f*o$tn1na plačana
▼ co'ovinL
uto li m. m
v UiiMIflDl, v sredo). decemura 19ZJ.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrat 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej
>Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.» Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica it S, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova allca it S, L nadstropje. — Telefon 2034.
G. Vukičevič v vedno večjih
stiskah...
Imenovanje dr. Spaha za namestnika finančnega ministra fe povzročilo v racLkalskem klubu veliko ogorčenje* — Dr* Marko-vić se ne vrne več na svoje mesto. — Borba za naslednika med
radikali in demokrati.
— Beograd, 6. decembra Na podlagi zanesljivih informacij iz vladnih krogov se doznava, da finančni minister dr. Bogdan Marković ni odpotoval v inozemstvo v svr-ho zdravljenja, marveč da se mu na ta način omogoči odstop, ne da bi njegova demisija izzvala krizo celokupne vlade Izkazalo se »e, da je njegova finančna politika doživela popoln polom in da je razočaral vse, ki so upali v njegovo strokovnjaStvo. Po informacijah Iz v!a-dn:h krogov se dr Bogdan Marković sploh ne bo vrnil na mesto finančnega ministra, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bil dr. Snaho imenovn za njegovega namestnika. To imenovanje je Izzvalo mnogo komentarjev Zatrjuje se celo, da obstoa med bosanskimi rad kali in dr. Spahom poseben sporazum in da pomeni njegovo imenovanje za namestnika finančnega ministra zbližanje z radikali, ker b» radikali v n^sprafnem slučaju finančnega ministrstva nikdar ne odstopili demokratom Nq drugi strani se zatrjuje, da je Ve'ja Vuk'čević samn zato imenoval dr. Spaha za namestnika finančnega ministra   ker bi Imenovanje novega finanč-
nega miistra imelo za posledico uvajanje novih osebnosti v vlado, kar bi vsekakor izzvalo razne težkoče zlasti pri demokratih.
Kot najresneiši kandidat za finančnega ministra se smatra v radikalskem klubu dr Stojadinović. ker menijo radikali, da bi z njegovim vstopom prišlo do zbližania posameznih skupin v radikd!nem klubu Velja Vukičevič upa, da bi na ta način pridobi' večje Število pristaSev med paSi'evci. Zd Da se. da ie a Vukičevič tudi tokrat delal račun brez krčmaria.
Imenovanje dr. Spahe za namestnika finančnemu ministru ie izzvalo v radikalnih krogih veliko nezadovoljstvo in ie dalo Članom radikalnega kluba nov povod za borbo proti Velji Vukčeviću. zlast- §e. ker se je tudi to zgodio brez konzultacije poslanskega klrba Poslanci zahtevaio. naj pride g Vukićević pred klrb G Vukičevič si tega seveda ne upa storiti, ker se zaveda, da bi mu klub izrekel nezaupnico. SploSno se sodi, da popolr. polom Vukičevičevega režima ni več daleč.
Revizija uradn škega zakona
Minister pravde je imenoval posebno komisijo, ki naj na podlagi predlogov posameznih ministrstev izdela načrt uredbe o izpremembah in dopolnitvah uradniškega zakona. — Revizija ne bo izpolnila zahtev uradniških organizacij. — Znižanje prejemkov in podaljšanje službene dobe?
— Beograd, 6. decembra. Poedina mini* trstva, ki so bila sestavila posebne kom:* lije radi proučavanja načrta uredbe o iz* premembah  in  izpopolnitvah uradniškega zakona, so v posebnih dopisih pojasnila mi cistrstvii pravde svoje mišljenje in predlo ge.   Minister  pravde dr.   Dušan  Subotić je sedaj imenoval novo komisijo, ki naj seski vi definitivni načrt uredbe. V to komisijo so bili imenovani kasacijski sodnik Vlada Uro levic,  kasacijski sodnik  Milan Strundžalić in tajnik kasacijskega sodišča Stojan Lazič Komisija ima nalogo proučiti mnenja posameznih   ministrstev  ter  sestaviti   nov načrt uredbe v smislu Člena 326 finančnega zakona za leto 1927—1928. Mintfster pravde je izdal komisiji sledeča navodila:
/. Prejemki uradnikov in uslužbencev se smejo, upoštevajoč osnovo dosedmje raz: delitve, urediti po važnosti in odgovornosti dela, ki ga vrši posamezni uradnik, kakor tudi po trajanju uradniške službe Prt tem pa v proračunu za te izdatke odobrenih kredito\> ne sme prekoračiti.
2. Določbe o pokojninah se naj izpre* menijo in izpopolnijo tako, da se na eni strani prepreči neupravičena obremenitev države, na drugi pa varujejo pravice onih
državnih uradnikov in uslužbencev, ki ima* jo polno službeno dobo in ki so v državni službi postali za delo nesposobni. Glede na to bo komisija izpopolnila pogoje za dosego pokojnine, kakor tudi pogoje, po katerih smejo biti uradniki vpokoieni v času, ki ne sKiži kot pod'aga za določitev pokojrrne To ne bo velialo za uradnike, ki ki so bili vpokojeni pred uveljavljen jem te uredbe.
3. Da se disciplinarno postopanje lahko izpremeni In Izpopo'ni tako. da se lahko pristojnost za disciplinarno postopanje pre» nese na posebna disciplinarna sodišča, ki se bodo ustannvifa za posamezna ministr* stva s tem. d i bo v gotovih slučajih na nsjvečle kazni kompetenten državni svet.
Prehodne določbe, ki so potrebne za izvršitev sprememb in izpopolnitev uradni* škegi zakona.
Uredba o razvrstitvi državnih uradni* kov in uslužbencev ci'v'lnega reda. kakor tudi nrometnib uardnikov. se nai »Vunno z do^o^b^mi zakona, ki so z nio v zvezi, vznremeni in 'zp^no-lni tako. da «^ od^tra* niio vsi nedostatki, ki so se pokazali v praksi.
Društvo narodov
— Ženeva, 6. decembra. Danes dopoldne se je sestala komisija Društva narodov za razpravo o omiljenju uvoznih in izvoznih prepovedi Govorniki so poudarjali, da predlagani sporazum sicer še ni idealen, vendar pa pomenja znatno zboljšanje v primeri s sedanjim stanjem.
Svet Društva narodov je odobril poročila komisije in je nato prešel na razpravo o poročilu ekspertov za pobijanje ponarejanja denarja. Svet je pooblastil glavno tajništvo Društva narodov, da skliče tekom enega leta mednarodno konferenco, ki se bo bavila s tem problemom.
Zastoj v trgovinskih pogajanjih z Avstrijo
_ Dunaj, 6. decembra Avstrijska delegacija, ki je vodila pogajanja za trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo, se je včeraj vrnila iz Beograda, ker so pogajanja začasno prekinjena. Do prekinitve je priilo radi novih zahtev, ki jih je stavila jugosloveciska delegacija šele tekom pogajanj in ki se nanašajo na povišanje carin na uvoz agrarnih pr dekov ter na izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Ker avstrijska delegacija tozadevno ni imela podrobnejših instrukcij in ker ie potrebno, da stopi v stike s prizadetimi gospodarskimi korporacijami. so bila pogajanja prekinjena V uradnih krogih se naglasa da bo prišlo v vseh Še spornih vprašanjih do sporazuma in da ni mM iti na odpoved obstoječe trgovinske pogodbe.
Zatišje v Beogradu
— Beograd, 6. decembra. V Beogradu danes ni bilo važne^š h dogodkov. V skupščini zaseda odbor, ki razpravlja o zakonu o sodmkih Popoldne pa se sestane plenum finančnega odbora, ki bo razpravliai o računskem zakliučku za leto 1924-25 V notranjem ministrstvu je danes m'nistrski odbor definitivno sestavil načrt zakona o centralni upravi, ki bo še te dni predložen Narodni skupščini. Iz vladnih krogov se doznava, da se bo sestala Narodna skupščina prihodnji ponedeljek. Zasedanje bo trajalo kvečjemu dva dni. Na dnevnem redu bo izvolitev odborov, ki tih namerava med tem predložiti vlada.
ZAHTEVE FINANČNIH URADNIKOV
— Beograd, 6. deo. Včeraj je sprejel pomočnik finančnega ministra J. Protić depii tacijo upravnega in nadzorstvenega odbora Zveze uslužbencev finančne kontrole. Deputacija je prosila pomočnika v imenu zveze, naj se za njihovo stroko predloži poseben zakon, »ličen zakonu o prometnem osobju. S takim zakonom bi bil položaj osobja v finančni službi mnogo bolja urejen, dočim vlada sedaj velika negotovost, ker se zakon skoro vsako leto menja z določbami finančnega zakona.
ŽREBANJE DRŽAVNE LOTERIJE
— Beograd, 6. decembra. Danes so bili izžrebani sledeči dobitki: 20.fK)0 Din srečka št. 85.181, po I0HO0 D'n št 40 480. 44.268, 71 540, 130.178, po 4000 <t 41.872, 45.788, 74-235. 75-883, 77.579, 93-830, 111J«.
Kongres rusbe komunistične stranke
Danes je bil v Moskvi otvorjen kongres komunistične stranke. — Stalin opozarja na vojno nevarnost« — Društvo narodov je le krinka za oboroževanjem pripravljanje novih vojn*
— Moskva, 6. decembra. Danes se je sestal kongres komunistične stranke ki ga je otvoril predsednik centralnega odbora sovjetska unije Stalin. V svojem govoru ie Stalin opozarjal na nevarnost kapitalistične *rize. ki je nastala vsled razdelitve interesnih s*er in surovin ter lahko povzroči nov svetovni požar.
Govoreč o Društvu narodov in o razoro-žitvenem problemu ie Stalin naglaSal. da ie Društvo narodov le krinka, pod katero se nadaljuje ^boroževan?e in pr pravljajo nove vojne. Cim bi kierkoli prišla ta kriza do invnega izbruha, pa naj si bo to na Balkanu
ali na Kitajskem, v Indiji ali v Afriki, povsod bi pomenila pričetek novega svetovnega klanja, ki bi porušilo mirovno stavbo, ki jo navidezno gradi Društvo narodov. Prizadevanja Anglije, da bi ustanovila protirusko fronto, je ostalo doslej sicer brezuspešno, vendar pa Anglija ne miruje in nadaljuje svojo akciio.
»Naša prva naloga ie.« je zaključil Stalin svot govor, »delati na to. da preprečimo nove vojne in ohranimo mir. Med tem pa rr.oramo skrbeti za ojačenie naše oborožene sile in se pripraviti za vsak slučaj.«
Obupen položaj med
trboveljskimi rudarji
Reduciranje dela v premogovnikih TPD se nadaljuje. — Spor med TPD in prometnim ministrstvom vedno bolj zapleten. — Naraščajoča beda med rudarji. — Pasivnost ministra za socijalno politiko.
— Ljubljana, 6. decembra. Ker med prometnim ministrstvom in lastniki premogovnikov Še ni prišlo do sporazuma glede dobave premoga za državne železnice in so se po zadnjih vesteh iz Beograda včeraj pogajanja celo razbila, je postal položaj za delavstvo v premogovnikih TPD naravnost obupen.
Jutri bodo delali v premogovnikih v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in v Krškem. V Kočevju počiva, kakor znano, popolnoma že od 1. decembra naprej in bo počivalo seveda tudi še prihodnje dni. Ali bodo jutri delali v Raj-henburgu, še ni znano, ker se še ne ve, koliko bo naročil.
V četrtek, ki je sicer katoliški praznik, bo počivalo delo v vseh premogovnikih in sicer ne zaradi praznika, kajti v normalnih razmerah se v rudnikih sploh noben praznik ne praznuje, marveč zato. ker ni dovolj naročil in ker so vsa skladišča s premogom založena. Samo za Laško še ni točno znano, ali bo tudi tam na ta dan počivalo delo.
V kolikor se sedaj sploh še dela v premogovnikih TPD, se godi to le v zelo zmanjšanem obsegu. Nočno delo je znatno reducirano tudi na dnevnem kopu v Trbovljah, kjer je 300 delavcev brez zaslužka.
V Kočevju, kjer delo popolnoma po-
čiva, so zaposleni samo tisti rudarji, ki morajo paziti, da ne nastane v rudniku požar.
Ali se pogajanja v Beogradu nadaljujejo, kdaj se bodo zaključila in kakšen bo izid, na pereča vprašanja vise še v zraku.
Po vesteh iz premogovniških revirjev vlada že doslej med rudarji velika beda, ker pri skrčenem delu niti zaposleni ne morejo zaslužiti dovolj za preživljanje sebe in svojih rodbin. Rudarjev se polašča obup, ki je tem večji, ker sedaj pozimi ne morejo računati, dd bi dobili delo drugod.
Rudarji so zelo ogorčeni, da vlada ni pravočasno poskrbela za poravnavo spora z lastniki premogovnikov na katerikoli način in ker je popolnoma prezrla pri tem potrebe delavstva.
Doslej se tudi Še ni ničesar čulo o kakem posredovanju ministra za socijalno politiko dr. Gosarja ter se splošno obsoja pasivnost klerikalnih poslancev, ki doslej kljub svojemu »velikemu vplivu« v vladi niso ničesar storili za čimprejšnjo rešitev perečega vprašanja in olajšanje bede naših rudarjev.
Ce v kratkem ne bo poravnan spor med lastništvom premogovnikov in prometnim minstrstvom, je pričakovati, da se bo v prihodnjih dneh delo v premogovnikih še bolj omejilo, ponekod pa sploh ustavilo.
Dve pretresljivi tragediji na Dolenjskem
Grozen roparski umor v Dolini pri Tržišču« — Neznani razbojniki so umorili zakonca Pucelj. — Krvava zakonska tragedija
v Straži pri Novem mestu«
Danes dopoldne ie prejela policijska direkcija v Ljub jani od orožniške posiaje v Šl Janžu brzojavno poročilo, da je bil v neposredni okolici št Janža, to ie v Dolini pri Tržišču, odkrit strahovit roparski umor in da potrebuje orožn ška postaja policijskega psa, ki naj bi pomagal izslediti morilce. O zločinu samem smo izvedeli tekom dopoldneva iz Krmelja odnosno iz St. Janža sledeče podrobnosti:
V Dolini pri Tržiču ie bil danes v zgodnjih Jutranjih urah odkrit strahovit dvojni roparski umor, ki je razburil vso okolico Umorjena sta bila že priletna zakonca posestnik Franc Pucelj in njegova žena Te-rezja, oba stara okoli 60 let. 2eno Terezijo so našli zjutraj sosedje ležečo pred hišo v potoku s prerezanim vratom Imela je tudi razne druge težke poškodbe po vsem životu in bilo je takoj jasno, da gre za roparski umor. Sosedje so se o tem prepričali takoj nato, ko sc videli, da so okna Pucljeve hiše zagrnjena in zadelana z odejami, vrata pa so bila zaklenjena. Ko so na to šiloma vdrli v hišo, se jim je nudil grozen prizor.
V hiši je ležal posestnik Pucelj v mlaki kTvif imel je strahovito rano na obrazu, globoko zarezo na vratu in poškodbe po vsem životu, očivdno zadane od udarcev s sekiro. Bestijalnemu morilcu pa to ni bilo dovolj; mrtvecu le položil pod glavo navaden pehar, a v zasmeh mu je oa glavo nataknil papirnato krono.
V sobi je bilo vse razmetano, omare prevrnjene, pohištvo razmetano. Razmetana le bila tudi postelja, v kateri sta zakonca Pucelj najbrž imela skrite svoje skromne prihranke. Denarja je moralo biti po mnenju sosedov okoli 3000 Din To je bil izkupiček za dva prašiča in nekaj vtna. Denar je brez sledu izginil Izginilo je pa tudi več drugih predmetov
O strahovitem umoru je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki le pričelo z intenzivnimi poizvedovanji za zločinci. 2e tekom dopoldneva so orožniki ugotovili, da sta napadalca odnosno morilca na;brž dva moška, ki sta že dan pred zločinom skušala napasti zakonca Pucelj V nedeljo zvečer sta se namreč pojavila pred Pucljevo hišo dva sumljiva neznanca in zahtevala, naj jima gospodinja odpre m da prenočišče. Puc-ljeva se je neznancev ustrašila in jima vrgla skozi okno suknjo, rekoč: »Tu imata in zgubita se!«
»Kje je pa denar?« je zakričal eden m obenem vrgel težak kamen v okno tako, da se je Šipa razbila Nato Je prihitel Pucelj in oddal iz samokresa strel Iz sobe, na kar sta napadalca zbežala. Nedvomno sta zagonetna napadalca v zvezi z groznim zločinom, ki le bil izvršen danes ponoči, če Že nista direktno soudeležena pri umoru Prebivalstvo v Dolini pri Tržiču in bližnji okolici Je strahovito razburjeno.
V Straži pri Novem mestu se Je snočl odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Gostilničar Lojze Vintar, znan daleč naokrog, se je spri s svojo ženo. Med prepirom je nenadoma segel po samokresu m pričel besno streljati. Oddal je na ženo sedem strelov, od katerih sta dva zgrešila cilj ki zadela v peč, dočim je ena kroglja zadela nesrečno ženo v glavo, dve v prsa in ena v noge. Težko ranjeno ženo so prepeljali snoči v bolnico v Kamlijo, kjer se do danes še ni zavedla Zdravniki so izgubili vsako nado, da bi nesrečnico rešili, kajti prestreljeni ima obe polovici pljuč, pa tudi rana na glavi je zelo težka.
Lojze Vintar se je danes zjutraj sam javil sodišču v Novem mestu. Pretresljiva rodbinska tragedija je vzbudila v Straži precej razburjenja, obenem pa globoko sočutje z nesrečno gostilničarko.
Konferenca o komercijalizaciji
železnic
— Beograd. 6. decembra. Na včerajšnji popoldanski konferenci o komercijalizaciji državnih železnic se je razvila o osnutku prometnega ministra obširna debata, v kateri so skoro vsi govorniki ostro kritizirali vladni načrt in stavili obširne spreminja valne predloge. InŽ. Šuklje, ki je zastopal Zvezo industrijcev v Sloveoiji, je v daljšem govoru iznesel težnje slovenskih gospodarskih krogov. Izrazil je mnenje, da bi država še nadalje upravljala železnice, ki pa bi se morale odtegnili vsakemu političnemu vplivu.
Na današnji popoldanski konferenci, ki jo je vodil generalni direktor državnih železnic g. Gjuričič, se je nadaljevala debata o predlagani uredbi. Govorili so direktor zagrebške direkcije ing. Trebinjac. nato pa tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivan Mohorič, ki je obrazložil stališče slovenski!i gospodarskih krogov in podčrtal potrebo sanacije v smislu stališča, ki so ga zavzeli gospodarski krogi na pred konferencah. Nato so govorili še g. Perkovic, železniški direktor v Sarajevu, nadalje gg. Bakič v imenu narodnih železničarjev in Josip Kopač v imenu Delavske zbornice v Ljubljani. Debata je bila nato zaključena in se geja nadaljuje ob 15.30.
Stališče prečanskih gospodar-
skih krogov
— Beograd, 6. decembra. Po včerais konferenci o komercijalizaciji železnic je imel vaš dopisnik priliko razgovarjati se z ljubljanskimi in zagrebškimi delegati, ki so mu pojasnili, da zastopajo glede komerci-jalizacije državnih železnic v imenu svojih korporacij sledeče stališče:
Ker so naše železnice v abnormi'nem stanju in sanacije ni mogoče doseči z rednimi marerijalnimi sredstvi, zahtevamo pred vsem, da nam da prometni miiiister točno sliko današnjega stanja naših železnic, ker bo šele potem mogoče ugotoviti temeljno obliko podjetja, njegove organizacije in kompetence V ostalem pa zahtevajo pre-čanski delegatje uveljavljenje sledečih temeljnih smernic:
1. Decentralizacija, oziroma dekoncentracija uprave in določitev kompetence oblast n'h direkcij. 2. Z uredbo naj se določi obratni kapital, ki v tej uredbi nI predviden In ki }e bil v prvotni določen na 200 milijonov dinarjev. 3. Regulacija potreb železniškega osobja. 4. Zadostno zastopstvo gospodarskih krosov v upravnem odboru, pri čemur naj prometno ministrstvo upošteva tudi vse direkcije in ne samo osobje Iz centrale. 5. Radi kontinuitete v delu upravnega odbora naj bi ne Izpadla i/ njega tretjina članov vsako leto, temveč šele vsako drugo leto.
K temu mnenju je pripomniti, da zahtevajo beograjske zbornice, naj se upravni odbor poveča od 9 na 18 članov.
Borzna poročita
LJUBLJANSKA BORZA. Devize:
Bertia 13.58—13.585 (—), Curih 1094.-1097.-
(1095.—). Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0125). London 276.8—277.6  (277.2)  Newyork  56.73—5674  (—). kabel 56.S0 bi., Pariz  223—225  (224), Praga 168.05—168.85   (168.45)  Trst  307—309 (308). Efekti:
Celjska  164, Ljubljanska kreditna  132. Kreditni zavod 160, Vevče 133, Kranjska industrija 350, Ruše 275—290, Stavbna 56, Sešir 104. Lesni trg:
Tendenca nespremenjena. Zaključek 5 vagonov bukovih plohov, neobrobljenih, I., II. in 111 . po noti knpca, franko nakladalna postaja 450: Povpraševanje po brusnem lesu, po noti kupca fr. vagon meja 250; Ponudba v suhih bukovih drvih, fco. meja. 23.
Dežela! pridelki:
Tendenca Cvrstejša. Zaključkov ni bilo. Cena pšenični moki nekoliko viSja.
INOZEMSKA BORZA: Curih: London 25.3025, Newyork 518.80» Pariz 20.4025, Milan 2812, Berlin 122.90» Dunaj 72.08, Beograd 9.1875, Praga 1547,
Stran. 2
«5 L U V t N S K J  NAR OD» dne 7. decembra 1927.
Str* /77
Odgovor dr. Dinka Puca klerikalnim obrekovalcem
Resnica o prekoračenju proračunov za mestno klavnico in stanovanjsko hišo na Ahacijevi cesti.
Moja „afera"
Kavnotako ie zlohotno zavijanje ravno stranki SLS znanih dejstev, ako Jugoslovanski klub trdi, da »je nerazčiščenih le več drugih afer dr. Puca, kakor prekoračenje proračuna za klavnico in s tem združena potovanja v inozemstvo in prekoračenje proračuna mestne sta« novanjske hiše na Ahacijevi cesti tudi za več milijonov«.
Te »afere, ki niso zadeva moja, ampak celeča gerentskega sveta, so že zdavnaj popolnoma razčiščene. Razčiščene so po sedanjem vladnem komisarju, ki je lansko jesen prevzel upravo mestne občine in letos končal tozadevna dela. In mislim, da je moja najboljša obramba, ako priobčim dobesedno njegovo tozadevno poročilo na velikega župana.
Omenjam le to, da je prekoračenje proračuna pri stavbah nekaj običajnega. Bivši klerikalni
občinski svet Je prekoračil proračun pri vsaki svoB stavbi za velike zneske in sem moral za krit}« tozadevnih deficitov skrbeti tudi še jaz. Ti proračuni so bili prekoračeni v glavnem radi nepravilne kalkulacije in predrage oddaje de!. V naših slučajih te le več Izdalo, kot se je pr-votno zamislilo. Iz drugih razlogov: ker so se prvotni načrti povečali, ker se je napravilo več stanovanjskih prostorov, ker so se zidale cele nove stavbe, ki začetka niso bile predvidjene itd. Proračun se tedaj nI prekoračil, ampak se ]e zvišal radi naknadnih dei:
Poročilo vladnega komisarja z dne 20. VI. 1927 pa se glasi v zadevi stanovanjske hiše:
Velikemu županu ljubljanske oblasti
v Ljubljani.
V seji bivšega gerentskega sveta mestne občine ljubljanske dne 18. 1. 1926 je bilo sklenjeno, da najame mestna občina posojilo v znesku Din 4,000-000.— za zgradbo velike stanovanjske hiše z 80—100 malimi stanovanji. Najetje tega posojila je bilo odobreno z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti i dne 10. V. 1926 U. br. 2.407/4.
Prvotni načrti, ki so tvorili podlago stavbni glavnici Din 4,00.000.— so predvidevali le 72 stanovanj in sicer vsako stanovanje le z l sobo in kuhinjo in v popolnoma primitivnem stanju, t. j. povsod samo mehka tla, vsi prostori samo beljeni in štedilniki popolnoma priprosto zidani ter brez električne razsvetljave.
Isti gerentski svet je pozneje v svoji seji dne 21. IV. 1926 sklenil, oa) se prvotni projekt v toliko izpremeni, da se bode pridobilo najmanj 80 stanovanj. In sicer od teb Va z 1 sobo in kuhinjo, ostala stanovanja pa naj bl Imela po 2 oziroma 3 sobe. Na podlagi tega sklepa gerentskega sveta je Izvršil mestni . gradbeni urad nov projekt, po katerem se gradi stanovanjska hiša, ki bo imela 82 stanovanj in sicer: 52 stanovanj z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami, 24 stanovanj z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami in 6 stanovanj s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Na ta način se Je prvotnih 72 stanovanjskih prostorov povišalo na 118. Priredilo se je nadalje v pritličju 4 poslovne lokale s potrebnimi skladišči ter skupno moderno javno kopališče, ki ga ta del mesta že od nekdaj občutno pogreša.
Celokupna zgradba v najpriprostejši izvršitvi je bila povzročila višji trošek okroglo 1,000.000 Dtn. Ko se ie delo razpisalo ln so došle posamezne ponudbe, odločil se Je bivši gerentski svet, da se hiša zgradi čim najbolj prikrojena današnjim higijenskim in socijalnim zahtevam. Oziralo se Je pri oddaji del sploh na vsestransko boljšo izvršitev, t. j. na polaganje parketov, na ladijska tla, na obložene štedilnike z bakrenimi kotli, na slikanje stanovanjskih prostorov, na vpeljavo električne in plinove razsvetljave, na najsolidnejse okovje pri mizarskih delih, na zgradbo sušilnice itd. Vsako stanovanje Je dobilo lastno predsobo, lastno stranišče, shrambo, sna-žilni balkon, klet in podstrešje. Vsi stanovanjski prostori so direktno razsvetljeni in se vsako stanovanje zapira z enim ključem. Na ta način je zgradila mestna občina za svoje občane ne samo moderna, temveč tudi zdrava stanovanja.
V prvotnem stavbnem programu tudi ni bilo predvidenega nikakega kredita za ureditev dvorišča, za napravo trotoarja, za barvanje lasade in za najpotrebnejša dela. Vsa ta dela so pa potrebna, ker zgradba ni namenjena le za kratko dobo let ter mora kazati kot občinska zgradba tudi okusno lice, da se s tem več ali manj povzdigne tudi estetični nivo našega stavbarstva.
Naravno je, da za tako izpremenjeal In vsestransko popolnjen) stavbni program, vštevši Še vsa potrebna naknadna dela, prvotna stavbna glavnica Din 4,00.000.— daleko a« zadošča.
Na podlagi podrobnega proračuna mestnega gradbenega urada je potreben naknadi.i kredit Din 3,000.000.—
Vsled tega je vladni komisar mestne občine ljubljanske odobril dne 20. 5. t. I. predlog mestnega magistrata, da najame mestna občina za zgradbo stanovanjske hiše ob Ahacijevi cesti dodatno posojilo Din 3.000.000-—, ki se obrestuje in odplačuje pod enakimi pogoji kakor prvotna stavbna glavnica Din 4,000.000.—.
V smislu določil občinskega reda Je bil sklep
vladnega komisarja glasom priloge pod 1.) v dobi od 23. 5. do 6. I, (. 1. javno razglašen ln
ni bil glasom potrdila pod 2.) vjožen proti sklepu ni kak ugovor.
Z ozirom na to prosi mestni magistrat, naj blagovoli g. veliki župan sklep vladnega komisarja odobriti ter izposlovati pristojno dovoljenje za najetje dodatnega posojila D:n 3.00O.000
V LJubljani, dne 20. junija 1927.
Vladni komisar: Mencinger L r.
V zadevj klavnice pa se glasi vloga vladnega komisarja sledeče:
Velikemu županu ljubljanske oblasti
v LJubljani.
Bivši  pokrajinski namestnik za Slovenijo je
S svojim razpisom z dne 14. 6. 1923 štev. 17.978
dovolil mestni občini ljubljanski, da najame oa podlagi sklepa občinskega sveta z dne 26. 4. 1923 za preuredbo mestne klavnice in za zgradbo hladilnice posojilo v znesku Din 15.000.000.
Dela pri mestni klavnici so doslej napredovala v toliko, da je mogoče sestaviti točen pro-račun za celokupno zgradbo oziroma preureditev starih klavničnih naprav. Tekom zgradbe se je namreč šele pokazalo, da so nekatera povečanja brezpogojno potrebna, vsled česar se je moralo nabaviti Izdatno več materijala nego je bilo prvotno proračunano. Poleg tega so se v prvotnem proračunu opustili nekateri krediti za režijska dela In potrebni materijal pri montira« nju raznih konstrukcij, ker se ob sestavi proračuna ni moglo kalkulirati alti s približnim zneskom. Pokr zala se Je tudi potreba, da se zgradi kJančlna in novi hlevi, ker je stavbni projekt zahteval, da so se bivši hlevi preuredili v draga svrhe. Zgraditi se mora takoj novo skladišče za premog, novo upravno poslopje in stanovanjsko poslopje za uslužbence mestne klavnice.
Vsa ta naknadna deta oziroma dela, za katera v prvotnem proračunu ni bilo predvidenega nikakega kritja, povzročila bodo po proračunu gradbenega vodstva še sledeče troške: zidarska in tesarska režijska dela
pri montaži                       Din 1.000.000.—
tesarska dela za zračne cevi ,, 270.000.— oblaganje   sten   v predhladilnici,
hladilnici in veži ., 150.000.— bazaltni tlak na dvoršču in na
cesti                                      „ 220.000.—
mejni zid in ograje                    „ 200.000.—
inštalacija električne razsvetljave „ 300.000.—
aparat  za čiščenje olja                „ 20.000.—
gonilna  jermena                          „ 25.000.—
skladišče za premog                  „ 100.000.—
rezervni  vodovod „       50.000.—
hlevi, klančina in kanalizacija „ 2.000.OU0.— upravno in stanovanjsko poslopje ., 1.500.000.— ali okroglo Din 6,000.000.—.
Le s tem dodatnim posojilom bilo bi mestni občini omogočeno, da pričeto modernizacijo mestne klavnice in zgradbo hladilnic v vsakerii oziru izpopolni in ustvari moderne naprave, ki bodo zlasti v zdravstvenm oziru neoporečna in ki bodo zadoščale potrebam ljubljanskega prebivalstva za dolgo dobo let.
Vsled tega je vladni komisar mestne občine ljubljanske odobril dne 19. maja t. I. predlog mestnega magistrata, da najame mestna občina za končno ureditev mestne klavnice in zgradbo hladilnih naprav dodatno posojilo do najvišjega 'zneska Din 6.000.000.—, nakar bi znašala celokupna investirana glavnica Din 21,000.000.—.
Ob prvotnem posojilu Din t5.000.000-— je imela mestna občina zagotovljeno rentabiljteto mestne klavnice in hladilnih naprav pri amortizaciji investicije v 10 letih ozroma 20 semestrih. Vsled dodatnega posojila Din 6,000.000 se letna anuiteta naravno primerno poviša. Da mestni klavnici radi višje letne anuitete ne bi bilo potrebno poviševati klavnične pristojbine in da se prevzeto breme porazdeli na daljšo dobo let. odobril ]c vladni komisar sočasno tudi predlog, da se amortizačna doba celokupnega poso-jla razširi na 20 let oziroma 40 semestrov.
Letna anuiteta od Din 21,000.000.-- bi znašala pri 1% obrestovanju in amortizaciji v 40 semestrih Din 1,9-42.500.—
k temu je prišteti režijske troške mestne klavnice po prora-čunun za I. 1927 „ 1,167.570.—
skupna potreb, bi torej znašala Din 3.130-070.—
Po uspehu v letu 1926 in po proračunu za leto 1927 more mestna klavnica računati s sledečimi dohodki:
klavnine in ogledne pristojbine Din 2,271.500.— donos hladilnice „ 645.000.—
donos ledarne „     180 000.—
donos    tehtnice, dovlačilnice,
Iilcvščina  in  drugi   dohodki       ., 130.000.—
skupaj Din 3,226.500.— v primeri z izkazano potrebščino „ 3,130.070.— ostane prebitka Din 96.430.—
kar dokazuje, da bode mestni klavinci slana možnost, kriti celokupno potrebščino iz lastnih sredstev, ue da bi bila mestna občina kakorkoli obremenjena.
Sklep vladnega komisarja Je bil glasom priloge pod I.) po določilih občinskega reda v dobi
Jean de ta Hyre:
78
500
Spomnil se ic Fortelusa in Jeanne. Toda pri tem ga vest ni Dekla. Lidijina požrtvovalnost je omogočila ugrabiti generala. S takim talcem v rokah, kakor je general Enone, se bivši ljudje lahko spuste v pogajanja s krutim režimom sodobnega človeštva. Ce se grandijozen načrt izialovi, bo rešeno vsaj življenje bivših liudL
Ves zamišljen ie letel d' Albanic proti jugovzhodu. General Enone ie mimo sedel med Oirom ln Ooffijem. Ne glede na to. da Je nosil d'Albanic masko, ga Je general spozna! po glasu. Cim je zvedel, v čigavih rokah ie. se nI več bal za svojo usodo. Zavedal se je. da so ga ujeli kot talca. Pod kakSnimi pogoji ga osvobode in koliko bodo zahtev vali odkupnine? To ie bila edina misel, ki mu je rojila do glav!.
Ko so se bližali Sredntim Alpam, je začelo d* Albaniaca skrbeti.
— Kje se nal spustimo? — je razmišljal. — Celo podnevi bi ne našel kraja, kjer sem se poslovil od Fortclu-*a. Tem težja je orijentacija ponoči.
Ce bom dolgo letal in iskal nad rudniki, opozorim nase Faultonovo eskadro. Kai početi? Treba se bo dvigniti zelo visoko in ostati tam. dokler ne najdem kakega izhoda.
In tako je d' Albaniac tudi storil.
Položaj je bil res zelo težaven. Počasi je krožil visoko nad Alpami in skuša! najti izhod iz kritičnega polo-žaia, pa se ni mogel na nobeno stran odločiti.
2e je hotel poleteti v Benetke, da se vsaj prepriča, ali se je inženierjem posrečilo osušiti zaliv in suloh kaj se je tam zgodilo. Je-ii trdniava sv, Jurija razdejana? Kaj se Je zgodilo z bivšimi UudmI? Kam jih je odpeljal Kelios. če so se rešili? D* Albaniac se ie spomnil, da je imel Maščevalec v raznih krajih varna zavetišča. Naibrž je odpeljal Kc-Iios bivše ljudi na Ural ali Da v Tibet.
— Ne, v Benetke leteti nima zmisla! —~ je zamrmral sam pri sebi. — Kam toreJ?
General Enone je gledal d' AlbanJacu v hrbet in uganil te, kakšne misli mu roie po glavi. Polagoma se mu ie obraz zjasnil in nasmehnil se ie.
D' Albaniac ie instinktivno začutil ta I pogled in smehrjaf. Naglo se ie obrnil 1 in pogledal generalu v obraz. Odložil je
od 23. maja do i. janlja t. L |avao razglašen is ni bil proti ektepei vloftaa aftafc •e**or. kar dokazuje priloga pod 2.).
Mestni mafialrat proti torej, da blagovoli co-spod veliki tapan sklop vladotfa komUarja odobriti in isposlovati d« pristojnem mesta dovoljenje, da ime mestna občina najeti sa modernizacijo mestne klavnice to fgradbo hladilnih naprav dodatno posojilo do najvišjega zneska Din 6,000.000.— proti amortizaciji celokupne investirane glavnice v 40 semestrih.
V Ljubljani, dne 20. junija 1927.
Vladni komisar: Mencinger L r. K temu omenum. da se cela vrsta predvidenih del ie niti leto* — 1927 — iri začela! Mislim, da ic stvar jasna-
In famozna potovanja v inozemstvo v zadevi klavnice! Enkrat sem sel s tovarišem Tnrkom in mestnim klavničnim osobjem na Dunaj in v Prago. Na Dunaju smo se pogajali radi cestne
železnice ln mestne avtomatične telefonske centrale, v Skodovih zavodih pa smo perfekcijoni-rali kupčijo odnosno dogovorili prevzem, način odposiljatve ln modus nrocedenđi napram carinskim oblastim. Hitel sem kar sem mogel, da sem opravil najnujnejše delo in se vrnil domov. Dobil sem dijete mestnih uradnikov — zamudil pa delo v svoji pisarni- Zares strasna korupcija, in
človeku kar silijo pod pero prispodobe . .* .
Toda vedno &tra se držal reka: Noblesse oblige. Mislim tudi. da SLS s svolfm napadom
na simpatijah ui pridobila.
Dr. Dinko Puc.
Kako žive madžarski ponarejalci
»Esti Kurir« priobčuje ..auimivo poročilo o življenju obsojenih niadža škili ponarejalcev francoskih frankov. Bivši policijski prefekt Nadossy živi v kaznil-niški koloniji v Harti. Nosi jetniško obleko in doslej ni prosil aobene olajšave. Zaposlen je ori vrtnarstva, kjer nadzoruje delavce, tako da lahko vsa; deloma izvršuje svoje priljubim* policijske funkcije. Vsak večer pHs v celici svoje spomine, v katerih opisuje, kiko je prišlo do ponarejanja Tancoskih frankov. Posetov sploh ne sprejema ln ravnatelja kaznilnice je prosil celo. naj tudi za božične praznike nikogar *n? pust« k njemu. Ker se zelo dostojno vede, je upati, da mu bo del kazni izpre-gledan tako, da bi bi! izpuščen 28. avgusta 1928.
Drugi slavni ponarejaiec princ Ludvik VVindischgratz biva sedaj v Budimpešti. Ker je bolan, je dobil đopost ki mu je bil že dvakrat podaljšan Mož hodi brez nadzorstva po mestu. Tudi on živi v popolni osamljenosti. :ie sprejema nobenih posetov in se zanima samo za lečenje svoje noge. Vsak večer zahaja v uredništvo »Magvarsaga« ali p.i v ss'e-dališče. Sedaj žaluje nad smrtjo svojega strica kneza Windisch£raua po katerem je podedoval njegov sin ogromno premoženje.
Izmed treh v Haagu obsojenih ponarejalcev francoskih frankov bosta oba mlajša, Marinkovič in Maršk jvski, ki sta bila obsojena na dve let ječe. izpuščena še pred božičnimi prazniki, dočim ostane polkovnik Jankovič ie eno tete v ječi.
Koliko ima Beograd prebivalcev
Ko te lansko jfšfei] prešla beograjska Občinska uprava v roke davidovičevih demokratov, je bil izvoljen poseben anketni odbor, da ugotovi dejansko stanje beograjske občine. Ta odbor je pred kratkim zaključil svoje delo ter pustil natisniti poročilo o svojih ugotovitvah v posebni knjigi. V tej knjigi so navedeni tudi zanimivi statistični podatki, izmed katerih navajamo samo številke, ki kažejo, kako je naraščalo prebivalstvo Beograda.
Prvi statistični podaiki o beograjskem prebivalstvu izvirajo iz I. 1820, ko so bile popisane hiše Kg davčni cbvezniki. Na podlagi teh podatkov so gotovi statistiki ugotovili, da je Beograd štel tedaj 3500 ljudi. Tu so pa bili všteti samo Srbi in Židje in če se prišteje še Število Turkov in Ciganov, se ianko smatra, da je imel tedaj Beograd okoli 5000 ljudi
Prvi popis prebivalstva v Beogradu je bil izvršen 1. 1834, ko so ugotovili, da ima 7033 prebivalcev, med njimi 4199 moških Tu niso bili všteti Turki, ki so bivali v bližini mesta. Šele pri popisu 1. 1848 je bilo ugotovljeno, da je bilo Turkov in Ciganov 1400 oseb Ti popisi so obsegali tudi število hiš Teh je bilo 1. 1834 naštetih 769. vštete pa niso bile turške hiše, 1.1846 pa jc znašalo število hil 1714.
Poslednji predvojni popis, ki je služil tudi
masko in tako sta se z generalom nekaj Časa gledala.
Slednjič ga je general flegmatično nagovoril:
— Čestitam k uspehu, gosood d'Al« baniac Toda zdi se mi da vam delam več preglavic nego ste mi iih delali svoj čas vi. Četrt ure si že belite glavo, kaj početi, pa še vedno ne veste. Jaz sem pa vedel. Ce bi vas Holder, ki ie že mrtev, takrat ne osvobodil, bi bili zdaj kun po vetru raztresenega pepela. Zakaj me ne ubltete?
General Enone je storil s svoio ironijo d* Albaniacu nehote uslugo Ujet-nikove besede so ga zadele kakor bič. Tudi on se ie nasmehnil in njegov smehljaj ni bil nič manj prijeten kakor generalov.
— Hvala, general! VaSe besede so mi pregnale Iz glave zadnfe dvome in pomisleke. Nisem se Se odloČil, kaj storim. Vem pa dobro, česa ne storim, Ubit! vas? VaSe življenje Je zdaj bivšim ljudem dražje kakor moJeu Clra vzide solnce, se odločim. Videli bomo, aH se ie mogoče spustiti. Bežati se pa ne mudi.
Ne da bl čakal generalovega odgovora, je d* Albaniac znova usmeril letalo proti jugovzhodu ia se držal uko
kot prva podlaga za povoluo statistiko* le bil irvrieo 1. 1910 In je Imel tedaj Beograd 89.876 prebivalcev« hiš pa 6964.
Med vojno ao Izvršili popis Avstrijci ter le imel Beograd tedaj 47.908 prebivalcev.
Po osvobojenki se je 1. 1920 izvršil nov pepis, po katerem ie imel Beograd 111.740 prebivalcev Id sicer 50349 žensk in 61393 moških. Hiš je bilo 7465.
Ta popis Je seveda Istotako že zastarel in se ceni sedanje Število prebivalstva v Beogradu na 180.000 do 240.000 oseb.
Skot* preko kože
17 m 193? HA f A BOR l
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Torek, G. decembra. Zaprt3.
Steda, 7. decembra  Dva bregova. Red A.
Četrtek. S. decembra ob 15. jri pop. Vrt Eden. Ljudska predstava pri /nizanib cenah. Izven
Petek, 9.  decembra. Zaprte.
Sobota, tO. decembra. Polnoč. Red B.
Opera.
torek, 6. decembra. z,i-.uiiba Miloševa, i»re-
mijera.  Premierski abonma. Sreda, 7. decembra. Bajadera, opereta. Red
C.
Četrtek, 8. decembra- Faust. Gostovanje komornega pevca basisla g. Nikola Zeca. Izven.
Petek, 9. decembra. Cavalleria rusticana —« Glumači. Gostovanje ge. Hermsdori-BUi-nove. Izven.
pobota, 10. novembra. Poljska kri. Ljudska
predstava pri zniž. cenah. Izven.
z
»Đajadera« abonente reda C V sredo se vprizori v operi Calmanova opereta »Baja-derac v  običajni zasedbi za abonente reda C
Abonenti reda A imalo v sredo dramsko predstavo. »Dva bregova«.
Na praznik v četrtek, dne 8. t. m. sta v tubljauskem *ledališcu dve predstavi. Popoldne ob 15 uri se vprizori v drami elektna komedija »Vrt Eden« kot ljudska predstava pri znižanih cenah- V operi pa se poje zvečer ob pol 20. uri Gounodov »Paust« z odličnim eostom basistom dunajske opere komornim pevcem g. Nikolom Zecom. Zasedba »Fausta« je ta večer sledeča: Margareto poje sna. Majdičeva, Marto, njeno sosedo ga. Medvedova in Jtudenta Siebla — ga. Policeva, Fausta poie g- Banovec. Meiista — gost g. Zec, Valentine — g. Holodkov hj Wag-nerja — g. Subelj. V operi nastopi eudi celotni balet, katerega je nastudiral baletni mojster s-VIček. Solo pleše gna. VVisiakova. Cene običajne operne. Predstava se vrši izven abonmaja.
Cavalleria m s ticana« z so- Hermsdorf-Bilinovo kot gostom, ki je bila napovedana za petek, dne 9. t- m. se prenese iz zasedbeno- tehničnih razlogov ua torek 13. t m.
Izšla je 5. številka Gledališkega Usta Narodnega gledališča v Ljubljani, ki ga u-reja g. Olon Zupančič. Številka ima »ledefco v&ebino: Ciril Debevec: Tip iz občinstva, ravnatelj Polie piše o Konjevićevi operi *Milo5evi ženidbi-% profesor Sest pa prinaša nekatero podrobnosti iz Hasencleverjeve komedije s Boljši gospod«, koje premijera bo v nedeljo 11. t. m. v ljubljanski drami. Iz istega peresa je tudi članek »Shakespeare in muzika*. Debevec nadaljuje naš predvojni dramski repertoar In sicer je prišel v tej felevilki do sezone 1905-6. Številko zaključujo razni gledališki drobiž, katerega prispeva Fr. L. Abonenti dobe šlevilko na dom, prodaja pa se pri biljeterjib in nekaterih trafikah po 4 Din.
Iz Celja
—C Mestna knjižnica v Celju ie izposodila v mesecu novembru 1314 knjig in vpisala 48 novih članov. Knjižnica posluje ob četrtkih in sobotah od b« do 8. ure, ob nedeljah n<3 10. do 12. ure.
—c Miklavževo ie bilo v Celju prav živahno. Celjski Sokol Je priredil popoldne v Narodnem domu Miklavževo za otroke, zvečer pa je bil Miklavžev večer za odrasle. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani. Vršilo se je še več Miklavževih večerov In zabav po raznih rastavraciiah. Tudi te prireditve so bile dobro obiskane.
—c Upokojen je g. Franc Topolovšek, jetniški paznik pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
—c Tečaji za trgovske pomočnike In pomoćnice. Trgovsko društvo le na svoii odborov! uli 22. nov. sklenilo, da uvede tečaje za srbohrvaščino m nemščino. Oni, ki se hočejo udeležiti tečaja, naj se prijavtjo pri tainiku sremija do 10. decembra.
SBetežnica
KOLEDAR.
Danea: Torek, 6. decembra 1927; Nikola; pravoslavni: 23. novembra. Amfilion.
J o tri: Sreda, 7. decembra 1927; katoličani: Ambroi; pravosL 24. nov. Amfilion. Resi jeva cesta.
DAKA6NJE PRIREDITVE. Opera: »Milofteva tenitbtc.
Kina  Malica:   >dab carici«.
Kino Drtr;  »Pat in Patachon mM
kovi<.
DEŽ TRNE LEK 4.R.VE.
Danes: Bohinc^ Rimska re-t.i Leoatek, Recljeva cesta.
Jutri: Piccoli, Dunajska oesla: Bakarčič, Sv. Jakoba irg.
Solnce zaide dane«? ob 16.19. vzide jutri ob 7.24 in zaide ob iai9.
Sport
Maribor - Primorje
0 nedeljski tekmi Maribor — Primorje prinašajo mariborski listi razmeroma ugodna poročila. V *Ve?erniku< pravi kritik med drugim: Primorje je nastopilo z vi* rezervami in ni pred vedlo one igre, kakor smo jo pričakovali Zlasti Je manjkalo moštvu skupnosti in razumevanja. Posamezni deli so igrali raztrgano, dočim je ugajala igra posameznikov, sigurno obvladanje toge, odločen start in trmasta prodornost, pred vsem levega krila Kan«, ki je mo-Slvu mnogo koristil. Poleg njega je v napa *iu najnevarnejši Erman fln Jug L in Cebo-Un nista uspevala. V krilski vrsti je dobro vršil funkcijo srednji krilec, dočim §te stranska zaostajala. Glavni razlog neuspeha je pred V3em 'pripisati krilski vrsti, ki ni nudila potrebne zveze med ožjo obrambo in napadom. Branilca »ta bila sigurna, vratar je zadovoljil.
»Marburger Zeitung« poroča; Športni užitek včerajšnjega dne je bil zelo pičeL Primorje zopet ni moglo nastopiti kompletno in je postavilo v moštvo Šest rezerv. V tej postavi so podali gosti razmeroma zadostno vigran tim, čegar najboljši del je bil napad.
Ta je pokazal precej borbenosti, kar pa Je v glavnem pripisati srednjemu napadalcu Cebohinu in desni spojki Ermanu. Dočim je Cebohin brezhibno razdeljeval žogo, je bi! Erman mestoma počasen, Čim pa se je vtivel v igro, je z nenadno energijo prebU obrambne vrste Maribora. Njegov prvi gol & Primorje je bil krasen.
V zaledju, kjer je bilo vec rezerv, je bilo opažati pomanjkanje tehnike, vendar so se tako branilci kot krilci z neumornim Zemljakom vred dobro držali.
Se nekatere nedeljske tekme
GRADEC: Tekma za zimski pokal: GAK. — Sturm 5:0.
80B0TISČR: Slovan — Sabaria 9:1.
PRAGA: Sparta - Vrsovice 4:2; Rladno —- Cechie Karlin 4:2.
JUŽNA AMERIKA: Argentinija — Peru 5:1. Argentinija je prvak Južne Amerike.
— Plavalna tekma Avstrija. — ĆeŠk*>-tilovaško je končala z zmago Avstrije z 4S : 38 točkam. Tekma se je vršila v Diana-badu na Dunaju.
— Koturaški Savez kraljevine SHS* Pododbora Ljubljana. V sredo dne 7. dec. t. !. ob 2<V uri v restavraeji »Zvezda« razdelitev nagrad h diplom letošnje sezone. Dirkači oaj be sigurno odeteže. ker se na poznejše reklamacije ne bode moglo ozirati.
Izpred sodišča
TRI SESTRE.
Nič si oiso v sorodu in vendar so s: na ae-tjisčn podblć rohe in sklenile v zaporu pravo, resnično prijateljstvo, saj so spoznale, da je njih pot skupna, da se £se tri rade vesele ljubezni lepih fantov in da je vsem trem dolgčas, kadar ni veseljakov, ki plačajo za vino in znajo tjublti. NajmlajSa gospodična Katica je bele polti, kot bi bila vsa potresena z belo mokico, dočim je Berta lu 1 temnopolta, a otena sestrica Berta št  2 črnolaska.
Pred sodnikom so stale vse tri pcve&enih Slav, se sramežljivo prijemale zt predpasnike jo zavijale oči. Vse tri sestrice so priznale, da »o rade imele fante in so brez posla hodile iw> L/ubijanj.
— Svoj posel imamo, ki ga marsikdo rar-uine, — Je dejala Katica in spet povesila oči
— Svet se nas sramaje, pa vendar lati fantov cvet sa nami, — je rekla Bctka št. 1, a stt vitka 2 je pa kar molčala, strmela predse in mislila na lepe čase zlate svobode.
— Vidim, da ste tri sestrice druga dru««, vredne. — ]e zaključil razpravo sodnik. — Radr vlačuganja ste obsojena vsaka na 14 dni zapora.
Katici se je zdela kazen malo prehuda, zaplakala J«*, pottrr. Jo Jc pa te sprejela.
• visoko, da bi ne naletel na Faultonovo eskadro. Če je še oblegala rudnike.
Danilo se ie. Vedno razločneie so se videli obrisi izorskih grebenov. Kmalu je d* Albaniac zagledal globoko pod se-bol Rono.
— Čez Det minut me opazijo sovražni aeroplani, — je Domislil.
Gorski j2rrebeni so se nazlo bližali. D* Albaniac se Je zelo čudil videč, da ni nikjer sovražnih aeroolanov,
v- Mar so se spustili na zemljo? Ne veriamem.
Kmalu so se videle porušene zunanje terase severnejra vhoda v rudnik. Sovražni aeroplani bi se morali dvigniti, ustaviti d' Albanlacovo letalo !n polzvedeti. kdo sedi v njem. Toda aeroplanov ni bilo.
Tristo vragov! — ie zaklel d* Albaniac. — Pa vendar se nI zamorska vojska poražena umaknite? Mar so Sanslno. Maras In Alouiere zmazall? Ni mogoče, da bi se bil v tem kratkem času položaj tako izpremeni!. da sovražnika nikjer ni videti.
Ozrl se je okroiz in opazil glavno rudm'ško teraso, na katero se ie spustil, ko je prvič priletel v Srednje Alpa, Stolp in terase so bile razdejane, to Je vedet vedel Je oa tudi. da je bij
i Fulgranov kabinet južno od stolpa pod veliko skalo.
D* Albaniac ie krožil nad razdejanim stolpom in czledoval okolic u
— Ni dvoma. Sovražnik se jc umaknil.
To Je bilo tako neverjetno, da ni mogel verjeti lastnim očem. Krožil je počasi nad rudnikom in opazil skalo, na kateri sta se ločila s Fortclusom,
— Tu mora biti. — ie zamrmral. Aeroplan se ie spustil na skalo.
D' Albaniac je skočil iz njega in spoznal, da se ni zmotil. Na skali so se videli sledovi aeroplana in žične lestve. Ves razburjen Je pogledal v prepad. Toda skala je moelala preveč naprej, da bi mogel videti notranjost Fulgranove-ga kabineta. Ne glede na nevarnost, da bi^ sovražnik slišal. Je na ves g!a*. za-
— Hei! fortclus? Fortclus NobencM odgovora.
D* Albaniac ie malo ooCakaT m znr> va zaktical:
— Fortclus! SUšiS? Fortclus! Napeto je poslušal. Gore so molčale.
Naenkrat *e začu! v daliavl zamolklo stokanje. D* Albaniacu ie za«talo srce. Ves obupan ie znova zaklical:
o, T; E0ftcIusy fortclus!... Kie si?... Si ti? Fortclusf
Stev. m.
•SLOVENSKI NARODi dne 7. decembra 1927.
Strttt 3
Dnevne vesti.
K Ljubljani, dne 6. decembra 1927.
-m. Naša imnm za univerzo. Narodni ženski savez slovenski del Je poslal v Beograd aa pristojna mesu brzojavko, v kateri pravi: Vsa v Narodnem ženskem savezu včlanjena ženska društva najodločneje protestirajo proti nameri ukinitve tehniške in rnedi-drske fakultete ljubljanske univerze. — Podpredsednica Pranja Tavčar.
_ g. Vnkičevič pride v Slovenijo na
lov. Kakor poročajo iz Beograda, pride ministrski predsednik g. VukiČevjč prihodnjo nedeljo v Slovesik) na lov. Prvotno je nameraval priti že minulo nedeljo. Ker pa je bil obveščen, da Sava ni primerna za ribolov, je potovanje odgodil. Po dosedanjih dispozicijah prispe ob 730 zjutraj v Litijo, od koder pojde na ribolov v okolico. V pon-deljek se odpelje bržkone v Skofjo Loko, kjer se udeleži velikega lova v lovišču g. Hajoriharja
— Ministrski predsednik na lovu. Lovsko društvo v Vinkovcib je priredilo v nedeljo velik lov, katerega so se udeležili med drugimi ministrski predsednik Vukičevič. vojni minister general Hadžič In češkoslovaški poslan!k Seba, Na postaji v Vlahov-cik sta sprejela ministrskega predsednika sremski veliki župan Jeftič in narodni poslanec dr. Milošinovič. Z večernim brzovlakom se je ministrski predsednik s svojim spremstvom vrnil v Beograd.
— Mešani vlaki oa progi Karlovac-Novc mesto. Prlčens! od 8. decembra t. 1. vozi na progi Karlovac - Novo mesto mešani vlak, ki odhaja iz Karlovca ob 16 uri 45 min. in prihaja v Novo mesto ob 20. uri 48 min. Ta vlak ima v Karlove« zvezo na mešani vlak, ki odhaja iz Zagreba ob 14 uri 15 min. in prihaja v Karlovac ob 16. uri 36 min. NatančneBi vozni redi so razvidni pri potiskih blagajnah na postajah.
Odsek za meščanske šole v prosvetnem ministrstvo. Prosvetno ministrstvo je že opetovano razmišljalo o ustanovitvi poseb-nesra odseka za meščanske šole. Zdaj je ta odsek ustanovljen. Njegovo področje bo obsegalo vse meščanske sole na Hrvatskem, v Slavoniji. Sremu, Banatu, Bački in Baranji. Za šefa novega odseka Je imenovan referent v prosvetnem ministrstvu g. Ma-
tiiak.
— Veliko protestno zborovanje radi ukinitve fakultet v Zagreba. Za v četrtek je sklicano v Zagreba veliko protestno zborovanje radi nameravane ukinitve fakultet zagrebške univerze. Poleg zastopnikov prizadetega dljaitva bodo govorili tudi univerzitetni preiesorii in zastopnik' občinskega sveta.
_ Prt-   etna stavka graiičnin delavcev.
Savez grafičnih delavcev v Zagrebu namerava v znak protesta proti poviSanru davkov proglasiti 24urno protestno stavko. Če ?a protest ne bo nič zalegel, bo Savez sklepal o nadaljnib korakih in ni izključeno, da poseže po najostreiših merah in proglasi generalno stavko.
— Obsojen na dosmrtno ječo. Pred zagrebškim sodiščem je bi! včeraj obsojen na dosmrtno ječo 561etni seljak Toma Konistč, ki je v noči od 12. na 13. maja ubil svojega nLČaka, da bi se polastil njegovega premoženja. Pri razpravi }e obtoženec dejanje skesano priznal.
— Zakon o vseučiliščih. Nov osnutek zakona o vseučiliščih je bil opetovano revidiran, spremenjen tn izpopolnjen. Končno 'e bil definitivno redigiran in zdaj ga je prosvetno mlnistrs*vo poslalo univerzam na vpogled. Osnutek dobi tudi Akademija znanosti, da ga prouči in zavzame svoje stališče.
— Gradbena direkcija opozarja vse interesente aa I. ofertno licitacijo za instalacijo električne razsvetljave v poslopja ministrstva poljedelstva, šum in rudnikov v Beogradu, ki se vrši dne 30. trn- ob 10. uri v računskem odseku ministrstva -avnih del v Beogradu. Proračunska svota znaša Din 2,447.120. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg 1-1.
— Razvrstitev učileijlev. Prosvetno ministrstvo je razvrstilo vse nove učitelje in učiteljice, ki so letos dovršili učiteljišče. Zadevni ukaz bo te dni podpisan in objavljen.
— Otvoritev telefonske centrale v Seal Vidu nad Ljubljano, Dne 4. decembra t t je bila Pri pošti Sent Vid nad Ljubljano otvorena telefonska contrala. Telefonski promet red Ljubljano in Sent Vidom ie krajeven fmed telefonskimi naročniki brezplačen). V :em prometa iznaša pristojbina za trimi-nuten- pogovor iz Javne govorilnice oziroma z javno govorilnico ! Din.
— Za rezervne oficirje. Mlnstr. vojske le na prošnjo Udruženla rezervnih oficirjev izdalo naredbo, s katero se omogoča rezervnim oficirjem brezplačen pouk v jahanju. V ta namen se bodo ustanovili v gar rsizijah, kjer se nahajajo artiljerijske edloi-ce. tečaj; za rezervne oficirje, v kolikor bo -q dopuščala redna vojaška služba. Kdor ne bo imel lastnega konja mu bo dodeljen državni konj. Čas pouka se bo uredil z ozi-rom r;a prosti čas. s katerim bodo upravičenci razpolagali. Uspeh v jahanhi se bo upošteval pri oceni. Prvi tečaj bo v jan. in rtbruarju 1938. V svrbo omogocenja tega te čaja so predvsem potrebne obvesne pri* rave, katere naj se pošljejo pododboru najkasneje do 13. t. m. nakar bo vlofena pro-šria na pristojno vojaško oblastvo. da tečaj omogoči. V pri'avi le navesti, ali ie dotičnik rsgporeien v Jahalno četo. odnosno aH bo v mobilnem času vršil službo na konju, ker
bodo le-ti imeli prvenstvo. Pododbor bo pa prosil, da se bo pouk dovolil brez izjeme vsem, ki se zanimajo za to. — Pododbor
Ljubljana.
— Vpokojeoi provizijoni&ti, milosčinarjl, nezgodni rentniki in njlb vdove se opozarjajo, da morajo takoj oddati svoje legitimacije za izstavitev novih za leto 1928. V Ljubljani stanujoči v računski pisarni kakor običajno. Drugi pa vsak svoji najbližji postaji. Priložiti morajo zadnji odrezek poštnega čeka o prejemanju pokojnine. Legitimacije se Izstavijo le onim, ki so služili najmanj 5 let. Rentniki pa. ki niso 100 odstotkov dela nesposobni, morajo priložiti Še potrdilo zdravnika, da so za delo nesposobni. Vsaka legtm. kakor tudi vložek stane 1 Din. _ Društvo železniških vpokojencev.
— Našim malim za Božič. Jugoslovanska Matica je izdala ljubko Ipavčevo božično pesemeo za mladino »Sveta noč«, ki jo ie za klavir in petje v najlažjem slogu priredil Jos. PavčiČ. Pesmica je po napevu in tekstu zelo prisrčna in namenjena intimnim domačim krogom.za obhajanje svetega večera, pa tudi javnim prireditvam ob proslavi veselega božičnega časa. Skladba se dobiva po vseh knjigarnah. Naroča se jo tudi pri Ju-goslovenski Matici v Ljubljani. Selenbur-gova ul. 7-II. Cena Din 7.
— Glavna skupščina mednarodnega udruženja vojakov Iz svetovne vojne. Zastopniki udruženja rezervnih častnikov in vojakov iz svetovne voine so odpotovali v pondeljek v Pariz, kjer se udeleže glavne skupščine mednarodnega udruženja vojakov svetovne voine. V naši delegaciji so: predsednik Radosavljevič. Člani središnje uprave Agatonovič, Stojanovič, Jovanovič. Uro-ševič in zastopnica FIDACA ga. Agatono-vičeva.
— Batinanja še ni konec? V Baškem Petrovem selu je pc'icija aretirala nekega mladeniča, ki ie bil osumljen, da je kradel koruzo V zaporu so ga policijski organi privezali na klop in ga tako pretepali da se je onesvestil. Čez tri dni so ga kot povsem nedolžnega izpustili. Ves razmrcvarjen je prišel domov in se zgrudil v posteljo, kjer je kmalu nato umrl. Z zadevo se sedaj bavi sodišče. Odgovornega narednika občinske policije so takoj aretirali in zaprli.
— Čegavo ie dete? Januarja i. 1930 to je pred 6 in pol letom je bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske lavne bolnišnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistrata v Mariboru (Konskripcijski urad).
— Dve nesrečL V ljubljansko bolnico so pripeljal! snoči težko poškodovanega zidarja Frana Cmigoja iz Trbovelj. Crnigoj je padel raz visokega stavbnega odra in priletel tako nesrečno na glavo, da je nezavesten obležal. Ima težke notranie poškodbe iu pretresene možgane ter ie malo upanja* da bi okreval. Do danes se nesrečnež še ni zavedel- — Posestnikova sinova Franc Ramovš In Janko Kutinar iz Predtrga pri Radovljici sta včeraj streljala s ilobertom. Kutinar ie pri streljanju po nesreči Ramovšu prestre!:! dlan leve roke. Poškodba ni nevarna.
Iz Ljubljane
—Ij Novinarjem! Člani ljubljanske sekcije J.VU se pozivajo, da najkasneje do 15. tm. irroče tajniku po dve fotografiji % 'astno-ročiilm podpfsom — Odbor.
—\\ Gledališka uprava opozarja abonente za plačilo decemberskega oborrmajskega obroka.
—tj Predavanie v »Pravniku«. V sredo, dne 7. decembra t. L bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. univ. prof. dr. Metod Dolenc o predmetu: Kazenskopravna presoja umetne sterilizacije^. Predavanje se bo vršilo ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št 79. K obilni udeležbi vabi odbor.
—tj Življenje in umiranje v LjublJanL Glasom izkaza iizikata Je bilo v času od ! do 30. novembra v Ljubljani rojenih 116 otrok in sicer 57 dečkov (1 mrtvorojen) In 59 deklic (l mrtvorojena}. Med tem časom je umrlo 77 oseb in sicer 41 moških in 36 žensk (tuicev 34). Smrtni vzroki: nalezljive bolezni 1, jetika na sopillh 8, jetika na možganskih mrenah I, druge oblike jetike i. rak 4, bolezen na srcu 9, pljučnica 8, dri« ska 1. vnetle ledvic 2, prirojena slabost 4, starost 12, smrt vsled nezgode 3. druge bo* Jezni 22, neznane bolezni l. Naznanjene nalezljive bolezni: Ikrlatinka 7, od ten 3 primeri v eni rodbini, davlca 3. len !.
—Ij Pravljice za tfeco pripoveduje naša znana pisateljica gdč. Man:ca Komanova, dne 7. u m. v beli dvorani Union« I. nadstropje, Vhod Frančiškanska cllca — K. T. D. »Atena«,
—Ij Udruženje ingoslovensJtlh tn2eajer)ev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 9. dee. ob 30. v lastnem družabnem lokalo na Kongresnem trgu St. 1 v TI nadstropju. Predaval bo g. ing Alojz Nrovat o sedanjem stanju vprašanja zveze Slovenije z morjem. Vabljen! so člani in vsi. kf se zanimajo.
—U Šentjakobska knjižnica ▼ LmbUanJ Stari trg 11 je izposodila novembra 3675 strankam 13.221 kniig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. pop. do pol S. svečar in izposoja slovenske, srbohrvatske. čeSke,
ruka, aemlke, fraacoaka, itaiijaaake, angle-
ške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani Imeniki knjig, ki Jih kupi, da si napišeš številke knflg doma. SI oven-sko-hrvatski del je izšel te dni nov tn bo zaradi svoje izčrpnosti zlasti v znanstvenem delu prav dobro došel pred vsem mladini, ki študira, pa tudi vsakemu drugemu, ki se zanima za naše knlturno življenje. Novi imenik stane 10 Din, po posti 12 Din, ki jih
je vposlati naprej. 951-n —Ij Kandidat smrti.   Snoči so naSU za
Zakotnikovo žago v Šiški delavca Petra Lustiga, ki se je zvijal v silnih bolečinah. Iz ust mu je dišalo po lizolu in bilo je jasno, da gre za poskusen samomor. Lustiga so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izpraznili želodec tako, da je »edaj izven nevarnosti Vzrok obupnega dejanja je bil baje prepir v družini.
—Ij Nearefe nikoli ne noSiva, Frančiška Dolenc, žena posestnika is Švabifeve nlioe v Trnovem, je stopila danes zjutraj na skedenj po mrvo za živino. Pri tem je stopila tako nesrečno na lestvo, da ji je spodrsnilo in padla je precej globoko. Zlomila si je desno nogo in morali so jo prepeljati v bolnico. — Natakar Rado Jazbec, uslužben v hotelu Tratnik, jo bil snoči na Miklavževo precej natrkan. V vinjenem stanju je z vso silo udaril po Šipi, pri čemur si je pre-rezal žile na desni roki. Jazbeca so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. — V bolnico so danes pripeljali delavca Jakoba Lavriča iz Travnika pri Loikem potoku. Lavrič je skupno z drugimi delavci valil hlode na voz, nesreča pa je hotela, da »e mu je zavalil težak hlod na glavo in ga precej občutno poškodoval.
—Ij Drobiž policijske kronike. Včeraj je policija aretirala zaradi suma tatvine 1 osebo, zaradi kaljenja nočnega miru 1, zaradf vlačuganja 1. — Rudniški strojnik Kristan Nachtigal je prijavil, da je med vožnjo Zidani most - Ljubljana zadremal In da mu ie med tem neznan tat izmaknil 930 Din. — Posestniku Ivanu Robasu ie bil z mestnega stavbišča v Jegličevi ulici ukraden štirikolesni voziček v vrednosti 1600 Din. — Zadnje čase so zelo agilni kurji tatovi. Tako so snoči ukradli posestniku Franu Žitniku ua Ižanski cesti iz kurnfka štiri kokoši, vredne 150 Din. Istotam stanujoči stranki, vdovi Karoltni Frever, pa je spreten tat odnesel 6 kokoši, vrednih 400 Din. — Sodarju Južini iz Gornje S:ške bila ukradena iz stanovanja zlata ura z verižico v vrednosti 2000 Dii.
—Ij Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo m soboto od 8—19 ure, ob nedeljah od »—12. Vbod nasproti vojašnice. 99/l
—g Največjo izbiro bluz, otroških obleke hi plaščkov nadi ceno KRlSTOFlC-BUČAR.
NAJUGODNEJŠI NAKUP
oblačil lastnega Izdelka nudi tvrdka:  JOS.  ROJINA, LJUBLJANA.
Iz Maribora
—m Klerikalna ofenziva za mariborske občinske volitve, ki se vrse v nedeljo dne 18 decembra, se Je pričela. »Slovenec« objavlja kar po cele strani slavospevov na klerikalno občinsko delegacijo, kot da so res klerikalci vse sami storili. Nikjer ne omenja, da je v sedanjem občinskem svetu obstojal Narodni blok. kjer ena stranka brez privoljenja druge ni smela ničesar storiti. Lažnjivo trdi, da so klerikalci zidali hiše, skrbeli za popravo cest. kanalizacijo itd. Nepoučen Čitatelj bo iz »Slovenca« dobil vtis, da sploh nobene druge stranke doslej ni bilo v občinskem svetu. Za presneto neumne morajo imeti pri »Slovencu« svoje čitatelje, če mislijo, da jim res kdo verjame. Naj stopijo klerikalni agitatorji malo med ljudi, pa bodo slišali, kaj sodijo o njih In njihovem hvalisanju po »Slovencu«, ki je le dokaz, da le klerikalcem laž in obrekovanje glavno sredstvo v političnem boja.
—m Dober znak! V nedeljo so *e vršile v številnih občinah mariborske oblasti občinske. Klerikalci, ki so doslej dominirali na deželi, so mdi tokrat napeli vse sile. da svoje postojanke še bolj okrepe. Izrabili so ves svoj vpliv, vlada hi cerkev sta jim morala pomagati, toda doživeli so bridko razočaranje Skoraj povsod le beležiti nazadovanje klerikalnih glasov in doslej trdne klerikalne trdnjave, kjer se naprednjakl sploh niso smeli ganiti, so padle. SL Dj Je Izvolil v občinski svet pet naprednih mož, d oči m so bili doslej v njem sami klerikalci. Tcd! drugod Je Izid zadovoljiv. »Slovenecc o tem seveda previdno molči, ker se dobro zaveda, da so nedeljske volitve dober znak za občinske volitve v Mariboru, kjer bodo volile! prav tako obračunali a klerikalnim pašatakom.
—m Inkvizicijo v XX atoietfaj bi zopet
radi uvedli klerikalci v Marfboru. Včeraj so poslali v knjigarno Tiskovne zadruge policaja, da zapleni knjigo »EnJensplegcU v slovenskem prevodu, češ, da ie protiv«rsk*. Nek preveč vnet klerikalec je namreč bral: »Pfaffenspiegel« in se je silno ustrašil, da bi slovensko verno ljudstvo dobilo kal takega v rok«, kar ie sa papeška Avstrija skrhao skrivala. Seveda ie moral takoj na policijo in poslati Tiskovni zadrugi parklja v podobi stražnika, ki pa ae le pomembno muzal* ko So mu dopovedoval!, za Vaj gre. Sicer pe bo dobro. Če bi se enkrat revidiral seznam prepovedanih knjig, kar bi se med njimi gotovo našla marafhaka knjiga* ki bi Jo bilo naravnati nrloorneaiP
Tragedije življenja in ljubezni
Samomor 16letne delavke. — Umor iz osvete. — Poskusen samomor. — Razbojniški napad na prodajalko cvetlic.
Včeraj zjutraj jc izvršila v Zagrebu samomor 16-letna delavka Nikšič Olga, rodom iz Gospića in stanujoča v baraki na sejmišču. Zavžila je precejšnjo količino strupenega praška. Postalo ji je takoj slabo in popadli so jo silni krči. Obvestili so rešilno postajo, ki jo je nezavestno odpeljala v bolnico, kjer je pa mlada samomorilka kmalu izdihnila. Ker jo niso mogli zaslišati, ni bilo mogoče dognati pravega vzroka samomora, iz okolnosti, v katerih je živela je pa razvidno, da si je vzela življenje radi nesrečne lubezni. Kot 16-letno naivno in neizkušeno dekle je bila Olga zaljubljena v nekega delavca. Med zaljubljencema je pa postal prepir, kar je Olgo tako potrlo, da je šla prostovoljno v smrt. Nikšičeva je bila pred samomorom na neki zabavi. Kaj je na zabavi doživela ostane za vedno tajno. Najbrž se je sprla s svojim fantom. Preden je zaužila strup, je napisala na listić nekaj stihov znane pesmi: Zar da umrem, kad mi vreme nije, mladost moju zemlja da pokrije... Iz tega se vidi, da je Olgo obšla neka ljubavna sentimentalnost, ki jo je gnala v smrt
<M-ietni kmet Janko Jakšić iz Goljaka jc nedavno odšel na žegnanje v Ivancu. Pri tej priliki je nastal prepir in tudi pretep. Pri pretepu >e sodeloval tudi 24-Ietni Ivan Pintarič rodom iz Ivanca. V nedeljo je prišel v Goljak in se zadržal v gostilni Stjepana C:?peka. V to krčmo je krenil tudi Janko lakStc* in sedel k Pintariću ter z njim skupaj pil. Ni pa pozabil na pretep v Ivancu, kjer so ga bili pošteno naklesrili in je ravno Pintarič Ml med tistimi, ki so najbolj udrihali. Jakšič jc snoval krvavo osveto. Razgovarjal se je prav prijateljsko s Pintaričem do sedmih zvečer. Nato sta oba zapustila krčmo kot najboljša prijatelja. Držala sta se celo pod roko. Naenkrat je pa potecrni! Jaksič nož in ga porinil Pintariću v hrbet. Ta je težko ranjen bežal, pa se je kmalu zgrudil mrtev na tla. Strašen zločin so javili orožnikom, ki so našli Jakšića, ga aretirali in izročili sodišču v Zagrebu. Jakšić se prav nič ni rfesal svojega dejanja. Priznal je, da se je osvetli, ker ga je Pintarić na žegnanju \ Ivancu na-bunkal. Pokojni Pintarić je bil star 24 let in ožtiijen ter oče enega otroka. Po krvavih sledovih so dognali, cia je ranjeni Pintarić bežal še 153 korakov od kraja, kjer je bil zaboden. Nato sc je ozrl. da bi videl. Če mu Jakšič sledi. Ta mu je res sledil, toda le kakih 10 korakov, ko je videl, da se Piitarić zgrudil, je odšel v gostilno in povedal, kaj je storil. Rekel je tudi, da mu je sedaj lažje in bo popolnoma zadovoljen šele takrat, ko ubije še dva svoia sovražnika.
Včeraj popoldne se je hotel obesiti v Topčideru pri Beogradu Dragutin Po-pović. Popoldne je odšel z doma v Top-čider. Preden je zapustil hišo, je rekel sinu, naj poišče mater, ki se je tedaj mudila pri sosedu. Zena je prišla in mož ji je priporočil, naj skrbi za o-troke. Popović je nato k»renil p*oti Pa-šinovemu brdu. Na ulici se jc nenadoma ustavil in krenil proti kavami »Mostar« Tam je vstopil v tramvaj in se odpeljal v Topčider. V vozu se je začel ptepl-rati s potniki. Hudo je zabavljal tudi na občino, češ, da se ne briga i.a mesto in njene prebivalce. Na zadnjem postaja-
lišču je izstopil in odšel proti iia.duiki česmi. Tam se je ustavil pod r.eklm hrastom. Privezal je jermen za suho vejo in se hotel obesiti. Vse te predpriprave je opravil popolnoma hladnokrvno in mirno. Za grmovjem skrit ga je pa opazoval neki lovec. Pristopil je k njemu v trenutku, ko si je obupani Popović zadrgnil jermen okrog vratu. Trgovec Nikola Ekert, ki je ta Jan slučajno šel na lov in rešil sa.turnorilca. |a naznanil to policiji, ki ;e uv'txi!a preiskavo. Popovič jc izjavil, da ga ;c gnala v smrt beda.
★
Brezposelni Jeiavćj Tomo Kuzni«.-nović iz Dalmacije je hote! izvršiti razbojniški napad na prodajalko cvetlic po kavarnah Pavlico Koziovo, rusko begunko, ki biva stalno v Beogradu Usodne noči jc obiskj*a že več kavarn in okoli 11. ure je zapusfla sama kavarno »Tri šešira«. lU\o tc hladno in že kas no, zato na ulici ni nilo prometa. Ko se jc bližala nič hudega sluteč kavariii »Dva jelena«, jc v .em» pristopil k nji neznan moški m ji nof^*i iztrgati točno torbico. Prodajalka it tedaj zakričala na pomoč. Njpadaicc jc za^riMl z eno roko torbico, t drugo pa je zamašii prestrašeni devojki u:\i in jo .invi?. Nastala je kratka obupna borbr., k nčne je razbojnik iztrgal torbico. Tedaj :.ra Je pa Rusinji zagrabi! i aa roko in zače'a klicati na pomoč. Prihitcl e Kožrik iu napadalca areti'ai. Aretiranj DalrraTi-nec je priznal s**V3 ?to€ita%3 namene Izgovarjal se pa, ia c ^rez pos!* in trpi bedo tor r^a ;e b!i ;>rin*oran na ta način priti do d.^na.*ja. fz*o5W so £3 sodišču. V torbi:!, katero je hote! ukrasti, je bilo 180 Din gotovine in nekaj vrednostnih papirjev.
Gospodnrstuo
—g  \a» ovo t  v   prvih 4«v elite  »TMTJfc. u<-
ner^laa direkcija carin ie objavila &t&tt*ti£ae podatke o oa&cm uvozu v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Uvoz H snasal 926.S43 ton v vrednosti 5.337,390.171 papirnatih sli 476 milijonov 314.760 zlattb Din. Lani v istem čeaa Je 2na£aJ nu£ avot 923.144 ton v vrednosti 5 milijard /w.3.;s.ui: papirnatih ali 517^03.412 slatin Din. Nai avot »s Je torej letos po tezi povečal ta 3699 ton. 4o€hn se le po vrednost zroaajSai 2a 4! milijonov ttatib Din aH ca 5
—S. 2ltnl trs. Po poročila novosadske Ma govne borze ie bila tendenca na naSem titneir
trsu pretekli teden čvrsta. Cene kormi so poskočile.   Tudi  moka   in   oves   k&iete nesaatee
porast v cenau. Promet i« laaisl 362 vazoaov. Koruze ie bilo prodane l&9, pšenice 45. moke 19. ovsa 4. otrobov 4. fižola 1 varon.
—-z Konferenca sa gospodarsko sbltiaaje balkanskih driar. Od 17. — 20. t. tn. se bo vršila v Bukarešti konferenca delegatov balkanskih Jrl a v. katere se odele*« Jugoslavija, Rttumnija, Grčija in Bolgarija. Razpravljalo st bo o aboijaSanitt trgovinskih odnotajev med o-menjenimi drŽavami in sklicanju velike konference, na kateri bi se razpravljalo tskUučno o gospodarskih problemih, ttčočth se balkanskih držav.
—f Državni dohodki Ukazujejo oriaunJkJjai.
Generalna direkcija državnega računovodstva k objavila podatke o dohodkih v maju letošnjega leta tn v času od aprila 1926 do maja 1927. Od aprila 1926, do maja 1927. so znašali državni dohodki 11.007.467.547.55 Din. docira je bilo v proračunu določeno 12-304,000.000 Din. tako da znaia primunikljaj 1.496,523.452.45 Din. Pri dohodkih od prometa znala primanjkljaj 1 milijard -264.238-356-20 Din, od gozdov in rudnikov 2o<» milijonov 530J84.79, od posrednih davkov 33 milijonov 73834*.5S in od neposrednih davVc 40.137.5S6.76 Dfn.
30.000 Din
ie zadela srečka štev. 5.739
tudi ta je bila kupljena v Zadružni hranilnici! zo z Ljubljana Sv. Petra cetta št. 10, nadalje so bile dne 2. dec izžrebane.
sledeče pri nas kupljene srečke:
Din 4.000 je zadela št. 91 731
Din 2000'— so zadele sledeče it. 91.789, 120.153, 123.38S, 123392 24203 58 059, 36931, 11 590, 87.164.
Po Din 500 pa so zadele naslednje številke.
76.746,	78.736«	76.746,	100.708,	100.716.	9300,	5,722,	30-W2,	
40590,	40JS78,	53.476,	58.451,	53.483,	86.652,	66.617,	66.678.	91.783,
115-620.	11.559,	11-578,	11.534.	11.538,	20l865,	20889.	2OS20.	23.4*>9.
34-147.	34.104.	47.732.	47.756,	47.789,	47.786,	48-560.	48-oO-J.	70.203,
71-818,	71.887.	a&sai,	8&35S,	86.348,	86-340,	96447.	07.723.	P7.7D3.
m.m.	30.136.	39.111.	120.140,	123 356,	123.391.	123.302.	9349.	24.238.
34.012.	34.071,	34.049.	58.074.	61.299,	70.203,	70.264.	71.818.	71.887,
73.674.	82-565,	82^23.	82_525.	81599,	99376,	110.781,	U07O3.	122.715.
122.713.								
14.134.	14.117.	14.108.	5.760.	5.730.	5.749.	5.789.	5.760.	15.415,
15.405,	30965,	30.919.	40L600.	40555,	53.439,	66467.	66.697.	91.720.
115.674,	115690.	9.705.	9.793,	9.725,	1L545,	11363,	11384.	30.807.
20.823.	20.815.	30.825,	23.478.	23.407	23.428,	34.192,	34.125,	47.715,
48.583»		48.535,	48—504,	48318.	48336.	48368.	59323.	59354.
60.888,	60866.	60.875.	70.279,	70.222.	71.853.	71.875	83.212.	83.260.
«.311.	97733.	97777.	97.750.	97.754.	IHU74.	39115,	39107.	130.193.
130.1«.	1*0375.	9.392,	9.382.	9-319,	9J39.	9J57,	20138,	30365.
24.223,	24.232.	34.100,	34.087,	38.002,	58.037,	58.067,	61224.	61236,
70.27$,	70.222.	71.853,	71373.	81508,	87.142,	87.177,	87.130,	110.728,
121754	121721. 1217»							
4o.,m
m.754, 34.190. 711.264, 97.712,
24.303. 73.647. 122.791.
15.409. 115.619.
20.871.
47.757.
60.815.
86396. 130.133.
20 239.
61214. 110.778,
«S L O V P N * K I NAR OD» dne 7. decembra 1927.
tev 777
Aljehin-Capablanca
Iz življenja obeh slavnih šahist o v, — S šahom si je pomagal Aljehin iz bede. — Kako je prišlo do poraza "nepremagljivega* Kubanca.
Ko je letos koncem marca Capablanca sijajno zmagal na turnirju v Newyorku» na katerem je ostal Aljehin za 2 in pol točke za njim, je slavni organizator turnirja Hallgarden na zaključnem banketu proglasil Capablanco svečano za šahovskega sampijona vseh časov. Malo poprej je priobčil nemški šahovski mojster Bringmann strokovno razpravo o kandidatih svetovnega šahovskega prvenstva, v kateri je prišel dp zaključka, da bo pripadalo prvenstvo prihodnjih 10 let Capablanci. In če pregledamo Šahovsko literaturo zadnje dobe. čitamo skoraj na vsaki strani o fenomenu, o nepremagljivem Capablanci. ki je veijil splošno za novo zvezdo na šahovskem nebu.
Ti slavospevi niso bili brez pod1 age. Jose Raoul Capablanca ie preživel svoje življenje zares kot fenomen in sreča mu je bila izredno naklonjena. Rojen .e bil 19. novembra 1888 kot sin bogate plemiške rodbine in imel je že v zgodnji mladosti priliko posvetiti se šahu. kajti Havana je bila takrat v dobi Steintt/o-vih matenev v največiem Šahovskem razmahu. Za časa ameriško-špa*iske vojne se je lahko dve leti pečal skoraj izključno s šahom. Takr.it ie bil star Capablanca šele 12 let in vendar si je priboril v matehu s Corzom prvenstvo Kube. Pozneje so ga roditelii priganjali, naj opusti šah in naj raje štadira. Postati bi bil moral inženjer in od l. 1904 do 1°08. je res študirat na kolumVijsfci iiniverzi, toda vsi njegovi življenjep?si molče o tem, kako je svoje študije dovršil in da-Ii se je kot inženjer kdaj udejstvoval. Vse kaže. da je mladi Capablanci študiral samo šah. ker je že leta ab-solviral rekordno turnejo po ^edinjenib državah, in porazil Marsha'a z 8 : 1 ori 14 remis partijah. Na svetovne šahovske turnirje je prišel že temeuto pripravljen in takoj v prvem tu* . ru v San Se-bastianu L 1911. je dosegel sijajen uspeh. Od tistega časa so se njegovi uspehi množili in dosegli vrhunec 1. 1921.. ko je porazil v matehu za svetovno orven-stvo znanega šahovskega mojstra dr. Laskerja. Jasna logika Capablanco^e igre je skoraj izključevala njegov poraz. Ta logika je vplivala tudi na Laskeria tako. da se je v svoji knjigi o izgubljenem matehu zavzemal za izpremembo šahovskih pravil. Lasker pravi v tej knjigi, da šah v sedanjem razvoju ne podpira svobodnega razmaha fantazije.
Radi neverjetne rutine je veljal Capablanca za šahovski stroj. In celo Lasker je med vrsticami priznal, da je njegov glavni nasprotnik nepremagljiv. In vendar Bringmannovih deset let ni trajalo niti 10 mesecev. Prišel je močnejši, ki je nepremagljivega mojstra premagal.
Aleksander Aleksandrovič Aljehin ni bil v mladosti tako slaven kakor Capablanca. Rojen je bil 19. oktobra 1892. v Moskvi kot sin premožne plemiške rodbine in mladost je preživel brezskrbno, toda njegova šahovska karijera ni bila tako sijajna, kakor Capablanoova. Prva leta je nastopal kot skr men Šahist in na turnirju v Dflsseldorfu si je priboril komaj peto mesto. Sele I. 1908. je postal na narodnem turnirju v Rusijii šahovski mojster in pozneje je dosegel na turnirjih povprečne uspehe. Pač pa se je zelo hitro razvijal po letu 1910. in že I. 1914. je bil na slavnem turnirju v Petrogradu za Laskerjem in Capablanco tretji. Svetovna vojna je Aljehina v njegovem naglem razvoju nekoliko zadržala. Najprej je moral preživeti nekaj časa kot *nter-niranec v Nemčiji, potem je prišla ruska revolucija in končno še boljševiški prevrat med katerim je izgubil vse. svoie imetje in skoraj končane juridične študije. Leta 1921. je zapustil s svojo materjo Rusijo in rešil od vsega imetja samo dva pokala ki si iu je priboril na Šahovskih turnirjih.
Enega mu je poklonil car. drug:ea pa sovjetska vlada.
Toda tudi ta udarec ni zlomil njegove železne volje, marveč nasprotno, kruta usoda ga je še bolj utrdila. Si*w-ska umetnost mu ie pomagala iz bed< in tako ie vsaj za silo gmotno pre>Kri>ei svojo rodbino. Kot emigrant si ;e z vso vnemo posvetil šahu. na drugi strani je pa nadaljeval študije v Parizu. Na šahovskih turnirjih ie dosegel orvo nesto ali pa je ostal med zadnjimi Toda njegova igra se je neprestano ra^vijt a Od prvotnih naglih in često celo fantasrjč.iih napadov je prešel v mirnejšo stru-o rte da bi kaj izgubil na agresivnosti. F*ola goma :e začel paziti na vsako Dotefo in štediti s svojimi silami. Kdor ie /asied\>-val razvoi njegove igre. mora onznati da Aljehin kot Šahovski mojs^r Še ni popolnoma razvit in da ie vrh in^c .Tegove karijere še daleč pred nami.
Nastane vprašanje, ali je *iil Aljenir zdaj močnejši od Capabanse ;n afi e zaslužil svojo zmago. Odgovor n* tako
lahek, kajti nedavno je moral Aljehin v Newyorku napeti vse sile, da ti pribori drugo nagrado daleč za Capablanco \\ Je bil na prvem mestu že pred zaključkom turnirja, ko so morali drugi mojstri igrati še tri partije. Ni torej izključeno, da je bil Kubanec pri matehu samo
v slabi formi in da se bo sreča na prihodnjem turnirju obrnila. Pravi odt^vor moramo iskati v odigranih partijah, ki kažejo, da Capablanca ni bil v tako s:abi formi, kakor nekateri trdijo. Napake ki jih je napravil v matehu niso pri n«em nobena izjema, Šahovski svet se je čudil samo grobi napaki v 12. partiji, ki se pa da razlagati z izčrpanostjo in nervoz-nostjo po težki 11. partiji.
Aljehinova igra se da razdeliti v grobih potezah v tri dele. Prvih sedem partij je igral tako. kakor ga poznamo iz njegovih prejšnjih spopadov s Ca op-blanco. V začetku je bil slabši, sredi igre nasprotniku enakovreden, proti koncu pa močnejši. V drugem delu mateha se spremeni Aljehin v drugega Capablanco. Igra kakor Capablanca najenostavnejše varijante damskega gambita, -te spušča se v velike kombinacije, marveč se zadovolji s ponujeno remis r»arti:o. Šele od 22. partije dalje, ko je b«\» stanje turnirja že 4 : 2 za Aljehina. vidi.no kako se naenkrat pojavi njegova želena volja in kako se pokaže Aljehin v pra*
vi luči. S svojo zmago te Aljehin praktično potrdi? to. kar pravi v svoji knjigi »May Best Games of Chess« da ie nati-reč šahovska partija boj 5n obenem tudi umetniško delo. ne pa suhoparna mase-matična naloga.
Poskusen samomor na smrt obsojenega
V olomuški deželni bolnici je prirna-rij dr. Moler nedavno operiral morilca Tornana ki je bil 24. junija 19us obsojen •ia smrt. Posestnik Toman *e ie dai jeseni i. 1911. zavarovati za 95 000 Kč in je dal zavarovalno polo svoemu znancu odvetniškemu solicitatonu Železnemu Potem je začel iskati sebi podobnega moža. ki ga je našel v osM brezposelnega delavca Schullena z Du.ia a. Izvabil ga ie v južno Moravsko k.ier ga re preoblekel v svojo obleko in v nekem gozdu ustrelil. Trup'o je zakona!, da bi zabrisal vse sledove svojega *loćina Sam se je potem dolgo skrival po okolici, toda slednjič so ga na ko odwo v Brnu aretirali. Pred poroto e bil obsojen na smrt. toda vrhovno sodišče ga ie oo:fiiiostilo na dosmrne ječo.
Mož je sedel v ječi, kjer je ooetova-. nu skušal pobegniti. Ker se mu to ni posrečilo, ie hotel izvr^ti >amumor. Ope tovano je pogoltnil kos že»czn2 žlice
žebelj ali kak drug predmet 17. novembra so ga morali v Olomucu operirati, ker mu je železo obtičalo v želodcu. Operacija se je posrečila. Ko je neKoiiko okreval, so ga zopet vtaknili v ječo. V soboto so ga pa zopet prepeljali v bolnico, kjer je tarnal, da ima v levem dc'u telesa hude bolečine. Zdravniki so jgo-tovili, da je bila rana po operaciji odprta in da se močno gnoji. Toman »e namreč v ječi v samomorilnem namena z roko odprl rano. Zdravniki upajo, da ga bodo tudi to pot rešili.
Kl] D t
»Sodoma in Gomora«, *K»a'jic^ *už-
njev«, »Mladi Medardo« iti Tem fH-nom se je že poznal a me i is k i vplfr in ameriška tehnika, kajti Susa Kolovrat te je po prevratu nekaj časi muJ;! v Ameriki, kjer se je seznanil z ameriškimi fi.ruskimi razmerami.
Zanimivo je. da se je v doai sp'ošnc stagnacije, ko so skrahirali v Avstriji razni koncerni, banke in drj/^?, »Jasena« vzdržala na površju In do*:ir. sc druga filmska podjetja zaprla svoje ateljeje je »Sascha« obratova a Jas* v »k-ku:Iko manjšem obsegu. Za svoj uspel* se je ime'a družba zahvaliti izr^dneiruJ organizatorićnemu in špekatativftefna talentu Saše Kolovrata, ki ie zna oov:i-rovati podjetje katas:roi.\ Z niegovo smrtjo zadene družbo hud udarec dasi ima v bratu pokojnega. Henriku Kolovratu dostojnega nas'cdnika. Pok. Sa* Š3 te bil tudi aktiven spo.-riik Ni se -e z ve'ikim uspehom udetže\Ji ra/nih do-mačh in mednarodnih motornih dirk. P'.dlegel je operaciji zjlodčnts.i rak., stat še'e 42 let.
so najboljše, najtrdnejše in zato najcenejše.
Smrt pijonirja avstrijskega filma
Naši publiki, ki poseča kinematografe je gotovo znano filmsko podjetje »Sascha«. čigar številni izdelki so se že
in se še predvajajo v Lu«r> h ni 'S>d')na j;
in Gomora Mladi Medardo itd.). Fi*ni pod značko »Sascha« se izdelujejo na Dunaju, seveda ne već v takem obsegu, kakor v prvih letih po prevratu, za časa inflacije in splošne gospodarske krize
V nedeijo pa je legel r»a Dnnaju v grob mož. ki je ustan:vii slovito družbo »Sascha« duševni oče in piionir av* strijskega filma. Bn »e rx ?rof Josip Ko-lowratsKrakowskv. dun. javnosti znan pod imenom Saša. Saša ie bi! med prvimi ki so spoznali v filmu bodočo svetovno silo Začel ie z maihnrm, pra^ za prav je prvi fPme izdelal na Cc5kem v svojem ateljeju na gradu Fruenberg sčasoma pa se je podjetje »Sascha« razvilo v mogočen dobro uspevajoč koncem.
Sprva je družba »Sascha« producirala zgoli komične in športne fshne. v pr,,ifl je često nastoml ^nani 4'fdališki i£ralec Maks Pallenbere Kasncie zasl po vojni, ko se ie podietie n/Sirilo in fazioniralo z drugimi fiimskim* tvrdka-mi. se ie »Sascha« lotila orodukci^ \eč-iih filmov in v tistih letih so nastali za takratne razmere    moriti men t a %ii filmi
Samo s« c ane - o*j :
4. 1 6   "*8 in 9
ŠAH - CARICI
Film veselja in žalosti, ljubezni m m*- j; vraštva. o slavi in propndu Doliskc j|
ELITNI KINO MATICA
tefefcm 2 /i
Vljuden mož.
Na lovu. Gospod Pepe je ustrelil na kar zarjove na sosednjem štantu gospod Nace: Ti klada nerodna, malo da nisi zadel mojo ženo!
No. no — ga miri gospod Pepc: H -pa drugikrat ti strelja! na mojo!
Skesan grešnik.
Ona: Komaj sem včeraj dobila bovo služkinjo danes jo pa že poljubuješ.
On: Prav rmaš. Par dni bi bil pa res lahko počakal.
Manica Kcmanova:
Miklavža je dobila
Strahovito se je razkoračil oče Br-var nad svojo hčerko Metko, ko mu je neki nepridiprav obesil na nos, da se med njo in Matjakovim Martinom nekaj plete.
Še enkrat naj ga dobim pod tvojim oknom, deklina, pa mu prisolim tako, da bo slišal pri treh farah skup zvoniti. Svoje vrste tiči naj se parijo skupaj, on pa naj si išče nevesto po bajtarskih kočah! K nam naj se ne prikaže več, ako hoče sebi in tebi dobro! Jaz tega ne dopustim, dokler bo tale migal. Tale — glej ga!
In pomigal je z mezincem desne roke hčeri prav pod nos. nato pa krepko udaril ob mizo.
Vrišč ie privabil v hišo mater Brva-rico, ki je preplašeni hčerki namignila, naj se odstrani. Deklica uboga, mati pa začne pomirjevalno:
— Ne razgrajaj vendar tako, kaj bodo rekli ljudje!
— Naj reko, kar hočejo! Tak berač! Ne. te sramote pa ne nad naso hišo. raje —
— Joj. joj, ti si kakor burja. O kaki sramoti tu ni govora. Ali :e to tako grdo, če bi Martin rad Metko za ženo? Z beračem ga tudi ne obkladaj, da se ne
pregrešiš! Glej razun Metke imava še | lazila. » se bo sčasoma vse tako obrnilo.
troje malih. Bog ve. kako še bo z mirni mirni.
— Ha. ha. to ie potuha! Se mi »e kar zdelo.
— Nič potuha! Saj če ne i»rlv*>\S ga pa ne bo vzela, ampak oovc \ ^epa1 Povem ti pa. meni se fant ne 'Ji napačen Ni sam kriv če je danes sito bajtar. Če bo priden kot doslej si sčasoma lahko opomore kakor si ie že marsikdo. Sam dobro veš. da takrat, ko sem prišla laz v hišo tudi ni bilo vse tako. kot je danes. Pa se nisem nič pomišljala in —
— Aha. le očitaj mi tisto tvojo doto. — reče mož neprijetno zadet.
— Kai bi ti očitala! Trdim le da sem zaupala v tvoje pridne roke in nisem se motila. Pa reci če moreš da nisva s skupno pridnostjo dosegla da ie naša hiša ena najbolj trdnih v vasi!
Brvar »e pomolčal. Uvidel je. da so ženine besede le preresnične. Toda udati se ni hotel. Zgrabil je klobuk pritisnil na kljuko in že med vrati stoječ rekel trdo:
— Reci kar hočeš! Jaz sem gospodar in moja bo obveljala!
Brvarica je poznala svojeglavnost moževo in ker ie bila pametna žena. je prigovarjala hčeri in Martinu, naj radi ljubega miru v hiši zaenkrat opustita misel na ženitev. »Ce Bog da«, ju je to-
da bo prav.
Pa je dal Bog in sveti Miklavž. Prišla je zima in z njo Miklavžev večer. Brvarjevi m'ajši trije otroci so bili vsi pridni, zato se je sveti Miklavž tistega večera oglasil tudi pri njih. Joj, kako ie bil lep! Imel je belo haljo zlat plašč, dolgo belo brado, visoko škofovsko kapo in srebrno palico. Z njim je hodil angel s polnim koškom daril. Spremljal ju je tudi črni parke'j. toda ker so Brvarjevi otroci znali odgovoriti na vsa Miklavževa vprašanja, je moral črnec takoj izginiti iz hiše.
Svetnik je bil zelo radodaren. Pa kako je uganil otroške želje. Poleg piškotov je dobil Andrejček puško in konja, njegovi sestrici pa punčko in mali štedilnik. O. Miklavž ta zna!
Kotnaj pa so bila dariia razdeljena, je nastal zunaj pod oknom ropot, nato pa se je začulo vpitje očeta Brvarja. Mati in Metka sta bežali iz hiše in za njima ie urno korakal tudi sveti Miklavž.
Na dvorišču se jim ie nudil nenavaden, precei smešen prizor. Po snegu sta se tesno sprijeta prekucevala Brvar in parkelj. Miklavž ie hitro pristopil se sklonil in s svojo orjaško pestjo prisolil parklju tako klofuto, da se ie ubogi črnec dvakrat prevalil v snegu, nato pa
vstal, se stresel kakor moker kuža in glasno izginil v noč.
— Oče. je zaprosil Miklavž in pomagal Brvarju kvišku. — ne zamerite mu! Fant je razposajen in najbrž vas tudi poznal ni. Ne zamerite mu te šale!
— Zlodjevo čudna šala to. — je za-rentačil Brvar. — Mu bom že posvetil! Naj ie — toda — nai bo. Sai je sa!a-mensko gorko dobil. — Fant — je dejal proti Miklavžu — všeč si mi! Udariti pa znaš. kadar je treba. Pojdi, gremo v hišo! En literček ga bomo!
Miklavž mu je rad sledil in počasi so postali vsi prav zidane volje. Izpraznje-vali so že tretji bokal ko se je Brvar ozrl po hiši in videč, da so se otroci že odpravi! spat. ie pocuka! Miklavža za dolgo brado:
— Hudirja vrzi to kode!jo proč in snemi to maškaro z obraza, da bom vsai vedel kdo si!
Mati se je poredno namuzala, Metka je smuknila v kuhinio. Miklavž ie pa odstranil brado in krinko.
Brvar je zazijal:
— Hudirja Martin — Matjakov Martin, kai — ti si!
— Da. oče — je dejal Mik'avž — Martin. — Sicer ste mi prepovedali prestopiti prag vaše hiše. toda danes sem vseeno tu Ali ste še hudi name?
— Zlodja — hm — kaj bi naj bil
hud. Ampak — udariti pa znaš, to sem prej videl in zato si mi všeč. Ali bi se rad našo Metko?
Martin ie vstal In prijel Brvarja za obe roki.
— Oče. še bi jo rad in če mi jo daste, boste zadovoljni vi in Metka!
— Pa naj bo! Ali — kje ie MetknV Hoj Metka!
— Je že tu. je zaklicala mati in potegnila iz kuhinje ko mak rdečo hčerko ter jo posadila poleg srečnega Martina: Nato je objela oba in rekla ginjeno:
— Vidita otroka, kako je naš o^e dober. Sai sem rek'a. da bo še vse prav. če Bog da. Bog ie da1 in sveti Miklavž tudi nekaj pripomogel, kajpada!
Ko je drugo jutro Brvar stopil v otroško sobo so vsi trije otroci bnšknlH vanj in mu polni veselja razkazovali Miklavževe darove.
Jelite oče. je gostolel Andrejček. — veliko smo dobili. Le to mi ni všeč. da je sveti Miklavž na Metko čisto pozabil. Prav nič ji ni daroval.
— Kai ti veš, se je zasmejal oče in pri tem hudomušno poškilil na pravkar vstopivšo Metko. — Meni se pa zdi, da ima Metka od Miklavža največ. Vi otroci ste prejeli samo njegove darove. Metka je pa dobila kar celega Miklavža.
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F, K. KAISER puškar, Ljubljana, Šelenburgova 6. — Kupujem in pre vzemam staro orožje v komisijsko prolajo l2/_,
Praktikant
s štirimi razredi meščanske iole in malo maturo — išče služ> ho v kakšni pisarni Gre tudi par mesecev brezplačno. — Dopisi pod Nastop takoj/3004 na upravo «Slov Naroda*.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, za poklonjeno prekrasno cvetje ter za čaščtče spremstvo na zadnji poti naše nepozabne mame in stare mame, gospe
Lujize Leustek
se vsem najprisrčnejše zahvaljujejo
Rodbine Leustek, ing. Prelovšek, Mr. Has
Sveže, najfinejše norveško ribje olje
is lekarne dr G Piccolija v Ljubljani — ae pnpo <>č* hle» dim. -ilahotnim osebam 113/L
Sostanovalec
mlajši, izobražen, soliden — se sprejme s 15. XII. na prijetno stanovanje z razgledom na Ti* voli. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*. _ 2941
_ Vila
z vsem komfor tom, krasna romantična solnčnata lega. tep vrt itd. — takoj naprodaj — Naslov pod «Biser/2998» v upr. •Slov. Naroda*.
GON
lak proti kapa vici (tri* perju, gnojenju) ter za« starelem kroničnem gno* jenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za popolno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cena z navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ir. razpošilja po pošti
lekarna PENIĆ, Zaprešič.
Boljša šivilja
tudi za perilo — išče službo
Nastopi takoj. — Ponudbe na
upravo «SIov. Naroda* pod »Sivilja/3002*.
Sobo s štedilnikom
v mestu tšče mirna gospodična.
Vselitev 15. decembra — Po» nudbe pod «Prazna soba/3000» na upravo »Slov. Naroda».
Gostilno
dobro idočo. na prometnem kraju na deželi — iščem v na* jem. — Ponudbe pod «Gostil* na/2951* na upravo «S1 Nar*.
mr &ahovic
PLANINKA
Prenavlja, čisti ui osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delo« vanje čreves in vzpod« buja apetit. — 1 paket 20 Din. — Priporoča:
Lekarna Bahovec,
LJUBLJANA. Kongres, ni trg.
Butare in kolobarje
popolnoma >uhc — izredno poceni.    —    ČEBIN Ljubljana Wolfova ulica 1/2. 2807
Prazno sobo
na periferiji mesta odda*n brez«
plačno priletni ženski, ki bi ču* vala sedemmesečnega otroka Cen j ponudbe p<>d »Skromna 2936» na upravo «Slov. Nar.».
Stanovanje
dveh sob in kuhinje išče mlr> na uradniška družina v novi ali stari hiši Plača event. za pol leta vnaprej — Ponudbe pod cStanovanie'2913* na upe ■Slov, Naroda*
Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go< sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «Evropa*>).
Se priporoča   — Izvršitev t(*S na. cene zmerne.    72 L
Električne žarnice
kupite najugodneje pn tvrdki Slavo Kolar   Liubljana. Dunaj«
ska cesta 22
2r^2
Za slabotno deco
in odrasle priporoča rmulrijo ir sveže dospelega ribjega olja raiholjše znamke — lek rna Bihovec, Ljubljana. Kong<-e-ni trg. 2332
Dr. Stanislav Lapajne
odvetnik v Ljub jani naznanja,
da ie otvorfll svojo p'sarao in jo pridruži odvetniki pisarni g. dr Ivo Benkov ča, odvetnika v Ljubi ani, Aleksancrova o sta št. 2 I. nadstr. (palača Ljubi anske kreditne banke)
Urtjujt; Josip ZupančiC. — Za aNarueteo CUaaroo*; Fran Jcacrftck. — Zrn upravo m saaciatm del lista« Otoo Cfcrutut. — Vsi v Ljubljani.