Nove kniSge. —k Pomen univerze v Ljubljani za Slo= vence in državo SHS. Pod tem naslovom je izšla spomenica, podpisana od vseh središ= njih organizacij in društev Slovenije. Spo^ menico je izdala ljubljanska univerza. —k Dr. techn. Milan Vidmar: »Das elektrotechnische Institut der jugoslavischen Universitat Ljubljana«. V samozaložbi pisa« telja je izšel pomnoženi ponatis članka, ki je bil pod istim imenom objavljen v dunajski reviji elektrotehnionega diruštva p»Elektro= technik und Maschinenbau«. S 13 slikami oprcmljena kiijižica opisuje kratek razvoj in delovanje naišc tehnike. V vsaki kmetski hiši naj se gledc hrane loči praznik od delavnika; s tcm bi se od* pravilo popoldansko popivanjc nedoraslih mladeničev. Spomnimo se vsakega najmanjšega v hiši na godovni dan, ker praznik v hiši na« veže družino s prisrčnostjo na dom. Stari ljudjc ne morejo uživati vseh jedi, zato je treba dckleta opozoriti, naj imajo ot>< zir na ¦nje. Povejmo jim tudi nekaj o hrani za bol^ nike, ker so v tem ljudjc zelo nevedni, dogos dilo sc je že, da je bolnik umrl, ravno zaradi nepravilne prehranc. Gospodinjski listi prinašajo letnemu ča* su primerne razne kuhinjske recepte. Opo« zorimo deklcta nanje, preizkušajo naj kak tak reccpt doma in pri krožku sc pogovore o rezultatu. Ročna dela. Z ročnimi deli 'bomo dckleta najbolj privabilc in nase privezale. Poizkusiti je treba tako, da se ne vzamejo različni pred^ meti kar naenkrat, ampak drugega za drugim. Vsa dekleta naj ,bi n. ipr. delala blazine, uzor* ci so pa lahko poljubno irazlični. Ako pa ne dela nove blazine, naj prinese staro, ki naj jo okrasi z monogramom. Za tem lahko Aclajo vsc namizne prte, zavese, pregrinjala za postelje, stenske preproge k postelji, umivaU niku, torbicc z krtače in časopis, prtiče za police, stenske prtiče za kuhinjo itd. Vse je lahko iz priprostc kotenine ve« zano z belimi ali barvanimi nitmi. Vsaka vas in vsak kraj ima svojc iposebnosti, na katertse je treba o-zirati. Risanje da dosti dela, posebno če hočemo risati z indigo papirjem. Dekleta so ponavadi nevešča v risanju, pa tudi površna dn prcrisan vzorec jc največkrat več ali manj pomanjkljiv. Pomagajmo si ta* ko=le: Zberimo si nekaj risib. Prerišimo jih na tcnak papir, prebodimo črte s tanko iglo. Risbo pripnemo na blago, drgnimo s škatljico s kemičnim prahom, ki zaide skozi luknjice v blago, ko dvignemo papir poiškropimo ris^ bo z gorljivim špiritom in delo je končano. Na ta način narišemo lahko več del v eni uri. Če kateri ni jasno, ji lahko iprav rada natanč^ nejše razložim. Na šolah, kjer je več učiteljic naj bi vsaka tovarišiea po svoji moči podpi* rala tisto učiteljico, ki fbi vodila dckliški kro= žek. Na tak način se izvežbajo in priuče tudi mlajše še nevcščc. Indifercntnost ni na mestu. Neddavnost tcvarišic v tistem času, ko dru= ge delajo, se od strani ljudstva takoj opazi. Obsojanja vrodno pa je, ako tovarišice z ne-jevoljo gledajo delavnost in to svojo nevoljo v netaktnem vedenju napram delujoči učite« ljici javno kažejo. Šolski nadzornik nas kritikuje enkrat na leto, a ljudstvo, med katcrim živimo, nas kri^ tikuje vsak dan, in ne samo dokler službus jemo v kraju, ampak še potem. Z novim šoils^im letom učimo tudi v po= navljalni šoli po tem načrtu, tako si pripravirao pot za pošolsko delo in naše delo izven šole bo potem šc uspešnejše. Pričnimo našie delo z navdušenjem in resnostjo. To naj bo za letos. Mnogo, mnogo je šc potrebncga, ali za enkrat si dajmo le nalogc, ki jih Ibomo lahko izvršile. Od nas sta potrebni le dve stvari: osobnost in znanje. Prvo je dolžnost vsakega člo« veka, drugo si pa prilastimo po potrebi, na razpolago so nam razni listi in knjige. Ni treba, da bi mnogo znale, pač pa si moramo znati poiskati. Postati,. moramo organizatorke. Da udejstvimo svoje namere, moramo delo organizirati. Cilji feoibrazibe kmetskega ženstva naj se ujemajo z bistvom dela in življenja kmeti ske žene ... Svojo nalogo bomo rešile bolj s podrob* nim delom kot z znanstvenim razmotrivas njem. Dekleta naj se družijo v krožkih, ki naj jih vodi učiteljica. Predno povabimo ddkleta, si moramo s svojim življenjem in občevanjem z otroci v šoli pridobiti ugled in spoštovanje. Važno. je, da se poprcj seznanimo z raz* umnejšimi dekleti. Od začetka imajo sestanki namen, da ustvarijo med dekleti razpoloženje. Način valbila in kraj sestankov je glede na razmere različen. Snov podavanja, čitanja, razgovorov, naj se ravna po potrdbah prilik in časa. Od začetka naj bodo scstanki lc enkrat na teden, in sicer v času, ko nimajo dekleta drugega dela. Ko pa neha jesensko delo, naj se vrše sestanki tudi ob delavnikih. Snov naj zavzema: Higijeno, gospodinj« stvo in gospodarstvo v 'oijem ipomenu. Nrav« nost in oliko. Čitanje gospodinjskih in lepo=' slovnih del. Ročna dela, kuhanje, vrtnarstvo. Kjer jc več učiteljic, naj delujejo vse. Naše delovanje naj se organizira. Tovarišice! Začrtajmo si siledeij trdni sklep: Me hočemo iti ,po poti, ki nam jo je začrtala organizacija za izvenšolsko delo« vanje. Hočemo si poiskati vsega potrebnega znanja, da bo naiše izvenšolsko delo imelo uspeh. Trdna volja bo premagala vse ovire, Druga drugo hočemo podpirati pri delu in pokazati vsem, da trdna volja na začrtani poti premaga malodušnost, nervoznost, ne« prijateljstvo in vse neprilike. Držale sc bomo vseh pojasnil, nasvetov, ki nam jih bo dal samoizobraževalni odbor za .izvenšolsko delo. V počitnicah, ko se sestanemo, si bomo povcdalc o uspehih in neuspthih našega prizadevanja, ki nam bode preiskufnja za na= daljnje delo. (Konec.)