodite, da v Sloveniji dovolj spremljamo in prenašamo sodobne tehnične rešitve v našo prakso? »Vsaj o Elesu bi dejal, da v zadnjem času precej uveljavlja tudi najsodobnejša tehnična spoznanja, ki so tudi v veliko bolj razvitih državah še redkost. Tako so bili letos prvič pri nas uvedeni termično zmogljivejši vodniki na daljnovodu 110 kV Cirkovce-Kidričevo, kjer smo zaorali novo le- Foto Brane JanjiE Dr. Franc Jaki je za svoje strokovno delo prejel številne nagrade in priznanja, med njimi državno odlikovanje Red deta s srebrnim vencem, pisno priznanje in plaketo Nikola Tesla za zasluge ob gradnji 400 kV prenosnega omrežja Jugoslavije, Vidmarjevo plaketo, trinajst pisnih priznanj in pohval za uspemo zgraditev proizvodnih in prenosnih objektov v Sloveniji, vrsto priznanj za strokovno delo in referate v okviru Cigre ter tudi diplomo evropskega združenja inženirjev Feani. dino v daljnovodni tehniki. Seveda obstajajo v svetu še boljše in seveda hkrati tudi dražje rešitve. Prepričan pa sem, da jih bomo morali zavoljo učinkovitejše izrabe prostora tudi mi uporabiti ob predhodnem vsakokratnem tehtnem premisleku v tehničnem in ekonomskem smislu. In takšna pot se mi zdi edina pravilna, saj brez razvoja in novejših spoznanj ni mogoče zagotoviti uspešnega poslovanja. Tudi pri uporabi do okolja prijaznejših daljno-vodnih stebrih bo treba več narediti in ne ostajati pri rešitvah izpred trideset in več let. Včasih smo imeli na ravni celotnega elektrogospodarstva različne strokovne komisije, kot je bila denimo Korvos, za optimizacijo in razvoj elektroenergetskega sistema v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v kateri so bili predstavniki vseh takratnih proizvodno prenosnih podjetij v Sloveniji. Elektroenergetski sistem je namreč kljub drugačni organiziranosti še vedno celota in lahko uspešno deluje le, če so uspešni tudi njegovi posamezni deli. Pri tem je treba posebej omeniti izredno velik prispevek našega velikega učitelja pokojnega profesorja Marjana Plaperja s sodelavci na Elektroinštitutu Milan Vidmar, kjer so bile izdelane številne študije aplikativnega in razvojnega značaja. Ker je elektrogospodarstvo pomembna dejavnost, ki vpliva na vsa področja našega življenja, bi bilo zaželeno, da bi bili slovenski strokovnjaki s tega področja še bolj navzoči na mednarodni sceni. Sploh se mi zdi, da je v zadnjem času vse manj prenosa znanj iz mednarodnih konferenc, čeprav se na drugi strani na njih še vedno pojavljamo, a ostaja to znanje »ujeto« pri posameznikih. Velika škoda pa bi bila, če tujih rešitev nekaterih problemov, s katerimi se srečujemo tudi pri našem vsakdanjem delu, ne bi prenesli v naš prostor in bi tako napake delali znova.« Drugače pa domačega znanja ne primanjkuje, vsaj sodeč po naraščanju strokovnih prispevkov za konference elektroener-getikov in izraženih priznanjih ob različnih obiskih iz tujine. »Domačega znanja je precej, ško- da pa je, da ga ne znamo ustrezno in dovolj množično predstaviti tudi v svetovnem merilu. Nekaj ugotovitev mojih raziskovalnih nalog in tudi nalog drugih kolegov oziroma tistih, ki smo jih opravili skupaj, je bilo v mednarodnih strokovnih krogih izredno dobro sprejetih in se citirajo kot literatura tudi pri objavljanju novih znanstvenih ugotovitev. Zal pa moram reči, da podpora takšnemu strokovnemu delu v našem sektorju ni pretirana in se marsikdaj na zadeve gleda zgolj kot na stroške, ne upošteva pa se prihrankov, ki jih izmenjava strokovnega znanja dolgoročno zagotovo prinese. Sploh se mi zdi, da je slovenska energetika rojena pod nesrečno zvezdo in ne najde pravega prostora v strukturah odločanja. Včasih smo imeli celo ministrstvo za energetiko, nato smo bili del gospodarskega ministrstva, zdaj sodimo pod pristojnosti ministrstva za okolje, prostor in energijo, govori pa se tudi o novih spremembah ...« Ste neprekinjeno že 40 let član strokovnega društva elektro-energetikov Juko oziroma od leta 1991 Sloko Cigre, od leta 1970 dejaven član mednarodne pariške Cigre, dejaven član več mednarodnih studijskih delovnih skupin v okviru studijskega komiteja za nadzemne vode pri Cigre Pariz ter vrsto let od leta 1992 tudi predsednik enega najdejavnejših komitejev Sloko Cigre za nadzemne vode, kjer bo po upokojitvi nekaj ključnih članov zagotovo zazijala strokovna praznina. Kakšno je vase mnenje o tovrstnih strokovnih združenjih? »Dejansko odhaja generacija, ki je pustila svoj pečat v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Naš komite ima sicer 25 članov, veliko med njimi pa ni ravno dejavnih oziroma ne pride do tega, da bi svoja mnenja in ugotovitve predstavili širšemu krogu. Predvsem pogrešamo večjo včlanitev mlajše generacije, čeprav smo v zadnjem letu zaznali določen napredek na tem področju. Želim si dejavno članstvo večjega števila mlajših kolegov v naših vrstah, pri čemer se seveda zavedamo, da je dejavnejše mednarodno sodelovanje povezano tudi s stroški 65 Prof. dr. Franc Jaki se je rodil 8. julija 1936 v Ormožu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta 1950 se je vpisal v prvi letnik Srednje tehniške šole elektro smeri v Mariboru, po ukinitvi te šole leta 1951 pa šolanje nadaljeval na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in jo leta 1954 tudi uspešno končal. Leta 1955 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko -jaki tok v Ljubljani, kjer je uspešno dokončal visokošolski študij. V letu 1972173 se je ob delu vpisal na podiplomski študij ter leta 1976 magistriral z delom Problematika zaščitnih vrvi AlMgl/Fe za daljnovode, leta 1992 pa na temo Problematika golih vodnikov in zaščitnih vrvi pri daljnovodih tudi doktoriral. Po diplomi se je leta 1962 zaposlil najprej kot inženir za meritve, pozneje pa kot inženir za zgraditev prenosnih objektov pri Elektroprenosu v Ljubljani. Po ukinitvi Elektroprenosa je bil od leta 1965 do konca leta 1990 neprekinjeno zaposlen pri proizvodno-prenos-nem podjetju Dravske elektrarne Maribor, kjer se je ves čas ukvarjal z razvojno in investicijsko problematiko ter z vodenjem gradnje elektroenergetskih prenosnih objektov. Tako je med drugim sodeloval pri graditvi zanke Sudel 220 kV in 400 kV prenosnega omrežja Nikole Tesla (RTP 220/110 kV Cirkovce, RP 220 kV Podlog DV 220 kV Cirkovce-Kidričevo, DV 220 kV Cirkovce-Podlog, DV 220 kV Podlog-Hol-mec/Obersielach, RTP 400/110 kV Maribor/Dogoše, DV 400 kV Maribor-Krško, DV 400 kV Maribor-Po-dlog DV 400 kV Krško-Zagreb do slovensko-hrvaške meje pri Dobovi, DV 400 kV Podlog-Soštanj). Od leta 1968 do 1972 je bil pri takratnem EGM-Elektrogospodarstvo Maribor imenovan za vodjo enote prenosa Pekre, kjer je vodil tudi obsežna rekonstrukcijska dela na stikališču 110/35 kV Pekre in na stika-lišču 110/10 kV Kidričevo ter sodeloval pri številnih obnovitvenih delih obstoječih 110 kV daljnovodov v štajerski regiji. V obdobju 1977-1990 je sodeloval še pri gradnji proizvodnih energetskih objektov HE For-min, hišnega agregata na jezu Melje, Območnega centra vodenja-OCV Dravskih elektrarn Maribor ter na razvojnih delih in pripravah za gradnjo investicijskih projektov Razdelilne transformatorske postaje RTP 400/220 kV Podlog RTP 400/110 kV Krško, Crpalne elektrarne Kozjak, prenove hidroelektrarne Fala, verige HE na Muri ter termoelektrarne toplarne TE-TO Maribor. Od leta 1989 je vodil tudi gradnjo mednarodnega daljnovoda 2x400 kV Maribor-Kainachtal. Po letu 1991, ko je prešel v Eles in kjer je opravljal dela vodje službe za investicije, direktorja sektorja za razvoj in investicije in nazadnje svetovalca direktorja za področje prenosa električne energije, pa tudi vsa študijska in razvojna dela na novi mednarodni interkonekcijski 400 kV daljnovodni povezavi Slovenija-Madžarska. 66 in od posameznika terja tudi žrtvovanje veliko prostega časa. Kot podpredsednik za prenosno dejavnost pri Sloko Cigre sem se obvezal, da bom naš študijski komite za nadzemne vode vodil še do naslednje skupščine, v tem času pa bo treba poiskati nove ljudi. Mesto tajnika, ki ga je vrsto let uspešno opravljal cenjeni kolega Janez Kern, je že prevzel mlajši kolega Borut Vertačnik. Vsekakor bi tovrstno strokovno udejstvovanje morala še bolj spodbujati tudi energetska podjetja, saj so dejanski kapital vsake uspešne družbe pravzaprav visoko izobraženi in strokovno usposobljeni ljudje.« Ravno te dni ste prejeli odobritev za nadaljevanje vašega dela oziroma ste bili habilitirani za izrednega profesorja na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru se za pet let do leta 2008. Gre vsekakor se za eno pomembno priznanje vašemu dosedanjemu 25-letnemu pedagoškemu in znanstveno raziskovalnemu delu na fakulteti, ki pa hkrati pomeni, da boste kljub upokojitvi vsaj se nekaj let ohranili stik z elektrogospodarstvom. »Vedno sem skušal združevati teorijo in prakso in temu cilju je bilo namenjeno tudi moje dosedanje delo s študenti. Na predavanjih sem jih skušal seznaniti s kar največjim številom konkretnih primerov in jim prenesti domače in tuje izkušnje, povezane z obvladovanjem težav, s katerimi se pri svojem delu srečujemo energetiki. Upam, da mi bo uspelo del pridobljenega znanja v bogati dolgoletni praksi podariti tudi prihodnjim rodovom, predvsem podiplomcem magistran-tom in doktorantom, ki so se odločili za nadaljevanje študija na področju močnostne elektrotehnike.« Brane Janjič ICENCE DRAAVNEGA IZPITNEGA CENTRA Sredi decembra je v prostorih Elektro-Slovenija potekala krajša priložnostna slovesnost, na kateri so bile šestim strokovnjakom iz vrst elektrogospodarstva Slovenije podeljene licence Državnega izpitnega centra za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Kot smo v prej?nji ?tevilki Na?ega stika ae poroËali, je Izobraaevalni center elektrogospodarstva Slovenije, skladno z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, pridobil v tem letu koncesijo za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za programa Stikal-niËar v elektroenergetiki in Dis-peËer v centru vodenja. Po tem zakonu obvezno usposabljanje za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij je v tem Ëasu po intenzivnem, na daljavo izvedenem programu usposabljanja v okviru Andrago?kega centra Republike Slovenije, uspe?no opravila tudi ?esterica strokovnjakov iz vrst elektrogospodarstva. Licence za presojevalce obeh nacionalnih poklicnih kvalifikacij stikalniËar v elektroenergetiki in dispeËer v centru vodenja so si na ta naËin pridobili Dominik Boajak, Marjan Bra-Ëun, Bojan Drol, mag. Anton Lu-skovec, dr. Pavel Omahen in Ferdinand ValenËak. Licence Draavnega izpitnega centra za presojevalce nacionalnih poklicnih kvalifikacij stikalniËar v elektroenergetiki in dispeËer v centru vodenja je navedenim strokovnjakom podelil predstavnik, Slavko Lapanja. Med podelit- vijo licenc je bilo pri tem zlasti poudarjeno, da so se navedeni strokovnjaki v Ëasu svojega intenzivnega, nekajmeseËnega usposabljanja uspe?no seznanili s sistemom nacionalnih poklicnih kvalifikacij, znaËilnostmi izobraaevanja in uËenja odraslih ter znaËilnostmi preverjanja in potrjevanja znanja. Spoznali so postopke preverjanja in potrjevanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, zbirno mapo, se usposobili za ocenjevanje dokazil ter naËrtovanje neposrednega preverjanja. Podrobneje so prouËili standarde znanj in spretnosti, zlasti za obe navedeni nacionalni poklicni kvalifikaciji, ter se seznanili z oblikovanjem meril za ugotavljanje doseganja standardov znanj. Spoznali so oblike in metode preverjanja znanja in spretnosti, pa tudi naËin kakovostnega sporazumevanja in posredovanja povratnih informacij v postopkih preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Seznanili so se z vlogo predsednika in Ëlanov izpitne komisije ter izpeljavo postopka neposrednega preverjanja in potrjevanja strokovnih znanj in spretnosti ter se na ta naËin kakovostno usposobili za naloge presojevalcev v postopkih preverjanja in potrjevanja nacio- nalnih poklicnih kvalifikacij StikalniËar v elektroenergetiki in DispeËer v centru vodenja. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da so se navedeni strokovnjaki zaradi svojih vsakodnevnih obremenitev na delovnih mestih in s tem pomanjkanja Ëasa skupaj z odgovornimi v Izobraaevalnem centru elektrogospodarstva Slovenije odloËili za sodelovanje v programu usposabljanja na daljavo in ga kot prva generacija na tak?en naËin tudi uspe?no konËali. Kot menijo sami, je s tem povezana njihova veËja samoaktiv-nost v teku usposabljanja ?e bolj pripomogla k temu, da se kot presojevalci danes poËutijo ?e sposobnej?e, samozavestnej?e in odgovornej?e za opravljanje nalog, za katere so se usposobili. Tako je moË skleniti, da se navedeni strokovnjaki vloge predsednika in Ëlanov izpitne komisije ter s tem pomena pridobljene licence za presojevalca v postopkih preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij dobro zavedajo in znajo zato ?e bolje opredeliti, kako bodo kot presojevalci nastopali pri neposrednem preverjanju in potrjevanju strokovnih znanj in spretnosti za obe nacionalni poklicni kvalifikaciji, katerih znanja in spretnosti zanju bodo pri prihodnjih kandidatih presojali. To je razveseljivo zlasti zato, ker bosta obe novo razviti nacionalni poklicni kvalifikaciji v druabi pridobili tisti ugled in pomen, ki si ga zasluaita, najveË prav s strokovnim, kakovostnim in odgovornim delom njunih presojevalcev. Matej Strahovnik 67 RETJI DAN INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV SLOVENIJE Na tretjem dnevu inženirjev in arhitektov so bili 19. novembra zvečer na Ljubljanskem gradu nagrajeni avtorji projektov oziroma rešitve, ki jih odlikujejo inovativnost, izvirnost in op-timalnost, ter tisti inženirji, ki so se s svojim strokovnim delom se posebej izkazali. D r. Janezu Hrovatinu naziv častni clan IZS Inženirska zbornica Slovenije je podelila nazive častni član dr. Janezu Hrovatinu, mag. Dušanu Blaganjetu in prof. dr. Urošu Baj-žlju. Prejemniki nagrad in častni člani so prejeli plakete IZS in skulpture, ki jih je oblikovala akademska kiparka Mojca Smer-du. Inženirska zbornica Slovenije je podelila naziv častni član dr. Janezu Hrovatinu, za dejavno delo pri pripravah in izvedbi strokovnih izpitov. Janez Hrovatin je ustanovni član zbornice, predsednik izpitne komisije za strokovne izpite iz elektro stroke že vse od ustanovitve zbornice, član odbora za električno varnost pri Ministrstvu za gospodarstvo in dolgoletni vodja komisije za izobraževanje pri Elektrotehnični zvezi Slovenije. Njegovo dolgoletno delo na področju obvladovanja elektrotehnične zakonodaje je privedlo do zadnjega programa za opravljanje strokovnih izpitov za projektante, odgovorne vodje del, odgovorne vodje posameznih del in dopolnilnih izpitov za tehnike elektro stroke. Zaradi velikega števila relevantnih uredb, predpisov in standardov, ki so zbrani v posebnem delu tega programa, pa tudi zaradi strokovne zahtevnosti njihovega razumevanja so predpisi opremljeni s kratko vsebino. Prav dr. Ja- nez Hrovatin je s svojim organizacijskim občutkom in strokovnim znanjem dal velik prispevek k predstavitvi in uporabi programa za strokovne izpite, tako da je program prijaznejši. Janezu Kernu nagrada za življenjsko delo Nagrade Inženirske zbornice Slovenije so bile podeljene za izjemne dosežke, več izjemnih dosežkov v kakem časovnem obdobju ali za življenjsko delo, pri čemer so moraU biti objekt, tehnologija oziroma izdelek ah posamezna faza izvedbe, na katere se nagrada nanaša, izpeljani ah uporabljeni. Nagrade so dobili Viktor Markelj za inventivno konstruktorsko zasnovo ter postavitev najdaljšega slovenskega mostu preko reke Mure na avtocestnem odseku Vu-čja vas-Beltinci, doc. dr. Mihael Ribičič za strokovno in inovativ-no projektiranje in izdelavo geološko geomehanskih projektov pri izvedbi avtocestnega programa v Sloveniji, s poudarkom na avtocestni odsek Vransko-Blago-vica, Branimir Vlaj za visoko strokoven in individualen način sanacije največjih in najobsežnejših plazov v državi ter za prispevek k varovanju in sanaciji brežin na državni cestni mreži, Marko Umberger za prenos ra-zvojno-raziskovalnih dosežkov na področju energijsko učinkovite in biokhmatske gradnje v oprijemljive inženirske rešitve, Tomaž Banovec za življenjsko delo na področju geodetske dejavnosti, /«««z Kern za življenjsko delo na področju gradnje elektrovo-dnega omrežja v Sloveniji ter Anton Marinko za življenjsko delo na področju gradnje predorov v Sloveniji in tujini. Inženirska zbornica Slovenije je podelila nagrado za izjemne inženirske dosežke Janezu Kernu, za Dr. Janezu Hrovatinu (v sredini) sta naziv Ëastni Ëlan IZS podelila predsednik zbornice mag. »rtomir Remec (desno) in predsednik nadzornega odbora zbornice mag. Vekoslav Koro?ec (levo). Janezu Kernu (v sredini) sta nagrado IZS za izjemne doseake podelila predsednik zbornice mag. »rtomir Remec (desno) in predsednik UO matiËne sekcije elektroinaenirjev Ivan Leban (levo). življenjsko delo na področju gradnje elektroenergetskega omrežja v Sloveniji. Ime Janeza Kerna je v nekaj desetletjih njegovega uspešnega dela postalo sinonim za kakovostno in tehnološko vrhunsko gradnjo elektroenergetskega omrežja. Pri naštevanju vseh daljnovodov, katerih gradnjo ali obnovo je inženir Janez Kern vodil, lahko ugotovimo, da številka presega tisoč kilometrov. Ni ga stojnega mesta dajnovodne-ga stebra, ki ga ne bi sam prehodil in poznal. Gradnja daljnovodov je bila zanj delo, izziv, pa tudi skoraj konjiček, ki ga je podpiral s svojo planinsko žilico. S takim opusom, kot je njegov, se bo tudi v prihodnje verjetno lahko pohvalil le redko kdo. Ob koncu svoje dolgoletne delovne poti je inženir Janez Kern sprejel še po- seben izziv. Vodil je gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje RTP 400/110 kV Krško, ki je začela uspešno obratovati lani. Janez Kern je kot vodja gradnje in obnove daljnovodov ustvaril pomemben inženirski dosežek, ki si vsekakor zasluži vse spoštovanje kolegov inženirjev, priznanje ter zahvalo širše skupnosti in po toliko letih uspešnega delovanja tudi nagrado zbornice za inženirske dosežke. Posvetovanje Inovativno grajeno okolje »Naslovna tema tretjega dneva inženirjev in arhitektov 2003 je bila Inovativno grajeno okolje. Zakaj? Predvsem zato, ker dobro povzema skupna prizadevanja za sožitje vseh potrebnih dejavnosti na področju urejanja Foto Drago Papler Inženirska zbornica Slovenije združuje več kakor sest tisoč petsto posameznikov z javnim pooblastilom ter približno dva tisoč petsto podjetij, ki na območju Republike Slovenije sodelujejo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju. Člani zbornice delujejo v sedmih samostojnih matičnih sekcijah - matični sekciji arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov, gradbenih, strojnih in elektroinženirjev, tehnologov in drugih inženirjev, rudarjev in geotehnotogov ter geodetov. S svojimi številnimi vsebinskimi programi in delovnimi komisijami Inženirska zbornica Slovenije dejavno skrbi za ugled svojih članov in stroke v celoti. prostora in graditve objektov, pri čemer ostaja naš najpomembnejši cilj dvigovanje splošne gradbene kulture. Predsednik Inženirske zveze mag. Črtomir Remec je poudaril, da so prav izzivi inova-tivnih prostorskih in arhitekturnih rešitev ob hkratnem razvoju splošne gradbene kulture pomembno gibalo napredka inženirske stroke in zagotovilo za vedno nove prostorske priložnosti. Svoje projekte oziroma poglede na inovativno gradnjo so v desetih tematskih referatih predstavili inženirji, strokovnjaki s področja geodezije, arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike in rudarstva. Med njimi je magister ekonomije in magister elektrotehnike Djani Brečevič opisal vlogo obnovljivih virov v energetski oskrbi Slovenije. V referatu je prikazal stanje obnovljivih virov (vodna energija, energija vetra, sončna energija itd.) v energetski oskrbi Slovenije in primerjavo s stanjem v državah EU. Glede na izreden pomen Direktive o pospeševanju rabe električne energije iz obnovljivih energetskih virov, je bila prikazana tudi problematika udejanitve te Direktive v Sloveniji. Prikazane so bile tendence uporabe obnovljivih virov do leta 2020 v Sloveniji, zlasti pri proizvodnji električne energije. Posebej pa je bila utemeljena vloga obnovljivih virov pri zmanjševanju emisij škodljivih snovi, zlasti toplogrednih plinov. Drago Papler 69 E-TOL NAGRAJENA ZA ODNOS DO OKOLJA Konec novembra je bila v Portorožu peta konferenca o okoljskem menedžmentu z naslovom Zeleno podjetništvo in obvladovanje okoliških stroškov. Revija Gospodarski vestnik in Ekološki razvojni sklad RS sta prvi dan podelila okoljsko nagrado 2003. Med letošnjimi nagrajenci za uspešno izvedene okoljske posege je bila tudi Termoelektrarna toplarna Ljubljana. Teme letošnje konference so obravnavale zakonske predpise s področja varovanja okolja v Sloveniji in EU, okoljsko knjigovodstvo, okoljske razsežnosti presoje bonitet podjetja, okoljske izdatke in predstavitve nekaterih projektov s tega področja. V uvodnem predavanju se je moderator dr. Peter Novak lotil razvoja države Slovenije z vidika sprejetja standardov ISO 14000. Podal je zamisel, da bi Slovenija kot država postala nosilka okoljskega certifikata ISO 14000. V naši državi ima že 1200 podjetij standard ISO 9000 in več kakor 200 ISO 14000. Med njimi ni državne uprave, razen ene občine. »Država Slovenija bi morala kot dobro, srednje veliko mednarodno podjetje prva začeti uvajati skupino teh standardov v javna podjetja in državno upravo: s tem bi zagotovila usklajen in sonara-ven razvoj ob kar najmanjših stroških za upravljanje,« je nadaljeval Novak. Poglavitno načelo standarda ISO 9001/2, ki bi ga moraU uvesti v vseh javnih in državnih institucijah, je, da vsakdo odgovarja za kakovost svojega izdelka in ga ne sme posredovati naprej, če ne zadošča postavljenim normam. Slab izdelek mora delavec ah skupina popraviti na svoje stroške. V uradništvu pa je občutiti brezbrižnost, saj ni posledic za slabo ah neodgovorno delo posameznika ah skupine. Po Novakovem mnenju ključ do večje uspešnosti leži pri izdelovalcih predpisov. Poglavitno odgovornost nosijo pripravljalci zakonov in predpisov ter njihovi potr-jevalci: mi nistri, vlada RS in državni zbor. Pomanjkanje temeljnih spodbud delovanja posameznih ukrepov in nestrokovno popravljanje zakonov v državnem zboru pa ima po njegovem neslu- Foto Dušan Jež tene ekonomske in pravne posledice. Dokler ne bodo vsi, ki so odgovorni za izdelavo predpisov in njihovo sprejemanje, sprejeli naËela ISO 9001 in 9002, ni priËakovati izbolj?anja stanja. Upravljanje draave bo bistveno bolj urejeno, ko bosta po tem naËelu svoje delo uredila vlada in draavni zbor. Na koncu uvodnega predavanja je dr. Peter Novak predlagal, da se Zakon o varstvu okolja, ki je v sprejemanju v parlamentu, preimenuje v Zakon o usklajenem razvoju in upravljanju okolja in postane temelj za nov, kakovostni razvoj Slovenije. O novih direktivah Evropske unije s podroËja politike varstva okolja je nato govoril Samo KopaË z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Predvsem se je dotaknil evropskega standarda ravnanja z okoljem Emas, ki ga bomo zaËeli uresniËevati, ko se bomo pridruaili Evropski uniji. Pristojni organ za podelitev tega standarda bo MOPE. Za presojo standarda Emas, katerega podlaga je standard ISO 14001, bo treba usposobiti ustrezno ?tevilo presojevalcev. Ta standard bo namreË treba obnavljati vsako leto, kar bodo nadzorovale in?pekcijske sluabe ministrstva. Druga novost, ki nas Ëaka, bo raËunovodsko poroËanje o okoljskih vpra?anjih, kar vsebuje direktiva iz leto?njega junija, in bo sestavni del letnih poroËil druab. Tudi tega bodo preverjali revizorji. Iz raËunovodskih poroËil bo na primer razvidno tudi trgovanje z emisijami, ki bo v bilanci stanja lahko pravica ali stro?ek. O tem, kako tem zahtevam sledi praksa, je govoril dr. Slavko Pla-zar, ki je za Premogovnik Velenje izdelal Winterjev model za vodenje okoljskega knjigovodstva. Sestavni del konference je bila okrogla miza o zmanj?evanju emisij ogljikovega dioksida in uresniËevanju Kjotskega sporazuma. Na njej so sodelujoËi govorili o trgovanju z emisijami oglji- kovega dioksida in vplivih tega trgovanja na zmanj?anje obremenjevanja okolja. Revija Gospodarski vestnik in Ekolo?ki razvojni sklad RS sta v okviru projekta EKO 2003 na veËer prvega dne konference podelila okoljske nagrade 2003. Podelili so nagrade za okoljski izdelek leta, do okolja prijazen postopek in do okolja prijazno partnerstvo. Letos so bila kot do okolja najbolj prijazna podjetja ocenjena Gorenje iz Velenja, ljubljanski Petrol in novome?ki Revoz. Med tremi dobitniki priznanja za uspe?no izvedene okoljske posege je tudi Termoelektrarna toplarna Ljubljana. Minka Skubic Obrazloaitev priznanja TE-TOL Termoelektrarna toplarna Ljubljana je najveËji energetski objekt mesta Ljubljane. V sistemu daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane pokriva 90 odstotkov potreb po toplotni energiji in zagotavlja tri odstotke potreb po elektriË-ni energiji v Sloveniji. Poslanstvo TE-TOL je varna, zanesljiva, ekonomiËna in do okolja prijazna proizvodnja toplotne energije. V podjetju imajo tri certifikatne sisteme kakovosti: sistem vodenja kakovosti ISO 9001:1995, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 in akreditacijo laboratorija za premog ISO/IEC 17025. Varovanje okolja je uvr?Ëeno med najvi?je cilje TE-TOL in je vkljuËeno v njihovo razvojno strategijo. Pri tem so doslej izvedli ukrepe na podroËju zmanj?evanja obremenjevanja zraka in zmanj?evanja koliËine odpadkov. Z uporabo obstojeËe in nove tehnologije ter z uËinkovito rabo primarnih virov v soproizvodnji aelijo proizvajati ter prodajati toploto in elektriËno energijo po konkurenËnih cenah, nenehno poveËevati trani delea in ob tem upo?tevati ekonomski, socialni in okoljski razvoj. Eno od vpra?anj, povezano z njihovim razvojem, je tudi, ali obstojeËe zmogljivosti nadomestiti z novo plinsko tehnologijo ali obnoviti obstojeËe premogovne tehnologije. SoËasno pa poteka tudi projekt o moanosti nadomestitve dela premoga z lesno biomaso, z namenom zmanj?evanja emisij ogljikovega dioksida. 71 ILEKTROENERGETIKA SKOZI »AS Kot smo že pisali, je septembra izšla knjiga 40 let Elektra Gorenjska. Ker je bil prvi natis knjige kmalu razprodan, so se v podjetju po dveh mesecih odločili za ponatis. Ob koncu novembra so na prireditvi v avli poslovne stavbe Elektra Gorenjska odprli dokumentarno zgodovinsko razstavo Elektroenergetika skozi čas: 40 let Elektra Gorenjska, obenem pa so predstavili tudi omenjeno knjigo. Poglavitni poudarek prireditve je bil na spoštovanju minule dediščine, ki jo je skozi tehnološki razvoj spremljala skrb za napredek in kakovost. Sodelavce Elektra Gorenjska in predstavnike elek-trodistribucijskih podjetij in drugih ustanov je nagovoril predsednik uprave Jože Knavs. Povedal je, da ima elektrika svoje zaËetke na Gorenjskem pred 110 leti, ko je prva luË posvetila v MajdiËevem mlinu v Kranju in v rudniku aivega srebra v Podljubelju. Kak?en razmah je doaivela elektrifikacija, pove podatek, da je ae leto pozneje ©kofja Loka dobila javno elektriËno razsvetljavo. NastajajoËa industrija je potrebovala pogonsko moË, ki je zaËela prihajati iz vse ?tevilnej?ih elektrarn. Pred 90 leti ustanovljene Kranjske deaelne elektrarne so se lotile elektrifikacije podeaelja, ki se je v tako velikem obsegu zaËela prav na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne se je gorenjska elektrifikacija nadaljevala iz dveh sredi?Ë, to je Kranja in Airovnice, pod okriljem draavnih podjetij, katerih imena so se z reorganizacijami spreminjala. Nadalje je Knavs povedal, da so tradicija, kakovost in napredek dejavniki, ki spremljajo podjetje ^ 3L o> 72 Elektro Gorenjska skozi Ëas. Glede praznovanja 40-letnice podjetja je omenil izid knjige 40 let Elektra Gorenjske, ki jo je napisal Drago Papler. Poleg tega je poudaril tudi pomen dokumentarno zgodovinske razstave, na kateri so predstavljeni listi iz elektroenergetske zgodovine skozi Ëasovne prelomnice, vse do dana?njih dni, fotografski motivi in zanimiva zbirka tehniËnih eksponatov iz Airovnice. Uveljaviti še večjo prepoznavnost podjetja V drugem delu je Knavs poudaril, da bo podjetje Elektro Gorenjska nadaljevalo politiko kakovosti, ki je sestavni del strate?kih, razvoj- Predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs. Foto Miro Jakomin tega daljnovoda leta 1992 zagotovil, da so vsa sporna vprašanja rešili in da bo ta povezava v kratkem končana. Zdaj je slišati, da naj bi se to zgodilo leta 2005. Drugače pa imajo povsod po Evropi precejšnje težave s pridobivanjem dovoljenj za postavitev novih daljnovodov, tako da se vse bolj zatekajo k novim tehničnim rešitvam in boljši izrabi že obstoječih koridorjev.« Ko ste že omenili nove tehnologije - sodite, da v Sloveniji dovolj spremljamo in prenašamo sodobne tehnične rešitve v našo prakso? »Vsaj o Elesu bi dejal, da v zadnjem času precej uveljavlja tudi najsodobnejša tehnična spoznanja, ki so tudi v veliko bolj razvitih državah še redkost. Tako so bili letos prvič pri nas uvedeni termično zmogljivejši vodniki na daljnovodu 110 kV Cirkovce-Kidričevo, kjer smo zaorali novo le- Foto Brane JanjiE Dr. Franc Jaki je za svoje strokovno delo prejel številne nagrade in priznanja, med njimi državno odlikovanje Red deta s srebrnim vencem, pisno priznanje in plaketo Nikola Tesla za zasluge ob gradnji 400 kV prenosnega omrežja Jugoslavije, Vidmarjevo plaketo, trinajst pisnih priznanj in pohval za uspemo zgraditev proizvodnih in prenosnih objektov v Sloveniji, vrsto priznanj za strokovno delo in referate v okviru Cigre ter tudi diplomo evropskega združenja inženirjev Feani. dino v daljnovodni tehniki. Seveda obstajajo v svetu še boljše in seveda hkrati tudi dražje rešitve. Prepričan pa sem, da jih bomo morali zavoljo učinkovitejše izrabe prostora tudi mi uporabiti ob predhodnem vsakokratnem tehtnem premisleku v tehničnem in ekonomskem smislu. In takšna pot se mi zdi edina pravilna, saj brez razvoja in novejših spoznanj ni mogoče zagotoviti uspešnega poslovanja. Tudi pri uporabi do okolja prijaznejših daljno-vodnih stebrih bo treba več narediti in ne ostajati pri rešitvah izpred trideset in več let. Včasih smo imeli na ravni celotnega elektrogospodarstva različne strokovne komisije, kot je bila denimo Korvos, za optimizacijo in razvoj elektroenergetskega sistema v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v kateri so bili predstavniki vseh takratnih proizvodno prenosnih podjetij v Sloveniji. Elektroenergetski sistem je namreč kljub drugačni organiziranosti še vedno celota in lahko uspešno deluje le, če so uspešni tudi njegovi posamezni deli. Pri tem je treba posebej omeniti izredno velik prispevek našega velikega učitelja pokojnega profesorja Marjana Plaperja s sodelavci na Elektroinštitutu Milan Vidmar, kjer so bile izdelane številne študije aplikativnega in razvojnega značaja. Ker je elektrogospodarstvo pomembna dejavnost, ki vpliva na vsa področja našega življenja, bi bilo zaželeno, da bi bili slovenski strokovnjaki s tega področja še bolj navzoči na mednarodni sceni. Sploh se mi zdi, da je v zadnjem času vse manj prenosa znanj iz mednarodnih konferenc, čeprav se na drugi strani na njih še vedno pojavljamo, a ostaja to znanje »ujeto« pri posameznikih. Velika škoda pa bi bila, če tujih rešitev nekaterih problemov, s katerimi se srečujemo tudi pri našem vsakdanjem delu, ne bi prenesli v naš prostor in bi tako napake delali znova.« Drugače pa domačega znanja ne primanjkuje, vsaj sodeč po naraščanju strokovnih prispevkov za konference elektroener-getikov in izraženih priznanjih ob različnih obiskih iz tujine. »Domačega znanja je precej, ško- da pa je, da ga ne znamo ustrezno in dovolj množično predstaviti tudi v svetovnem merilu. Nekaj ugotovitev mojih raziskovalnih nalog in tudi nalog drugih kolegov oziroma tistih, ki smo jih opravili skupaj, je bilo v mednarodnih strokovnih krogih izredno dobro sprejetih in se citirajo kot literatura tudi pri objavljanju novih znanstvenih ugotovitev. Zal pa moram reči, da podpora takšnemu strokovnemu delu v našem sektorju ni pretirana in se marsikdaj na zadeve gleda zgolj kot na stroške, ne upošteva pa se prihrankov, ki jih izmenjava strokovnega znanja dolgoročno zagotovo prinese. Sploh se mi zdi, da je slovenska energetika rojena pod nesrečno zvezdo in ne najde pravega prostora v strukturah odločanja. Včasih smo imeli celo ministrstvo za energetiko, nato smo bili del gospodarskega ministrstva, zdaj sodimo pod pristojnosti ministrstva za okolje, prostor in energijo, govori pa se tudi o novih spremembah ...« Ste neprekinjeno že 40 let član strokovnega društva elektro-energetikov Juko oziroma od leta 1991 Sloko Cigre, od leta 1970 dejaven član mednarodne pariške Cigre, dejaven član več mednarodnih studijskih delovnih skupin v okviru studijskega komiteja za nadzemne vode pri Cigre Pariz ter vrsto let od leta 1992 tudi predsednik enega najdejavnejših komitejev Sloko Cigre za nadzemne vode, kjer bo po upokojitvi nekaj ključnih članov zagotovo zazijala strokovna praznina. Kakšno je vase mnenje o tovrstnih strokovnih združenjih? »Dejansko odhaja generacija, ki je pustila svoj pečat v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Naš komite ima sicer 25 članov, veliko med njimi pa ni ravno dejavnih oziroma ne pride do tega, da bi svoja mnenja in ugotovitve predstavili širšemu krogu. Predvsem pogrešamo večjo včlanitev mlajše generacije, čeprav smo v zadnjem letu zaznali določen napredek na tem področju. Želim si dejavno članstvo večjega števila mlajših kolegov v naših vrstah, pri čemer se seveda zavedamo, da je dejavnejše mednarodno sodelovanje povezano tudi s stroški 65 Prof. dr. Franc Jaki se je rodil 8. julija 1936 v Ormožu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta 1950 se je vpisal v prvi letnik Srednje tehniške šole elektro smeri v Mariboru, po ukinitvi te šole leta 1951 pa šolanje nadaljeval na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in jo leta 1954 tudi uspešno končal. Leta 1955 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko -jaki tok v Ljubljani, kjer je uspešno dokončal visokošolski študij. V letu 1972173 se je ob delu vpisal na podiplomski študij ter leta 1976 magistriral z delom Problematika zaščitnih vrvi AlMgl/Fe za daljnovode, leta 1992 pa na temo Problematika golih vodnikov in zaščitnih vrvi pri daljnovodih tudi doktoriral. Po diplomi se je leta 1962 zaposlil najprej kot inženir za meritve, pozneje pa kot inženir za zgraditev prenosnih objektov pri Elektroprenosu v Ljubljani. Po ukinitvi Elektroprenosa je bil od leta 1965 do konca leta 1990 neprekinjeno zaposlen pri proizvodno-prenos-nem podjetju Dravske elektrarne Maribor, kjer se je ves čas ukvarjal z razvojno in investicijsko problematiko ter z vodenjem gradnje elektroenergetskih prenosnih objektov. Tako je med drugim sodeloval pri graditvi zanke Sudel 220 kV in 400 kV prenosnega omrežja Nikole Tesla (RTP 220/110 kV Cirkovce, RP 220 kV Podlog DV 220 kV Cirkovce-Kidričevo, DV 220 kV Cirkovce-Podlog, DV 220 kV Podlog-Hol-mec/Obersielach, RTP 400/110 kV Maribor/Dogoše, DV 400 kV Maribor-Krško, DV 400 kV Maribor-Po-dlog DV 400 kV Krško-Zagreb do slovensko-hrvaške meje pri Dobovi, DV 400 kV Podlog-Soštanj). Od leta 1968 do 1972 je bil pri takratnem EGM-Elektrogospodarstvo Maribor imenovan za vodjo enote prenosa Pekre, kjer je vodil tudi obsežna rekonstrukcijska dela na stikališču 110/35 kV Pekre in na stika-lišču 110/10 kV Kidričevo ter sodeloval pri številnih obnovitvenih delih obstoječih 110 kV daljnovodov v štajerski regiji. V obdobju 1977-1990 je sodeloval še pri gradnji proizvodnih energetskih objektov HE For-min, hišnega agregata na jezu Melje, Območnega centra vodenja-OCV Dravskih elektrarn Maribor ter na razvojnih delih in pripravah za gradnjo investicijskih projektov Razdelilne transformatorske postaje RTP 400/220 kV Podlog RTP 400/110 kV Krško, Crpalne elektrarne Kozjak, prenove hidroelektrarne Fala, verige HE na Muri ter termoelektrarne toplarne TE-TO Maribor. Od leta 1989 je vodil tudi gradnjo mednarodnega daljnovoda 2x400 kV Maribor-Kainachtal. Po letu 1991, ko je prešel v Eles in kjer je opravljal dela vodje službe za investicije, direktorja sektorja za razvoj in investicije in nazadnje svetovalca direktorja za področje prenosa električne energije, pa tudi vsa študijska in razvojna dela na novi mednarodni interkonekcijski 400 kV daljnovodni povezavi Slovenija-Madžarska. 66 in od posameznika terja tudi žrtvovanje veliko prostega časa. Kot podpredsednik za prenosno dejavnost pri Sloko Cigre sem se obvezal, da bom naš študijski komite za nadzemne vode vodil še do naslednje skupščine, v tem času pa bo treba poiskati nove ljudi. Mesto tajnika, ki ga je vrsto let uspešno opravljal cenjeni kolega Janez Kern, je že prevzel mlajši kolega Borut Vertačnik. Vsekakor bi tovrstno strokovno udejstvovanje morala še bolj spodbujati tudi energetska podjetja, saj so dejanski kapital vsake uspešne družbe pravzaprav visoko izobraženi in strokovno usposobljeni ljudje.« Ravno te dni ste prejeli odobritev za nadaljevanje vašega dela oziroma ste bili habilitirani za izrednega profesorja na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru se za pet let do leta 2008. Gre vsekakor se za eno pomembno priznanje vašemu dosedanjemu 25-letnemu pedagoškemu in znanstveno raziskovalnemu delu na fakulteti, ki pa hkrati pomeni, da boste kljub upokojitvi vsaj se nekaj let ohranili stik z elektrogospodarstvom. »Vedno sem skušal združevati teorijo in prakso in temu cilju je bilo namenjeno tudi moje dosedanje delo s študenti. Na predavanjih sem jih skušal seznaniti s kar največjim številom konkretnih primerov in jim prenesti domače in tuje izkušnje, povezane z obvladovanjem težav, s katerimi se pri svojem delu srečujemo energetiki. Upam, da mi bo uspelo del pridobljenega znanja v bogati dolgoletni praksi podariti tudi prihodnjim rodovom, predvsem podiplomcem magistran-tom in doktorantom, ki so se odločili za nadaljevanje študija na področju močnostne elektrotehnike.« Brane Janjič ICENCE DRAAVNEGA IZPITNEGA CENTRA Sredi decembra je v prostorih Elektro-Slovenija potekala krajša priložnostna slovesnost, na kateri so bile šestim strokovnjakom iz vrst elektrogospodarstva Slovenije podeljene licence Državnega izpitnega centra za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Kot smo v prej?nji ?tevilki Na?ega stika ae poroËali, je Izobraaevalni center elektrogospodarstva Slovenije, skladno z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, pridobil v tem letu koncesijo za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za programa Stikal-niËar v elektroenergetiki in Dis-peËer v centru vodenja. Po tem zakonu obvezno usposabljanje za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij je v tem Ëasu po intenzivnem, na daljavo izvedenem programu usposabljanja v okviru Andrago?kega centra Republike Slovenije, uspe?no opravila tudi ?esterica strokovnjakov iz vrst elektrogospodarstva. Licence za presojevalce obeh nacionalnih poklicnih kvalifikacij stikalniËar v elektroenergetiki in dispeËer v centru vodenja so si na ta naËin pridobili Dominik Boajak, Marjan Bra-Ëun, Bojan Drol, mag. Anton Lu-skovec, dr. Pavel Omahen in Ferdinand ValenËak. Licence Draavnega izpitnega centra za presojevalce nacionalnih poklicnih kvalifikacij stikalniËar v elektroenergetiki in dispeËer v centru vodenja je navedenim strokovnjakom podelil predstavnik, Slavko Lapanja. Med podelit- vijo licenc je bilo pri tem zlasti poudarjeno, da so se navedeni strokovnjaki v Ëasu svojega intenzivnega, nekajmeseËnega usposabljanja uspe?no seznanili s sistemom nacionalnih poklicnih kvalifikacij, znaËilnostmi izobraaevanja in uËenja odraslih ter znaËilnostmi preverjanja in potrjevanja znanja. Spoznali so postopke preverjanja in potrjevanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, zbirno mapo, se usposobili za ocenjevanje dokazil ter naËrtovanje neposrednega preverjanja. Podrobneje so prouËili standarde znanj in spretnosti, zlasti za obe navedeni nacionalni poklicni kvalifikaciji, ter se seznanili z oblikovanjem meril za ugotavljanje doseganja standardov znanj. Spoznali so oblike in metode preverjanja znanja in spretnosti, pa tudi naËin kakovostnega sporazumevanja in posredovanja povratnih informacij v postopkih preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Seznanili so se z vlogo predsednika in Ëlanov izpitne komisije ter izpeljavo postopka neposrednega preverjanja in potrjevanja strokovnih znanj in spretnosti ter se na ta naËin kakovostno usposobili za naloge presojevalcev v postopkih preverjanja in potrjevanja nacio- nalnih poklicnih kvalifikacij StikalniËar v elektroenergetiki in DispeËer v centru vodenja. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da so se navedeni strokovnjaki zaradi svojih vsakodnevnih obremenitev na delovnih mestih in s tem pomanjkanja Ëasa skupaj z odgovornimi v Izobraaevalnem centru elektrogospodarstva Slovenije odloËili za sodelovanje v programu usposabljanja na daljavo in ga kot prva generacija na tak?en naËin tudi uspe?no konËali. Kot menijo sami, je s tem povezana njihova veËja samoaktiv-nost v teku usposabljanja ?e bolj pripomogla k temu, da se kot presojevalci danes poËutijo ?e sposobnej?e, samozavestnej?e in odgovornej?e za opravljanje nalog, za katere so se usposobili. Tako je moË skleniti, da se navedeni strokovnjaki vloge predsednika in Ëlanov izpitne komisije ter s tem pomena pridobljene licence za presojevalca v postopkih preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij dobro zavedajo in znajo zato ?e bolje opredeliti, kako bodo kot presojevalci nastopali pri neposrednem preverjanju in potrjevanju strokovnih znanj in spretnosti za obe nacionalni poklicni kvalifikaciji, katerih znanja in spretnosti zanju bodo pri prihodnjih kandidatih presojali. To je razveseljivo zlasti zato, ker bosta obe novo razviti nacionalni poklicni kvalifikaciji v druabi pridobili tisti ugled in pomen, ki si ga zasluaita, najveË prav s strokovnim, kakovostnim in odgovornim delom njunih presojevalcev. Matej Strahovnik 67 RETJI DAN INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV SLOVENIJE Na tretjem dnevu inženirjev in arhitektov so bili 19. novembra zvečer na Ljubljanskem gradu nagrajeni avtorji projektov oziroma rešitve, ki jih odlikujejo inovativnost, izvirnost in op-timalnost, ter tisti inženirji, ki so se s svojim strokovnim delom se posebej izkazali. D r. Janezu Hrovatinu naziv častni clan IZS Inženirska zbornica Slovenije je podelila nazive častni član dr. Janezu Hrovatinu, mag. Dušanu Blaganjetu in prof. dr. Urošu Baj-žlju. Prejemniki nagrad in častni člani so prejeli plakete IZS in skulpture, ki jih je oblikovala akademska kiparka Mojca Smer-du. Inženirska zbornica Slovenije je podelila naziv častni član dr. Janezu Hrovatinu, za dejavno delo pri pripravah in izvedbi strokovnih izpitov. Janez Hrovatin je ustanovni član zbornice, predsednik izpitne komisije za strokovne izpite iz elektro stroke že vse od ustanovitve zbornice, član odbora za električno varnost pri Ministrstvu za gospodarstvo in dolgoletni vodja komisije za izobraževanje pri Elektrotehnični zvezi Slovenije. Njegovo dolgoletno delo na področju obvladovanja elektrotehnične zakonodaje je privedlo do zadnjega programa za opravljanje strokovnih izpitov za projektante, odgovorne vodje del, odgovorne vodje posameznih del in dopolnilnih izpitov za tehnike elektro stroke. Zaradi velikega števila relevantnih uredb, predpisov in standardov, ki so zbrani v posebnem delu tega programa, pa tudi zaradi strokovne zahtevnosti njihovega razumevanja so predpisi opremljeni s kratko vsebino. Prav dr. Ja- nez Hrovatin je s svojim organizacijskim občutkom in strokovnim znanjem dal velik prispevek k predstavitvi in uporabi programa za strokovne izpite, tako da je program prijaznejši. Janezu Kernu nagrada za življenjsko delo Nagrade Inženirske zbornice Slovenije so bile podeljene za izjemne dosežke, več izjemnih dosežkov v kakem časovnem obdobju ali za življenjsko delo, pri čemer so moraU biti objekt, tehnologija oziroma izdelek ah posamezna faza izvedbe, na katere se nagrada nanaša, izpeljani ah uporabljeni. Nagrade so dobili Viktor Markelj za inventivno konstruktorsko zasnovo ter postavitev najdaljšega slovenskega mostu preko reke Mure na avtocestnem odseku Vu-čja vas-Beltinci, doc. dr. Mihael Ribičič za strokovno in inovativ-no projektiranje in izdelavo geološko geomehanskih projektov pri izvedbi avtocestnega programa v Sloveniji, s poudarkom na avtocestni odsek Vransko-Blago-vica, Branimir Vlaj za visoko strokoven in individualen način sanacije največjih in najobsežnejših plazov v državi ter za prispevek k varovanju in sanaciji brežin na državni cestni mreži, Marko Umberger za prenos ra-zvojno-raziskovalnih dosežkov na področju energijsko učinkovite in biokhmatske gradnje v oprijemljive inženirske rešitve, Tomaž Banovec za življenjsko delo na področju geodetske dejavnosti, /«««z Kern za življenjsko delo na področju gradnje elektrovo-dnega omrežja v Sloveniji ter Anton Marinko za življenjsko delo na področju gradnje predorov v Sloveniji in tujini. Inženirska zbornica Slovenije je podelila nagrado za izjemne inženirske dosežke Janezu Kernu, za Dr. Janezu Hrovatinu (v sredini) sta naziv Ëastni Ëlan IZS podelila predsednik zbornice mag. »rtomir Remec (desno) in predsednik nadzornega odbora zbornice mag. Vekoslav Koro?ec (levo). Janezu Kernu (v sredini) sta nagrado IZS za izjemne doseake podelila predsednik zbornice mag. »rtomir Remec (desno) in predsednik UO matiËne sekcije elektroinaenirjev Ivan Leban (levo). življenjsko delo na področju gradnje elektroenergetskega omrežja v Sloveniji. Ime Janeza Kerna je v nekaj desetletjih njegovega uspešnega dela postalo sinonim za kakovostno in tehnološko vrhunsko gradnjo elektroenergetskega omrežja. Pri naštevanju vseh daljnovodov, katerih gradnjo ali obnovo je inženir Janez Kern vodil, lahko ugotovimo, da številka presega tisoč kilometrov. Ni ga stojnega mesta dajnovodne-ga stebra, ki ga ne bi sam prehodil in poznal. Gradnja daljnovodov je bila zanj delo, izziv, pa tudi skoraj konjiček, ki ga je podpiral s svojo planinsko žilico. S takim opusom, kot je njegov, se bo tudi v prihodnje verjetno lahko pohvalil le redko kdo. Ob koncu svoje dolgoletne delovne poti je inženir Janez Kern sprejel še po- seben izziv. Vodil je gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje RTP 400/110 kV Krško, ki je začela uspešno obratovati lani. Janez Kern je kot vodja gradnje in obnove daljnovodov ustvaril pomemben inženirski dosežek, ki si vsekakor zasluži vse spoštovanje kolegov inženirjev, priznanje ter zahvalo širše skupnosti in po toliko letih uspešnega delovanja tudi nagrado zbornice za inženirske dosežke. Posvetovanje Inovativno grajeno okolje »Naslovna tema tretjega dneva inženirjev in arhitektov 2003 je bila Inovativno grajeno okolje. Zakaj? Predvsem zato, ker dobro povzema skupna prizadevanja za sožitje vseh potrebnih dejavnosti na področju urejanja Foto Drago Papler Inženirska zbornica Slovenije združuje več kakor sest tisoč petsto posameznikov z javnim pooblastilom ter približno dva tisoč petsto podjetij, ki na območju Republike Slovenije sodelujejo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju. Člani zbornice delujejo v sedmih samostojnih matičnih sekcijah - matični sekciji arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov, gradbenih, strojnih in elektroinženirjev, tehnologov in drugih inženirjev, rudarjev in geotehnotogov ter geodetov. S svojimi številnimi vsebinskimi programi in delovnimi komisijami Inženirska zbornica Slovenije dejavno skrbi za ugled svojih članov in stroke v celoti. prostora in graditve objektov, pri čemer ostaja naš najpomembnejši cilj dvigovanje splošne gradbene kulture. Predsednik Inženirske zveze mag. Črtomir Remec je poudaril, da so prav izzivi inova-tivnih prostorskih in arhitekturnih rešitev ob hkratnem razvoju splošne gradbene kulture pomembno gibalo napredka inženirske stroke in zagotovilo za vedno nove prostorske priložnosti. Svoje projekte oziroma poglede na inovativno gradnjo so v desetih tematskih referatih predstavili inženirji, strokovnjaki s področja geodezije, arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike in rudarstva. Med njimi je magister ekonomije in magister elektrotehnike Djani Brečevič opisal vlogo obnovljivih virov v energetski oskrbi Slovenije. V referatu je prikazal stanje obnovljivih virov (vodna energija, energija vetra, sončna energija itd.) v energetski oskrbi Slovenije in primerjavo s stanjem v državah EU. Glede na izreden pomen Direktive o pospeševanju rabe električne energije iz obnovljivih energetskih virov, je bila prikazana tudi problematika udejanitve te Direktive v Sloveniji. Prikazane so bile tendence uporabe obnovljivih virov do leta 2020 v Sloveniji, zlasti pri proizvodnji električne energije. Posebej pa je bila utemeljena vloga obnovljivih virov pri zmanjševanju emisij škodljivih snovi, zlasti toplogrednih plinov. Drago Papler 69 E-TOL NAGRAJENA ZA ODNOS DO OKOLJA Konec novembra je bila v Portorožu peta konferenca o okoljskem menedžmentu z naslovom Zeleno podjetništvo in obvladovanje okoliških stroškov. Revija Gospodarski vestnik in Ekološki razvojni sklad RS sta prvi dan podelila okoljsko nagrado 2003. Med letošnjimi nagrajenci za uspešno izvedene okoljske posege je bila tudi Termoelektrarna toplarna Ljubljana. Teme letošnje konference so obravnavale zakonske predpise s področja varovanja okolja v Sloveniji in EU, okoljsko knjigovodstvo, okoljske razsežnosti presoje bonitet podjetja, okoljske izdatke in predstavitve nekaterih projektov s tega področja. V uvodnem predavanju se je moderator dr. Peter Novak lotil razvoja države Slovenije z vidika sprejetja standardov ISO 14000. Podal je zamisel, da bi Slovenija kot država postala nosilka okoljskega certifikata ISO 14000. V naši državi ima že 1200 podjetij standard ISO 9000 in več kakor 200 ISO 14000. Med njimi ni državne uprave, razen ene občine. »Država Slovenija bi morala kot dobro, srednje veliko mednarodno podjetje prva začeti uvajati skupino teh standardov v javna podjetja in državno upravo: s tem bi zagotovila usklajen in sonara-ven razvoj ob kar najmanjših stroških za upravljanje,« je nadaljeval Novak. Poglavitno načelo standarda ISO 9001/2, ki bi ga moraU uvesti v vseh javnih in državnih institucijah, je, da vsakdo odgovarja za kakovost svojega izdelka in ga ne sme posredovati naprej, če ne zadošča postavljenim normam. Slab izdelek mora delavec ah skupina popraviti na svoje stroške. V uradništvu pa je občutiti brezbrižnost, saj ni posledic za slabo ah neodgovorno delo posameznika ah skupine. Po Novakovem mnenju ključ do večje uspešnosti leži pri izdelovalcih predpisov. Poglavitno odgovornost nosijo pripravljalci zakonov in predpisov ter njihovi potr-jevalci: mi nistri, vlada RS in državni zbor. Pomanjkanje temeljnih spodbud delovanja posameznih ukrepov in nestrokovno popravljanje zakonov v državnem zboru pa ima po njegovem neslu- Foto Dušan Jež tene ekonomske in pravne posledice. Dokler ne bodo vsi, ki so odgovorni za izdelavo predpisov in njihovo sprejemanje, sprejeli naËela ISO 9001 in 9002, ni priËakovati izbolj?anja stanja. Upravljanje draave bo bistveno bolj urejeno, ko bosta po tem naËelu svoje delo uredila vlada in draavni zbor. Na koncu uvodnega predavanja je dr. Peter Novak predlagal, da se Zakon o varstvu okolja, ki je v sprejemanju v parlamentu, preimenuje v Zakon o usklajenem razvoju in upravljanju okolja in postane temelj za nov, kakovostni razvoj Slovenije. O novih direktivah Evropske unije s podroËja politike varstva okolja je nato govoril Samo KopaË z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Predvsem se je dotaknil evropskega standarda ravnanja z okoljem Emas, ki ga bomo zaËeli uresniËevati, ko se bomo pridruaili Evropski uniji. Pristojni organ za podelitev tega standarda bo MOPE. Za presojo standarda Emas, katerega podlaga je standard ISO 14001, bo treba usposobiti ustrezno ?tevilo presojevalcev. Ta standard bo namreË treba obnavljati vsako leto, kar bodo nadzorovale in?pekcijske sluabe ministrstva. Druga novost, ki nas Ëaka, bo raËunovodsko poroËanje o okoljskih vpra?anjih, kar vsebuje direktiva iz leto?njega junija, in bo sestavni del letnih poroËil druab. Tudi tega bodo preverjali revizorji. Iz raËunovodskih poroËil bo na primer razvidno tudi trgovanje z emisijami, ki bo v bilanci stanja lahko pravica ali stro?ek. O tem, kako tem zahtevam sledi praksa, je govoril dr. Slavko Pla-zar, ki je za Premogovnik Velenje izdelal Winterjev model za vodenje okoljskega knjigovodstva. Sestavni del konference je bila okrogla miza o zmanj?evanju emisij ogljikovega dioksida in uresniËevanju Kjotskega sporazuma. Na njej so sodelujoËi govorili o trgovanju z emisijami oglji- kovega dioksida in vplivih tega trgovanja na zmanj?anje obremenjevanja okolja. Revija Gospodarski vestnik in Ekolo?ki razvojni sklad RS sta v okviru projekta EKO 2003 na veËer prvega dne konference podelila okoljske nagrade 2003. Podelili so nagrade za okoljski izdelek leta, do okolja prijazen postopek in do okolja prijazno partnerstvo. Letos so bila kot do okolja najbolj prijazna podjetja ocenjena Gorenje iz Velenja, ljubljanski Petrol in novome?ki Revoz. Med tremi dobitniki priznanja za uspe?no izvedene okoljske posege je tudi Termoelektrarna toplarna Ljubljana. Minka Skubic Obrazloaitev priznanja TE-TOL Termoelektrarna toplarna Ljubljana je najveËji energetski objekt mesta Ljubljane. V sistemu daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane pokriva 90 odstotkov potreb po toplotni energiji in zagotavlja tri odstotke potreb po elektriË-ni energiji v Sloveniji. Poslanstvo TE-TOL je varna, zanesljiva, ekonomiËna in do okolja prijazna proizvodnja toplotne energije. V podjetju imajo tri certifikatne sisteme kakovosti: sistem vodenja kakovosti ISO 9001:1995, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 in akreditacijo laboratorija za premog ISO/IEC 17025. Varovanje okolja je uvr?Ëeno med najvi?je cilje TE-TOL in je vkljuËeno v njihovo razvojno strategijo. Pri tem so doslej izvedli ukrepe na podroËju zmanj?evanja obremenjevanja zraka in zmanj?evanja koliËine odpadkov. Z uporabo obstojeËe in nove tehnologije ter z uËinkovito rabo primarnih virov v soproizvodnji aelijo proizvajati ter prodajati toploto in elektriËno energijo po konkurenËnih cenah, nenehno poveËevati trani delea in ob tem upo?tevati ekonomski, socialni in okoljski razvoj. Eno od vpra?anj, povezano z njihovim razvojem, je tudi, ali obstojeËe zmogljivosti nadomestiti z novo plinsko tehnologijo ali obnoviti obstojeËe premogovne tehnologije. SoËasno pa poteka tudi projekt o moanosti nadomestitve dela premoga z lesno biomaso, z namenom zmanj?evanja emisij ogljikovega dioksida. 71 ILEKTROENERGETIKA SKOZI »AS Kot smo že pisali, je septembra izšla knjiga 40 let Elektra Gorenjska. Ker je bil prvi natis knjige kmalu razprodan, so se v podjetju po dveh mesecih odločili za ponatis. Ob koncu novembra so na prireditvi v avli poslovne stavbe Elektra Gorenjska odprli dokumentarno zgodovinsko razstavo Elektroenergetika skozi čas: 40 let Elektra Gorenjska, obenem pa so predstavili tudi omenjeno knjigo. Poglavitni poudarek prireditve je bil na spoštovanju minule dediščine, ki jo je skozi tehnološki razvoj spremljala skrb za napredek in kakovost. Sodelavce Elektra Gorenjska in predstavnike elek-trodistribucijskih podjetij in drugih ustanov je nagovoril predsednik uprave Jože Knavs. Povedal je, da ima elektrika svoje zaËetke na Gorenjskem pred 110 leti, ko je prva luË posvetila v MajdiËevem mlinu v Kranju in v rudniku aivega srebra v Podljubelju. Kak?en razmah je doaivela elektrifikacija, pove podatek, da je ae leto pozneje ©kofja Loka dobila javno elektriËno razsvetljavo. NastajajoËa industrija je potrebovala pogonsko moË, ki je zaËela prihajati iz vse ?tevilnej?ih elektrarn. Pred 90 leti ustanovljene Kranjske deaelne elektrarne so se lotile elektrifikacije podeaelja, ki se je v tako velikem obsegu zaËela prav na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne se je gorenjska elektrifikacija nadaljevala iz dveh sredi?Ë, to je Kranja in Airovnice, pod okriljem draavnih podjetij, katerih imena so se z reorganizacijami spreminjala. Nadalje je Knavs povedal, da so tradicija, kakovost in napredek dejavniki, ki spremljajo podjetje ^ 3L o> 72 Elektro Gorenjska skozi Ëas. Glede praznovanja 40-letnice podjetja je omenil izid knjige 40 let Elektra Gorenjske, ki jo je napisal Drago Papler. Poleg tega je poudaril tudi pomen dokumentarno zgodovinske razstave, na kateri so predstavljeni listi iz elektroenergetske zgodovine skozi Ëasovne prelomnice, vse do dana?njih dni, fotografski motivi in zanimiva zbirka tehniËnih eksponatov iz Airovnice. Uveljaviti še večjo prepoznavnost podjetja V drugem delu je Knavs poudaril, da bo podjetje Elektro Gorenjska nadaljevalo politiko kakovosti, ki je sestavni del strate?kih, razvoj- Predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs. Foto Miro Jakomin V igranju na diatoniËno harmoniko je blestela Kristina Pahor. nih in organizacijskih procesov. Tudi v prihodnje bodo uvajali do okolja prijazne nove tehnologije z zaprtim plinskim sistemom v razdelilnih transformatorskih postajah (RTP). Najnovejše tehnične dosežke bodo vnašali v zgraditev distribucijskega omrežja, pripravili bodo razširitev ponudbe njihovih storitev. Pozornost pa je in bo še naprej usmerjena k odjemalcem električne energije, da bi jim tudi z zgraditvijo naprav vodenja in avtomatizacije zagotovili kakovostno in zanesljivo dobavo električne energije. Zahtevam upravljanja omrežja in tudi trgovanja z električno energijo je podrejena gradnja novega distribucijskega centra vodenja v najvišji etaži upravne zgradbe. Sicer pa sta strokovno delo in prijazen odnos do odjemalcev električne energije temeljni vodili pri delovanju podjetja Elektro Gorenjska. Cilj je, da bi z načrtnim usmerjanjem še bolj uveljavili tako podobo družbe, ki bo pripomogla k še večji prepoznavnosti podjetja v okolju in k intenzivnejšemu poudarjanju temeljnih poslanstev podjetja. To ima v času sprememb, ki jih je danda- nes deležen celoten elektroenergetski sistem, še posebno velik pomen, je dejal Knavs. Na prireditvi so predstavili tudi obe recenziji, ki sta ju za knjigo 40 let Elektra Gorenjska napisala Janez ©ter, višji kustos Tržiške-ga muzeja, in Berta Golob, pisateljica in pedagoginja. V njunih ocenah je avtor Drago Papler deležen več pohvalnih besed. »Ko listamo po njegovi knjigi in prebiramo poglavja, se lahko brez elektrotehniškega znanja zavemo pomembnosti dela, ki ga tudi v podjetju Elektro Gorenjska opravljajo njegovi fizični delavci in visoko usposobljeni strokovnjaki, na tehničnem, raziskovalnem ali upravnem področju,« je zapisala prof. Berta Golob. Ob tej priložnosti je na diatonično harmoniko zaigrala 12-letna Kristina Pahor, znana po izjemnem uspehu tako doma kot v svetu. V sklepnem delu prireditve pa so dijaki Srednje elektro in strojne šole Kranj z demonstracijo vetrovnika in preprostega generatorja nazorno pokazali, kako razmišljajo o elektriki in njenih zakonitostih. Miro Jakomin Zgodovinski temelj dana?njega podjetja Elektro Gorenjska, d. d., sega v tisti Ëas, ko je pred 40 leti nastalo podjetje Elektro Kranj na sedanjem gorenjskem elektroenergetskem obmoËju. Od takrat imajo kljub ?tevilnim spremembam imen in organizacijskih oblik ae ves Ëas enako obmoËje pokrivanja elektro-distribucijskega omreaja in odjemalcev. To obsega desetino Slovenije in s kakovostno in zanesljivo dobavo zagotavlja odjemalcem desetino slovenskih potreb po elektriËni energiji. Foto Miro Jakomin 7: AZVOJ ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE V prostorih Mestne elektrarne Ljubljanske, enem najlepše ohranjenih industrijskih objektov na Slovenskem, ki je v lasti Elektra Ljubljana, so petega decembra predstavili knjigo Janeza Skrinjarja Razvoj števcev električne energij, ki je izšla v založništvu Elektra Ljubljana. o> o* S 7A Knjiga Janeza Skrinjarja, nekdanjega sodelavca Elektra Ljubljana, je rezultat dolgoletnega vodenja elektromerilnih dejavnosti v podjetju. V uvodu delo opisuje nastanek števca električne energije. V nadaljevanju pa sledijo štiri temeljna poglavja: Števci na enosmerni tok, Števci na izmenični tok, Tarifne naprave, Razvoj in merjenje električne energije v Ljubljani. V svojem delu avtor predstavlja merjenje električne energije kot eno najpomembnejših merjenj v elektrotehniki, posebno v elektrogospodarstvu, ker je električna energija edina električna veličina, ki ima značaj blaga. Za trg se proizvaja in se na njem tudi prodaja. Da je knjiga, Razvoj števcev električne energije, pomemben tehnični priročnik, potrjujejo tudi besede iz nagovora na predstavitvi dela, mag. Andreja Hanzica, asistenta na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki je opravil tehnično recenzijo besedila knjige: »Knjižno delo Janeza Skrinjarja pomeni bogato zakladnico tehniškega znanja. V njej je podan opis različnih merilnikov električne energije na pregleden in strukturno razvrščen način. Delo kaže na to, da smo Slovenci sledi- li novim rešitvam v gradnji in razvoju električnih števcev in jih večkrat tudi razvili. Bogato slikovno podprto besedilo priročnika je tudi zavidanja vreden oblikovalski dosežek. Z vsebinsko in grafično podobo budi domišljijo ustvarjalnega duha, in bo v veselje marsikateremu bralcu knjig.« Kot je bilo že omenjeno, je delo izšlo v založništvu Elektra Ljubljana, ki je eno najstarejših elektroenergetskih podjetij v slovenskem tehničnem prostoru in se je že zgodaj zavedalo tudi svo- Janez ©krinjar Foto mag. Violeta Irgl jega poslanstva pri ustvarjanju in ohranjanju kulturne tehniške dediščine Slovenije. Dosedanjo dejavnost Elektra Ljubljana pri ohranjanju slovenske kulturne tehnične dediščine lahko razdelimo na tri enako pomembna področja. Na eni strani družba na območju, ki ga oskrbuje z električno energijo, obnavlja in ohranja pomembne objekte in naprave; po drugi strani je Elektro Ljubljana prevzelo vlogo založnika pomembnih knjižnih del, ki jih ustvarjajo tako naši sodelavci kot drugi slovenski zapisovalci tehniške dediščine; tretji, izredno pomemben, del pa sestavlja že omenjena ustvarjalnost naših zaposlenih. Elektroenergetika kot izredno pomembna veja gospodarstva ima namreč na območju, ki ga Elektro Ljubljana oskrbuje z električno energijo, skoraj 110-letno tradicijo. Devetnajstega novembra 1896 je pritekla do meščanov Kočevja voda, po stane- V zadnjem Ëasu potekajo, pod okriljem Elektra Ljubljana na DE Ljubljana mesto, dela na za?Ëiti opreme TP Viba film - filmski laboratoriji slovenskih filmov in ureditev stare umirjevalnice ?tevcev v prostorih Mestne elektrarne Ljubljanske, ki jo je Elektro Ljubljana uspel ohraniti v prvotnem stanju in v kateri se nahajajo redki primerki starih ?tevcev. vanjih in ulicah pa je zasvetilo več kakor sedemsto električnih svetilk. Tako je bilo Kočevje, na območju, ki ga Elektro Ljubljana oskrbuje z električno energijo, in pa tudi na območju celotne Slovenije prvo mesto, ki je bilo v celoti elektrificirano. Hkrati lahko ta dogodek štejemo za začetek distribucije, ki je še vedno temeljna dejavnost družbe Elektro Ljubljana. Ob 100. obletnici elektrifikacije Kočevja je izšla knjiga 100 let Elektrike v pokrajini med Turjakom in Kolpo, 1896-1996, avtorja Rudija Grudna, našega sodelavca, v založništvu Elektra Ljubljana. Leta 1897 je bila zgrajena Mestna elektrarna Ljubljanska in 1. januarja 1898 je Ljubljana zažare-la v električni energiji. Začel se je čas neslutenega razcveta elektroenergetike s prehodom v 20. stoletje. Ob 100. obletnici zgraditve Mestne elektrarne Ljubljanske je Elektro Ljubljana obnovilo objekt, in sicer v skladu s smernicami strokovnjakov spomeniškega varstva. Tadej Brate pa je pripravil dragoceno knjižno pričevanje: 100 let Mestne elektrarne Ljubljanske, katerega založnik je bilo Elektro Ljubljana. Mag. Violeta Irgl snu V JUŽNO AFRIKO IN BRAZILIJO Mednarodna zveza za hidroenergijo (The International Hydropower Association -IHA) je novembra podelila nagradi Blue Planet za najbolj?a projekta na podroËju pozitivne rabe vodnih virov - letos sta ju prejeli hidroelektrarni iz Juane Afrike in Brazilije. V prvem primeru gre za 400 MW pretoËno elektrarno Palmiet pri Cape Townu, ki zdruauje naloge napajanja juanoafri?kega energetskega sistema in oskrbo z vodo, zato predstavlja primer vrhunske izrabe vodnih virov tako s tehniËnega kot tudi ekolo?kega in ekonomskega vidika. Pri naËrtovanju sta sodelovali podjetje Eskom in ministrstvo za vodo in gozdarstvo iz Juanoafri?ke republike. Druga elektrarna -1240 MW Salto Caxias - je zgrajena na reki IguaÁu pri sotoËju s Parano v Juani Braziliji. Projekt je bil nagrajen med drugim zaradi zahtevnosti, saj je moralo podjetje Copel pred zaËetkom del preseliti kar ?eststo druain, ki so prej aivele na akumulacijskem obmoËju, ter urediti zanje povsem novo naselje s ?olo, kliniko, ?portnim sredi?Ëem, cestami, domovi in farmami. IHA je ocenila druabenoekonomski pomen projekta tudi s pomoËjo pogovorov z lokalnim prebivalstvom - slednje je na zaËetku zelo nasprotovalo gradnji, pozneje pa so pozitivni uËinki, ki jih je prinesla elektrarna temu obmoËju, pripomogli, da so jo sprejeli in pristali na selitev. Omenjena or- k anizacija podeljuje nagrade Modri planet, aterih namen je poveËati ozave?Ëenost, trajnostni razvoj in promocijo dobre rabe vodnih virov, vsaki dve leti iz sredstev Une-scovega hidrolo?kega programa. Prvo si je prisluail projekt King River Hydropower Development iz Tasmanije. www.energetika.net TRGOVANJE NA SLOVAŠKEM Nem?ko podjetje E.on Energie in Evropska banka za obnovo in razvoj sta podpisala sporazum o sodelovanju v slova?kem energetskem sektorju. V besedilu je zapisano, da bo E.on banki prodal svoj devetodstotni delea slova?kega distribucijskega podjetja Zapadnoslovenska energetika (ZSE) in jo tako vkljuËil v ta trg kot morebitnega sovlagatelja. Nem?ko podjetje je na slova?ki trg vstopilo septembra lani, ko je kupilo 49-odstotni delea ZSE, najveËjega tamkaj?njega distributerja. Podjetje ima namreË 965 tisoË odjemalcev, na leto pa proda nekaj manj kot za pol milijona evrov elektriËne energije. E.onov zalogaj je ?e bistveno veËji: samo v osrednji in vzhodni Evropi oskrbuje veË kot pet milijonov porabnikov, zaposluje 45 tisoË ljudi, proda pa za 18,6 milijarde evrov elektriËne energije. www.platts.com 75 790947 30 tJ\J LET 110 kV PRENOSNE NAPETOSTI NA GORENJSKEM Zaradi moËne industrije in visoke gostote naseljenosti se je na nekaterih obmoËjih ae v sedemdesetih letih pokazala potreba po vi?ji prenosni napetosti -110 kV. Slednja se je zaËela vpeljevati po vsej Sloveniji in tudi na Gorenjskem. Januarja 1973 je bila konËana prva etapa gradnje RTP 110/10 kV Labore, ki je bila prvi 110 kV objekt in pomeni pomemben tehnolo?ki mejnik v 30-letni prizmi Ëasa. Nadomestila je leta 1959 zgrajeno prvo razdelilno transformatorsko postajo 35/10 kV. Po napovedih o odjemu elektriËne energije bi lahko RTP 110/10 kV Labore vrsto let pokrivala vse potrebe po elektriËni energiji v svoji blianji okolici, ?e posebej zato, ker je bila na severnem delu Kranja zgrajena RTP 35/10 kV Zlato polje. Normalno poveËanje potreb po elektriËni energiji in ?e posebej napovedane poveËave obstojeËih (Iskra, Sava) in novih obratov v neposredni okolici postaje pa so ae po desetih letih pokazali, da bo konica obteabe na Laborah presegla razpoloaljive zmogljivosti. Moanost je bila v poveËanju zmogljivosti na 3 x 8 MVA, kar bi sicer za nekaj let re?ilo poloaaj, vendar bi takoj zahtevalo gradnjo dodatnega 35 kV daljnovoda Medvode-Labore. TermiËna zmogljivost obstojeËega daljnovoda bi bila namreË preseaena. Taka zaËasna re?itev bi glede na skupno zmogljivost dveh daljnovodov narekovala ?e raz?iritev postaje na 4 x 8 MVA, pri Ëemer HE Medvode kot napajalna toËka ni ponujala prave rezerve. Zato se je kljub zgraditvi 35 kV objektov na obmoËjih s prav posebno visoko gostoto naseljenosti in moËno industrijo ae konec ?estdesetih let pokazala potreba po uvajanju ?e vi?je prenosne napetosti. S ?tudijami je bilo ugo- tovljeno, da je najprimernej?i napetostni nivo 110 kV z direktno transformacijo 110/20 kV in 110/10 kV. Ta napetost se je zaËela vpeljevati v celotni Sloveniji, na Gorenjskem pa je bil spet prvi tak objekt razdelilna transformatorska postaja Labore 110/10 kV. EkonomiËnost obratovanja je kazala na to, da je bila za konico preko 15 MW ae upraviËena gradnja transformacije 110/10 kV z enotami po 20 MVA. Leta 1969 je bil v okviru skupnih nabav pri Zdruaenem podjetju naroËen transformator, stikala in katodni odvodniki za 110 kV z rokom dobave junija 1972. Temu so sledili izdelava idejnega in glavnega naËrta, pridobitev predpisanih dovoljenj, priprava in zagotovitev finanËnega kritja investicije in sklepanje pogodb za oddajo posameznih del. Za povezavo nove postaje z daljnovodom 2 x 110 kV KleËe-Naklo je bil zgrajen 1,6 kilometra dolg dvojni daljnovod 110 kV od Labor do Bitenj s sedmimi jeklenimi stebri, hkrati pa je bil za nadaljnjo povezavo zgrajen ?e dvojni daljnovod Labore-Primskovo, kjer je kranjski obroË pozneje leta 1979 dopolnila ?e tretja kranjska RTP Primskovo. V okviru pripravljalnih del, ki so stekla novembra 1971, je bil prestavljen daljnovod 35 kV Medvo- de-Labore z obmoËja 110 kV sti-kali?Ëa. Zaradi zime so se gradbena dela nadaljevala marca 1972. ZaËetek elektromontaanih del pa je bil junija 1972. Rok za dokonËanje del se je premaknil zaradi zapoznele dobave opreme domaËe proizvodnje (Minel, Energoinvest). Novozgrajena postaja je obsegala: dve dovodni polji 110 kV, transformatorsko polje 110 kV, merilno polje 110 kV, dva sistema zbiralnic 110 kV, transformator Minel 20 MVA, 110/10 kV, transformatorsko celico 10 kV s pripadajoËimi komandnimi, signalnimi in za?Ëitnimi napravami. RTP Labore prva distribucijska naprava na Gorenjskem Januarja 1973 je bila konËana prva etapa gradnje RTP 110/10 kV Labore, ki je obsegala: 110 kV daljnovod iz KleË, 110 kV daljnovod iz Naklega, 110 kV merilno polje, transformatorsko polje, ureditev platoja z ozemljitvijo, ograjo, prikljuËke na cesto, gradbeni del stikali?Ëa, prestavitev obstojeËega 35 kV daljnovoda, ureditev 10 kV kabelske povezave z obstojeËim stikali?Ëem in 10 kV celico. Notranji tehniËni pregled je bil opravljen 23. januarja 1973, dan pozneje se je s priklopom na napetost zaËelo poskusno obratovanje, 28. januarja 1973 pa je transformator 110/10 kV, 20 MVA prevzel obtea-bo namesto transformatorjev 35/10 kV, 2 x 8 MVA. V duhu imena Labore so bile velike teaave pri gradbenih posegih, saj je sestav zemlji?Ëa na Laborah tak, da niti z uporabo razstreliva niti s kompresorjem dela niso bistveno napredovala. Ker po postavitvi naprav ne bi bila mogoËa nikakr?na razstreljevanja v njihovi bliaini, je bilo treba gradbena dela raz?iriti ?e na tisti del 2. faze, ki ga ne bi mogli opraviti brez razstreljevanj. Tako je bil zgrajen ae temelj za drugi transformator. Njegova montaaa je dala 40 MVA skupne zmogljivosti, za preskrbo koncentrirane kranjske industrije ob bregovih Save (Tiskanina, Iskra, Inteks, Standard, Sava) pa je bilo nato zgrajeno 10 kV stikali?Ëe s celicami in kabelskimi izvodi, za tehniËno kar najbolj kakovostno obratovanje in odvajanje razpoloaljive energije velikim odjemalcem. Z vkljuËitvijo je RTP 110/10 kV Labore postala prva 110 kV naprava distribucije na Gorenjskem. Leta 1978 je RTP 110/10 kV Labore z raz?iritvijo s tretjim transformatorjem moËi 20 MVA sledila zahtevam razvoja industrije in s tem poveËanju elektriËne energije na desnem bregu Save v Kranju. V osemdesetih letih se je gradil sistem daljinskega upravljanja, v devetdesetih letih pa informacijski sistem razdelilnih transformatorskih postaj, tudi RTP Labore, ki je omogoËil dober pregled nad dogajanji v mreai in hitro ukrepanje ob okvarah. Skrbno in vestno vzdraevanje RTP Labore je zagotavljalo solidno in zanesljivo napajanje veË desetletij, njegova amortizacijska doba je bila izredno visoka. Po ekonomskih utemeljitvah ?tudij se je na vsej Gorenjski zaËela 10 kV napetost zamenjevati z 20 kV. Spremembe napetostnega nivoja srednjenapetostne mreae z 10 na 20 kV, dotrajanost 10 kV in 110 kV stikali?Ëa, zastarelost naprav za daljinsko vodenje in za?Ëito so narekovale obnovo celotne razdelilne transformatorske postaje. Ker je postaja krila veË kakor tretjino kranjskih potreb po elektriËni energiji, je morala biti obnova izpeljana s Ëim manj?imi motnjami v preskrbi. S ?tudijami in idejnimi projekti so bile obdelane razne razliËice obnove in strokovnjaki so na tem objektu predvideli novo modernizacijo, ki je pomenila pravo revolucijo s tehnolo?kega, ekolo?ko-varstve-nega in prostorskega vidika. V luËi tehniËne modernizacije in ekolo?ke neoporeËne tehnologije ter uËinkovite izrabe prostora je RTP Labore v Ëetrtek, 21. novembra 2002, dobila RTP 110/20/10 kV Labore, svojo tretjo tehnolo?ko prelomnico, z ura- dnim odprtjem novega 110 kV stikali?Ëa GIS s tehnologijo SF6. Pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti terjalo posodobitve omrežja Ko so leta 1976 porabo elektriËne energije na Gorenjskem primerjali z njeno proizvodnjo, so ugotovili, da Gorenjski energije moËno primanjkuje in da mora preteano koliËino porabljene energije ?uvoziti« z drugih obmoËij. IzraËuni so kazali, da bo Gorenjska leta 1979 porabila veË kakor 600 milijonov kWh elektriËne energije. NajveËja konica leta 1975 je zna?ala 81,8 MW, leta 1979 pa je po predvidevanjih dosegla ae 131 MW in obstojeËe elektroenergetske naprave ne bi zado?Ëale za prena?anje tako velikih koliËin elektriËne energije. Ae leta 1976 so se pojavljala ?ozka grla«, ki jih je gorenjska distribucija tedaj ?e uspe?no odpravljala. Zaradi prenosa velikih moËi je bil nujen prehod na vi?je napetostne nivoje - 35 in 110 kV. Distribucija je morala zgraditi temeljni sistem daljnovodov in RTP za prenos in razdelitev velikih koliËin elektriËne energije. Zato je v sedemdesetih letih zgradila nekaj najpomembnej?ih objektov: RTP Bled 35/10 kV, RTP Kranjska Gora 35/10 kV, RTP Labore 110/10 kV, opravila rekonstrukcijo RTP Zavr?nica 35/20 kV, RTP Bitnje 35/10 kV, RTP Radovljica 35/20/10 kV, RTP Jesenice 35/10 kV in RTP TraiË 35/10 kV s pripadajoËimi 35 oziroma 110 kV daljnovodi. Kak?en je bil v sedemdesetih letih 20. stoletja pogled na razvojne moanosti? Elektro Gorenjska je izdelala srednjeroËni program razvoja elektroenergetskih objektov na Gorenjskem za obdobje 1976- 1980 in predvidela poveËanje porabe elektriËne energije in najveËjih urnih obremenitev. Program gradnje je predvideval med drugim tudi poznej?o gradnjo razdelilnih transformatorskih postaj: RTP Aelezniki 110/20 kV v prvi fazi 35/10 kV, RTP ©kofja Loka-rekonstrukcija 35/10 kV, RTP ©kofja Loka 110/20/10 kV, RTP Primskovo 110/20/10 kV, RTP TraiË 110/20 kV, RTP Visoko 110/20 kV, RTP Radovljica 110/20 kV, RTP Jesenice II. 110/20 kV, rekonstrukcija stikali- ?Ëa HE RTP Medvode, HE Soteska 0,4/20 kV Za povezavo RTP in njihovo napajanje so razvijali in gradili 110 kV sistem daljnovodov, ki je omogoËil prenos energije na posamezna energetska obmoËja Gorenjske. Program je predvideval gradnjo daljnovodov: prikljuËni 2 x 110 kV daljnovod za RTP ©kofja Loka, prikljuËni 2 x 110 kV daljnovod za RTP TraiË, vzankanje RTP Radovljica z 2 x 110 kV daljnovodom, 2 x 110 kV daljnovod Moste-Jesenice, dograditev 110 kV kroanega voda v Kranju (daljnovod Primskovo-Zlato polje-Naklo), daljnovod Bled-Bitnje-Kamnje z vkljuËitvijo HE Soteska, daljnovod 2 x 110 kV Moste-Bled. V programu Savskih elektrarn Ljubljana je bila predvidena vkljuËitev Gorenjske v 400 kV slovensko omreaje z zgraditvijo 400 kV daljnovoda RTP BeriËevo-Kranj (Okroglo) in zgraditvijo RTP Kranj na lokaciji Okroglo v osemdesetih letih. Slednja je za dlje Ëasa omogoËila plasiranje zadostnih koliËin energije na Gorenjsko in s tem zagotovila nemoten razvoj gospodarstva ter druabenega in osebnega standarda prebivalcev. UresniËevanje naËrtov je sledilo razvojni strategiji, kronolo?ki pregled zgraditve objektov pa navajam po Zakonu o graditvi objektov, po podatkih datumov izdanih gradbenih dovoljenj, ko so se gradnje zaËele tudi v praksi: - RTP ©kofja Loka 110/10/20 kV (gradbeno dovoljenje, 13. marca 1974) - RTP Radovljica 110/20 kV (gradbeno dovoljenje, 18. maja 1978) - RTP Jesenice 110/10 kV (gradbeno dovoljenje, 6. julija 1982) - RTP Primskovo 110/10/20 kV, II. etapa (gradbeno dovoljenje, 6. marca 1984) - RTP TraiË 110/20 kV (gradbeno dovoljenje, 19. avgusta 1987) - Daljnovod 2 x 110 kV (Okroglo) Aeje-TraiË (gradbeno dovoljenje, 1. avgusta 1990) - Daljnovod 2 x 110 kV RTP Okroglo - RTP Zlato polje - RTP Primskovo (gradbeno dovoljenje, 26. maja 1992) - RTP 110/20 kV Zlato polje v Kranju (gradbeno dovoljenje, 1. avgusta 1997) - RTP 110/20/10 kV Labore (gradbeno dovoljenje, 13. aprila 2001) - RTP Medvode 110/20/6,3 kV z vkljuËitvijo v obstojeËi 110 kV daljnovod (gradbeno dovoljenje, 14. oktobra 2001) 110 kV mreaa Gorenjske bo popolnoma zgrajena, ko bo sedanjo transformacijo RTP Aelezniki 35/10/20 kV nadomestila RTP 110/20 kV Aelezniki. RTP Bitnje-Bohinj 35/20 kV (1952) pa nadomestila RTP 110/20 kV Bitnje, ter ko bo med njima zgrajena povezovalna 110 kV zanka in zgrajena 110 kV daljnovodna povezava Jesenice-Kranjska Gora z RTP Kranjska Gora 110/20 kV Drago Papler 77 SE JASNO V GLAVI? Vsak od nas pozna glavobol. Vendar vzroki niso zmeraj organski. VeË ko Ëlovek o tem ve, laaje mu je lahko kos. V Cisto tehnično z vidika prehrane so naši možgani velik požeruh: porabijo dobro petino vse z dnevno prehrano pridobljene energije. Kratkoročni spomin pripisuje veliko težo predvsem mineralom in mikroelementom, dolgoročni spomin pa ima raje proteine, kajti ta shranjuje spomine v beljakovinskih elementih. Zelo primerni za »brain food« so orehi, jogurt, pinjenec, jajca, polnozrnate snovi, zelišča, olivno olje in ribe. Ce temu dodamo še dovolj kisika, so možgani primerni za vsakršno razmišljanje - s predpostavko, da je preskrba z vodo pravšnja. Kajti šele tekočina poskrbi zato, da vsi električni in kemični procesi potekajo nemoteno. Se nikoli ni bilo toliko ljudi, ki bi doživljali svoj vsakdan tako zbegano, zmedeno in v glavi čutili bolj meglo kot čistino misli. Se nikdar se ni tako veliko število ljudi zaradi stresa, preobremenjenosti in drugih vplivov počutilo tako utrujeno. Zelo razločen signal, ki nas svari pred tem je: telo začne stavkati. K najpogostejšim stresnim motnjam sodijo težave, kot so bolečine v glavi in hrbtu, vrtoglavica. Vsi prizadeti so prepričani, da so to odzivi telesa, nikakor pa se ne dajo prepričati, da je telesne težave povzročila prav njihova psiha. To je pokazala ena od študij na univerzi v Pittsburghu. Posledica tega je, da ženske veliko pogosteje trpijo za glavoboli kakor moški in so prav zato tudi bolj obremenjene s strahovi in depresijami. 78 ^ s Vse opozorilne signale pa zavestno ignorirajo: medtem ko večina žensk kljub glavobolu opravi vse zahteve in opravila, se večina moških pri tovrstnih telesnih omejitvah hitro počuti nemočne in dela nesposobne. Pogosta reakcija: odidejo v bolniško. Dnevnik glavobolov lahko pripomore k ugotovitvi, kaj povzroča glavobole. Ali so to jeza, sprememba vremena, menstruacija, ritem spanja, prehrana ali kombinacija vsega tega? Mnoge na primer reagirajo občutljivo na produkte iz pšenične moke ali pa tudi na odtegnitev na primer navade na pisarniško kavo ob koncu tedna. S spremembo prehrane včasih glavoboli popolnoma izginejo - vsaj pri ženskah: na to veliko močneje reagirajo kot moški. Več zdrave hrane pomeni posledično tudi manj glavobolov. Sicer pa je poznanih že več kakor 176 vrst glavobolov. Migrenske bolečine trkajo in utripajo, zelo pogosto celo samo v eni polovici glave, nato preidejo v drugo, se povečujejo ob gibanju, večkrat jih spremljajo posebna občutljivost na hrup in svetlobo, slabost in bruhanje. Občasne glavobole oziroma napetosti v glavi najlažje odpravimo. Dobro denejo predvsem masaže in vaje za sprostitev, raztezanje in ples, topla kopel ali kopeli nog izmenično z vročo-hladno vodo. Pri nekaterih ljudeh pomaga nekaj kapljic pepermintnega olja na čelu in sencah ali močna kava z limoninim sokom prav tako dobro kot analgetiki Paracetamol, Ibuprofen ali Naproxen. Kronične glavobole dandanes mnogokrat zdravijo z antidepre-sivi. Terapija traja tri do šest mesecev. Migrena je organska, in ne psiho-somatska bolezen. Gre namreč za motnjo pri predelavi dražljajev, kar vodi do vnetja krvnih žil na možganski opni. Toda stres je glavni spodbujevalec in izzivalec migrene in stres ima seveda opraviti tudi s človeško psiho. Pri lažjih migrenskih napadih včasih pomagajo hitri ukrepi, kot na primer hladni obkladki na očeh, na čelu ali na tilniku. Nikotin je strup - zožuje ožilje in zmanjšuje prekrvavljenost in zato možgani prejmejo manj kisika. Prizadeti lahko s sprostitvenimi tehnikami in vajami za povečevanje vzdržljivosti zmanjšujejo svojo dovzetnost (neodpornost) - aH pa spremenijo svoj način življenja, kar je hkrati tudi idealna priložnost za nadaljnji osebni razvoj. Natalia FrankoviË Prevod in priredba po: Woman, Das Frauen-und Lifestyle-Magazin, ?t. 21, 23. september 2003 Za bistro glavo bi morali pogosteje poËeti naslednje: - natočite kisik - gibajte se na svežem zraku. Vaja: zavestno vdihnite, zadržite zrak, počasi izdihnite; - sprostite se - na delovnem mestu si prilepite vaje za raztezanje ali akupresurne točke za ramena in vrat; - poženite obe polovici možganov - ta navzkrižna vaja deluje takoj: izmenično se dotikajte z levim komolcem desnega dvignjenega kolena in obratno, skupaj 20-krat; - prva pomoč - dihajte pred odprtim oknom, hiter sprehod ali kratek tek bodo odpravili začetek lahkega glavobola. Pomaga tudi vroča kopel; in prepreËiti predvsem naslednje: - napetost v mišicah - popravite predvsem slabo ali krčevito drža telesa. Nasvet: Magnezij sprošča mišice, blaži občutek stresa in preprečuje glavobole (350-600 mg na dan); - nepravilnosti - mnogi občutljivo reagiramo na spremembe v bioritmu. Strokovnjaki priporočajo ljudem z glavoboli ohranjanje spalnih in prehranjevalnih navad tudi ob koncu tedna; - napačna prehrana - je vaše telo preveč nasičeno s kislinami? - naglica - kadar se vam mudi, pojdite zavestno počasneje. Recite si stop! Naj se stres zaradi preveč informacij, podatkov, želje ali pritožbe odbije od vas. Vsaj do naslednjega dne. \^>^ ARI ZIMSKIH HRIBOV »e nas gore zasvojijo, potem nas slej ko prej zamikajo tudi pozimi. »arov zime je ne?teto, mene osebno pa zima najbolj privlaËi zato, ker je narava takrat tako prvinska. Poleg tega pa med zimskim potepanjem ne bomo naleteli na moteË dolinski fl?under«, ki ga je v kopnem Ëasu zaradi mnoaiËnosti in kulture, kakr?na paË je, preveË. Na zimskih turah nas bodo spremljali neskonËen mir, ti?ina in samota, za to pa se je vredno potruditi. Pri izbiri ciljev in z opisi poti so nam običajno v pomoč vodniki. Do letošnjega leta smo imeli v Sloveniji na razpolago le turno-smučarske vodnike; prvega še iz leta 1934, Rudolf Badjura: Zimski vodnik po Sloveniji, potem Turni smuki, avtorjev Mira Črnivca in Cirila Pračka (1972, 1985), tretji pa je Slovenija, tur-nosmučarski vodnik, avtorja Igorja Jenčiča (1998, 2002). Za najzahtevnejše smučarje obstaja še vodniček Strme smučine, avtorjev Andreja Zorčiča in Dejana Ogrinca (1991), kjer pa gre za alpinistično smučanje. Konec letošnjega leta je založba Sidarta iz Ljubljane izdala prvi »peš« zimski vodnik: Zimski vzponi v slovenskih gorah, avtor Vladimir Habjan (z Našim stikom imate pri naročilu knjige 10-odstotni popust, tel. 01 561 3473). S tem vodnikom smo torej zaorali ledi- no. Vodnik je izborni, predstavljenih je 50 vrhov. V nekaterih poglavjih je opisanih ciljev več, tako da jih je skupaj čez 50. Večina ciljev je v treh najvišjih gorovjih, Karavankah, Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah, nekaj pa jih je v predgorju. Raznovrsten izbor glede na zahtevnost ponuja široke možnosti izletov in tur, vzpon na Uršljo goro je vse kaj drugega kot pa Triglav. Na izbiro imamo sredogorske vrhove (Smrekovec, Strelovec, Lepenatka, Velika planina, Goli vrh, Ženiklovec, Stru-ška, Dovška Baba, Trupejevo poldne, Črna prst, Možic, Kobla, Vrtaški vrh, Mrzli vrh, Matajur, Porezen, Blegoš, Ratitovec, Snežnik idr.), lažje dvatisočake (Peca, Raduha, Vrh Korena, Grin-tovec, Kalški Greben, Begunjšči-ca, Stol, Ogradi, Viševnik, Veliki Draški vrh, Debela peč, Sleme, Mojstrovke, Krn,Vogel, Rodica idr.), zahtevnejše dvatisočake (Turška gora, Ojstrica, Rinke, Storžič, Kepa, Debeli vrh, Kuko-va špica, Stenar, Križ, Špik, Tolminski Kuk idr.) in ture za sladokusce (Vrtača, Palec, Triglav, Dovški križ, Prisank, Jalovec, Prestreljenik). V izboru je tudi nekaj lažjih alpinističnih tur -slednje prav tako sodijo v izbor, saj bi bil sicer vodnik osiromašen, mi pa prikrajšani. Ze večkrat sem v naši rubriki opozoril, da gore pozimi niso mačji kašelj. Čeprav vas z opisi na nek način vabim v gore, se čutim dolžnega, da vas neprenehoma opozarjam na nevarnosti, ki jih moramo poznati, če hočemo, da bo naša pot v zasneženih gorah čim bolj varna. Zato bomo za zahtevnejše ture potrebovali alpinistično znanje. Kje ga pridobiti? Najbolj temeljita je alpinisti- čna šola, sicer pa razni tečaji, ki jih organizirajo planinska društva in Gorska reševalna služba, na voljo pa je še cela paleta vzgojne planinske literature. Ce turi nismo dorasli, si za spremstvo raje vzemimo vodnika. Prav zaradi vsega zgoraj naštetega sem v uvodnem delu obdelal tudi »snežno teorijo«. Da pa pozimi le ni vse tako težko, kot se sprva zdi, vam povem iz lastnih izkušenj. Vsi strahovi, ki sem jih imel pred zimskimi visokimi gorami, so počasi zbledeli. Še danes pa se spominjam svojih prvih tur v zimsko visokogorje. Kot začetnik nisem poznal vseh značilnosti in nevarnosti zime, zato je mojo nevednost večkrat spremljala tudi sreča. Ko pa postopoma napredujemo in imamo vedno več tur v nogah, je tudi vsaka tura prijetnejša. Z izkušnjami si pridobimo občutek za razmere, kje stopati, kako se gibati, kdaj natakniti dereze, kako se izogniti nevarnemu pobočju, ne nazadnje kdaj obrniti. Potem »padajo« vrhovi drug za drugim in kmalu spoznamo, da so nekatere gore v snegu včasih še lažje kakor v kopnem. Ko sneg ni več ovira, nas prevzame prijeten občutek, da postajamo bolj celoviti in raznovrstni gorniki. Naj vam ob vstopu v leto 2004 zaželim lahek, vendar premišljen korak, prostrane razglede in srečno pot! Vladimir Habjan 79 nagradna krihnka *- & $- k^ <^** ^v^ vS*^ t» s s ^ i a>§ g 2 I ^ Si "S fc^- ^ r* CO L* iS s? ELEKTR. POSREDOVANJE F0-Itografije 3» TR 3-TO -1 -o 3D O GS TO >-3 55 o 3= ^2 O ČO" Z3Z r— O C? TV REA-LIZAT0R 1 VODNIK DIVJE 1 GOVEDO MATE 1 PREVIH 1 VIHA ll— ll— I21 l-< —1 3>- rn Lr o L ° m FRANC. SLIKAR 1 (ANDRE) avtor VINKO | KORENT i «ss ^1-- ¦ 1 ' 1 COCO CD 3-3» >. * C3 S? mO* TO SC 3» -a rnr— 3» m — -o o CO o~o "O TO "O rn o o CO —» 3» ^ bhV 3*- 3,. 1 r^W&s^v 1 Ml ^H^RHBKS^ HK^^lf -¦* -o m o o— _„ ,TD |p 3^0 = t^ m<— TO c_ JZ3 * ¦ 3 Vi^-:^5SrA^v^i^ ¦"'¦ ¦ H ir */<-' jt .-,; 0 <-> tO TD 3». —H — T(V^ ¦'¦*- ¦ 3*0 l/>TO -om o CO r-^m 3*2S3z: cor——i nO- 5si z ^3-< |5m| ošo r»j gPT^JgJ !BtT^j>r^^ i^*JSi^SK^ in—i^o ^3>3» O O 2: >- 4 L 9 1 I ¦* ¦¦ % t! i t # 1 Ml I I "3» 3»». " -H MAT. ZA KOSINUS 5S ^__om ^RCDt/* L^3»-3»-L> S<3 o i— o u> o> o L?2 TO Q §5 »3 i? iS <¦>>> 3»- 3D 3: o o ^ z: < 0 — 1— 0» SI 3 m z m TO >• >* j dtČM a/j- ¦-. • ¦ LJ UgL^I TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@tsn.s