Lepi kgledi za našo kampanjo VKLJUB PRECEJŠNI ZAKASNITVI — BO KAMPANIA veliko boljše uspela kot vse prejšne“kar SMO IZGUBILI HA ČASU, MORAMO Z POŠTENIM DE lom nadoknaditi NAS ^ KA ^ PA NJA, ki bi morala pričeti pravzaorav 15. januarja, bo dob.la pravi zamah šele sedaj, ko imamo za seboj ne katere konference v naselbinah kot v New Yorku in Detroitu. Bodočo nedeljo, se bodo slične konference vršile še v Cleve !aI ,du Chicagi in Milvvaukee. Sele po teh konferencah, ki so ne¬ godna potreba za priprave, se bodo začeli kazati rezultati. Kakor je neprijetno, da smo z otvoritvijo kampanjskega dela tako zakasnili, tako nas ugodni rezultati Konferenc pre¬ pričujejo, da bo uspeh kampanje zelo zadovoljiv in da se na končnem rezultatu zakasnitev ne bo poznala. Prvi ki bo dobil, (nalivno pero s svinčnikom), za 10 vpo- slanih celoletnih naročnin, bo dobil prijatel J. Kapel iz Detro¬ ita, ki je doslej poslal že 13 in pol letnih novih in obnovljenih naročnin m ki pravi, da hoče pri tej priložnosti oskrbeti vso svojo Štiričlansko družino s tem lepim pisalnim orožjem. Tekmovanje med naselbinami bo kampanjsko delavnost zelo povečalo. Detroitčani so svojo kvoto, kar se tiče novih na¬ ročnikov določili za 150% višje, kot jim je predložil s. Mi« se |je * * * Prosveta se pritožuje, da č| Ja _ ne prihaja na društvene seje. eno najžalostnejše dejstvo. V ^ njih težkih dnevih bi človek Danes je inž. izumitelj v avdijenci pri predsedniku tu. republike in min. poljedelstva, medtem nadzoruje apa¬ rate njegov sin. Sedaj, v času ko to pišem, je tako neznosno in skoraj nev- zdržljivo vreme; sopariea taka, da je joj. Ljudje si na različne načine po¬ jasnjujejo ta izum, ki bo preokrenil znanost. Kako prav bo prišel ta izum v Afriki, ako se popolnoma posreči, edanje puščave, kot Sahara in druge, se Spremenijo v rodovitne pokrajine. FRANCIJA IŠČE UPLIV NA BALKANU Francija, katero so fašistični hlap¬ ci potisnili iz Balkana, se je spet pričela zanimati ba politične in go¬ spodarske razmere na Balkanu predvsem v Romuniji in Jugoslavi¬ ji. Francija upa, da bo s svojim po¬ sredovanjem mogla ovirati ekspan¬ zijo nemškega in italijanskega fa¬ šizma na Balkanu. ČIKAŠKA LAŽ Chicago Tribune, ki se imenuje za najvecji list na svetu, j e prinesel pred nekaj dnevi vest, da CIO v Ca¬ liforniji ubija industrije, vsled če- Je morala Popraviti svo- ° , m Poznati, da Chevro- svoio‘mS SPl ° h ni nikdar ^ela svoje tovarne v San Franciscu. To jo le en popravek. Kje so pa d, zvezo, da bi si mogli neposredno pl- Dozovi.n 0 ™ C ' da je to potrebno, pozovite one, k , želijo dopisovati s prostovoljci, da se javijo. Pošljite nam njihova pisma, da jih predamo prostovoljcem, k, bodo pSt* ” io bra “° za '™ | ° ‘p v. Vlahovič, s. Zujcvič. da bi članstvo moralo uvideti h* sti, ki prihajajo iz društvenega^ Ija, iz sej in konvencij. Demoku;, ja v Ameriki je danes v veliki «. varnosti. Če hočemo, da bomb g, venci demokratični, j e treba,\ prihajamo na seje, da vodimo res, diskusije o vseh problemih, kajti h po široki in pravilno razjasnjeni & bati, moremo priti do pravilna n. ključkov. Pri tem bi tudi j]^ lahko precej pripomoglo. * * * Krže priporoča združenje sloven¬ skih listov, da listi uredijo svoje raz¬ mere, da prenehajo z medsebojnimi napadi, ker drugače sc listi ne bodo mogli dolgo vzdržati. Kerže je na¬ štel še več drugih napak naših li¬ stov. Strinj^se, da bi morali biti to¬ lerantni napram skupinam, ..ki se razlikujejo po načelili in smerni¬ cah. Keržetove pritožbe so se najmanj tikale “Napreja”, ker “Naprej” ne želi prepira z nobeno skupino, z no¬ benim listom. Smernice “Napreja" so odločno delavskega značaja. Mi se zavedamo, da je treba delovati za združenje naših podpornih orga¬ nizacij, da je treba delovati tudi za združenje delavskega razreda, da je treba odpraviti krivični sistem, ki povzroča današnje zmede, pomanjka¬ nje in trpljenje. Če pa hočemo slu- S pavovim perjem se kiti oni, ti j prisvaja nekaj kar ni njegovega, t Detroitu deluje in to z velikim * spehom, skupina slovenskih ignj. cev in igralk, katerih dober glasa širi daleč izven mej Detroitske m. selbine. V enem naših listov čilim da bodo igralci sedaj nastopili tsj v Chieagi in Chicažanom prisrisi privoščimo užitek, ki jih čaka. hi bo lahko vsakomur, ki ne bo vidi "Venere”. — Od osmih ali deuti članov te igralske družine je eda aktiven in vodilen član socijafefc nega kluba, kar mu štejemo v u- slugo. Ni pa ravno najzasluio« niti najdostojnejše oglaševali srn- hodno in neodvisno igralsko družiš« kot odsek Iilkfba in dajali igrale« pečat. sl«~tv!Jerega jim ni. Če H it- morali preisKovati simpatije in nag- nenja detroitskih igralcev, bi s. te sen bil najbrže manj siguren, če ji so si sme oglaševati kot svoje strankir- ske pristaše. — To je sicer m kost, zato pa nič ne škodi, če je L vrstite med beležke. — K. * * * 03l dej fSP bin čit* ter< k P Z skoz veči: svet¬ le t Chei terii ko b V Zdrt du 3 ni lori stav tejše da senc Po¬ je ir ku i vsak a. .s 1C na S Zaitz nam jc zadnjič v Detro¬ itu rekel, da na Thomasa ni l kaj prida polagal, ker pridigarje* | ni dosti verjeti. Pravilno ali nept» vilno — stališče pa jc. Toda ati verjame še danes Homer Marti«* ki je tudi pridigar? — K. RAZMIŠLJANJE Ko sem prva leta gladil Ijudsko- šolske klopi, so nam v stari Avstri¬ ji slikali Francijo in Ameriko za ne¬ ke brezbožne države, katerih narodi nimajo vere v Boga in ne spošto¬ vanja do vladarja. Govorili so nam, da obstoja neke vrste anarhija. Ko pa smo prišli s takim prepričanjem v te države, smo se že na prvi po¬ gled lahko prepričali, da to ni res¬ nica. Kdor si namenoma ni za¬ kril oči, je takoj lahko spoznal, da je to bila kar so nam govorili mo¬ narhistična propaganda, katera je varovala stari, trhli monarhistični sistem pred republiko ali ljudovla- do. Isto nesmiselno propagando danes trosijo proti Sovjetski Rusiji, kjer v resnic, obstaja ljudska vlada. Do- L. Je D blIa Rusi ja še monarhija, R.,S RU f‘ naŠ ‘ slovanski bratje in Rusija naša slovanska mati. Ko je postala republika, jo p a mnogi ne priznavajo več. Kaj ne. čudno se to zdi človeku - ? vendar je tako. Dolga desetletja niso pripoznali francozke republike in ravno tako ne Amerike. Ko se je pred dobrimi sto leti stan slovenski kmet otresal suženj¬ skega fevdalizma, so mu trobili L se mu bo v svobodi godilo še s’lab- se. Slovenski kmet ni šel na tc li mamce. Ali bomo šli danes i Marksizem nas vodi v renuhri liu«, vladi, M«; l suženjski Ievdali z e m Faifc. diktatura ve1ck,p„ all2m f ‘ « ST vetino ' “ d «™CS 5 : r k ™ ,-rtsr z Angliji jeVtL^rrrv mo v Ameriki? V St ° ji * svetovne vojne bi w » 1U ,zruha UČITELJI HOČEJO PLAČATI DAVEK mer, da ji sebi sode! gih i ni v. S g Zdru in S nasip naših r sv *e n ven boljš K 0 Neverjetno toda resmfr- , Učitelji in učiteljice v burghu in okolici podi predlog predsednika R velta, da je treba obda vse, ki zaslužijo toliko, bili podvrženi dohodni davku po sedanjih dol' Sedaj namreč ni treba p' 8 ' 1 učiteljem niti nobenemu- b madržavno, mestno ali ralno službo, nobenega ninskega davka. Organizacija učiteljev hteva, da vlada obda« 1 državne in federalne ctrzavne in leaerau^ ^ holder je, kar bi prinesi« m volj davkov, da bi vlada 8 ... nadaljevala socijalne za ^ brez dodatnih davkov iu cita. Zakaj so bili izvzeti ti , vit J ovy . od dohodninskega d« vK ' skoraj zagonetka. Dela'®. f dar niso nobeni kapital ^ h: “zaslužili” izjemo. ^ študiramo metode, s ka_ ^ kapitalisti lovijo svoje ^ ^ pridemo do zaključka, - , • radi-, bili ti delavci izvzeti , jih važnih pozicij, k a e - da bi br hoteli izrabiti, — velekapital pred davki- postavili na stran ^ Pcrijalizma ali na stran l00 dločvanJ e je, za pravo same dov in ljudstev? , va jse-‘ V tem •■prosvitljenem ^ > ran prosviuj«-— stolctju se ponavljajo P»V j, V ske vojne med barbaru^" 1 turo. Svet še ni odreše* 1. ga bo odrešil? frank iiarn? , miEK. FEBRUARV 7, 1939 LEPI IZGLEDI ZA NASO KAMPANJO ‘NAPREJ” STRAN? (Nadaljevanje s 1 . strani) ki bo presegale 150, tretja glavna opora “Napreja” v USA — ,od pogojem ga tekom kamp . nje ne pu „ lila ’ se _ M New Y ° rk ' Br °° l ' lyn “ Chieago, ki 5l . dos . daj bil , pred p etr oxtom. Velike »kupne prireditve s Hrvati in Srbi, ki se pripravlja¬ jo v vseh večjih m po mnogih manjših naselbinah, započeto z bira"i e prispevkov itd., nam daje garancijo, da bomo ne sa¬ mo P" novih naročnikih (500), temveč tudi pri zbirki fonda ($ 1 , 000 ), v tej kampanji imeli popolen uspeh. Na vseh dosedanjih konferencah so bili izvoljeni odbori ki bodo v posameznih naselbinah skrbeli za najuspešnejšo iz¬ vedbo kampanje m ki bodo poskrbeli tudi to, da bo po kampa¬ nj v vsaki naselbini ostal organizacijski aparat, ki bo stalno skrbel ne samo za naročnine in za fond, temveč tudi za to da * bodo smernice “Napreja” začele bolj odločno izvajati v živ- Ijenje- _ _ ^ Dosedaj je poskrbljeno za uspešno delo v večjih naselbi¬ nah. Po konferencah v Chicagi, Milwaukee in Clevelandu pri¬ dejo na vrsto manjše, posebno v Pennsylvaniji, ki potrebujejo vspodbude in zunanje pomoči. Gotovo bo tudi v manjših nasel¬ binah, ki po svojem številu tvorijo glavno jedro “Naprejevih” čitateljev, kampanja uspela nič manj kot v velikih, na ka¬ tere smo doslej koncentrirali večino naše pozornosti. Z združenimi silami, složno in organizirano pojdimo na de¬ jo, da zbudimo slovenske rojake za kritične čase, ki nastopajo. PAR DNI MED BROKLYNŠKIMI SLOVENCI (0 kampanji za “Naprej”, pa tadi o drugem.) Z malimi izjemami je vsak naš priseljenec iz starega kraja prišel skozi Nev/ York v Ameriko. Toda večina prišlecev vidi in ve o tem svetovnem mravljišču in čebelnjaku le toliko, kolikor ve o Le Havre, Cherburghu, Hamburgu itd., iz ka¬ terih so jih ladje odnesle čez veli¬ ko lužo. V globoko notranjost velikih Združenih držav, so nas pa priho¬ du ladij odpeljali vlaki in marsikdo ni imel več prilike obiskati New Zorka, ki se ponaša, da ima najvišje stavbe, največje mostove, najboga- tejše banke in truste in ki skriva, da ima tudi odgovarjajočo mero senčnate strani vsega tega “velike¬ ga” in “največjega” ... Par tisoč Slovencev iz Jugoslavi¬ je in Primorja sc peha v Nc\v Yor- ku in njegovih predmestjih za svoj vsakdanji košček kruha in se bori 2 a~svx>j ..obstiiiiek. Med temi Slo- venci je že precej močna in vpliv¬ na skupina slovenskih rojakov, ki so se razvijali z duhom časa in raz¬ mer, in ki so globoko prepričani, da je njihova dolžnost tako napram sebi in otrokom, kakor tudi napram sodelavcem in sodržavljanom dru¬ gih narodnosti, da ne stojijo ob stra¬ ni velikega socijalnega in politične¬ ga gibanja, ki presnavlja današnje Združene države. So to Slovenci in Slovenke, ki jih najdete v vseh naših podpornih društvih, v raznih naših kulturnih organizacijah, ki so v svojih unijah, ki so povsod, kjer » na en ali drugi način bori delo¬ ven človek za svoje pravice in za boljši in srečnejši svet. K tem našim rojakom so me posla¬ li z naročilom, pogovoriti se z njimi 0 organizaciji kampanje “Napreja”. •W Yorka tudi ob tej priliki nisem teje spoznal, kot ga nisem ob svo¬ jem prihodu v Združene države, ko *m poldrugi dan strmel v to in ono veliko, brez da bi videl New York. Za organizacijo kampanje bodo lijaki v Brooklynu storili toliko, Iv bi cilj celokupne kampanje mo- hl biti dvakrat presežen, če bi ostale večje naselbine vzele na sebe soraz¬ merno toliko, kot bodo to storili *Ooklynčani. Ha sestanku je bil izvoljen odbor ^ 9 oseb, ki bodo izvedli pobiranje šeklih naročnin, ki bodo število Zvočnikov • z pridobivanjem novih Ročnikov skoraj podvojili, ki bo- ^ Pripravili dve prireditvi itd. itd. ^en izmed na konferenci prisotnih je obljubil obiskati dve oddaljenejši naselbini, kjer je menda 400 Slo¬ vencev, ki “Napreja” še ne poznajo. Za pridobivanje oglasov, za redno dopisovanje in poročanje lokalnih novic, skratka o vseh predpogojih za najboljšo kampanjo se je na se¬ stanku razpravljalo in sklenilo naj¬ boljše. Na konferenci sta bila tudi dva zastopnika new-yorških Hrvatov, ki sta v imenu njihovih organizacij obljubila vso pomoč v kampanji. Hrvaška govornika sta, z ozirom na število Slovencev v Nev/ Yorku, su¬ gerirala, da bi se sestank izrekel kar za par stotin novih naročnikov in za nekaj stotakov fonda. Naši Slo¬ venci so bili sicer elektrizirani od tako lepih predlogov, toda zmagala je slovenska hladna glava in razum¬ nost. Do konca kampanje bo “Naprej” imel okoli 50 novih naročnikov, sko¬ raj vse obnovljene iztekle naročni¬ ne, koliko bo pa znašala vsota za fond, za oglase itd., to se bo vide¬ lo 31. marca. Brooklynčani pravi¬ jo, da ne bodo zaostali za nobenim, niti za Kanado ne, bojijo se pa, da po drugih naselbinah še zdaleč ne bodo toliko naredili. Iz razgovorov in sestankov sem mogel ugotovili, da se prijatelji “Napreja” v celoti strinjajo z nje¬ govim pisanjem in z celim njego¬ vim programom. Vse prepočasi in preboječe se po njihovem mišljenju razvija “Naprej”. Ker imajo svoj list radi, ker sc zavedajo njegove važnosti, niso štedili z kritiko po¬ manjkljivosti in nerednosti centrale v Pittsburghu, ki so ravno pri njih v Brooklynu posebno otežavale stalno, uspešnejše delovanje. Mnogo dobrih predlogov, o katerih bo mo¬ rala razpravljati bodoča konferenca “Napreja”, in več sugestij, ki se bo¬ do dale takoj vpoštevati, je padlo na sestanku, kakor tudi v posamez¬ nih razgovorih. “Naprej”, njegove ideje in število njegovih prijateljev in sodelavcev, se bo v tej kampanji zelo pomnoži- io v New York-Brocklynu. To je zaenkrat tudi glavno. O vsem ostalem, o raznih drugih aktivnostih, o delu, zaslužku, o go¬ stoljubnosti itd. bom moral pa dru¬ gič kaj napisati, ker eno izmed na¬ ročil brooklynskih prijateljev se je glasilo: “ne pišite predolgih klo¬ bas.” Ta pa že ima skoraj celo ko¬ lono, kar je dovolj ali pa celo že preveč. P- K. v TIMMINSU SO AKTIVNI ZA “NAPREJ” IN ZA ZDRU¬ ŽENJE SLOVENSKIH LISTOV Kmmins, Canada. — V prej¬ mi številki “Napreja” sem cit *la članek od F. Keržeta, ki ^'darja v Glasu Naroda, da ** treba napeti sile tudi za Oženje slovenskih časopi- USA. Zakaj bi jih imeli j. ^obenega razloga ni, za- Se ne bi Slovenci v USA (Ježili tudi okrog enega od- s ,, Cn ° demokratičnega delav- j ega lista kot je “Naprej”, ki jj”? 8 najbolj praktično služi i]o eji za enotnost in združenje piskih izseljecev v Ame- tf e '. ‘ n Kanadi. “Naprej” bi dv ° ma najlažje povezal (L progresivne sile v močno ^°kratič no fronto, j er s ttio ravno v kampanji za “Naprej” bomo tukaj pri¬ redili skupni Bazar pod avspi- cijo SPZ in HPZ. Upamo na dober uspeh, kljub temu, da so mnogi kakor tudi jaz v bolj slabem finančnem stanju. To¬ da vseeno vabimo vse prijate¬ lje sloge in napredka, da nas obiščejo vsaj en dan od 25.-27. februarja, v Ukrajinskem de¬ lavskem domu. Poglejte glo¬ boko v žepe, mogoče se še kje najde kak kvoder za delavsko časopisje. Pomagajmo vsak po svoji moči. Prilagam denar za 5 novih naročnikov in za 2 obnove in Sl za podporo listu. Sodružni pozdrav. M. Slak. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki ZANIMIVE VSAKDAJNOSTI V OBRAMBO RESNICE PITTSBURSKA KRONIKA Naročnik zahteva boljše pojasnilo. “Dragi kroničar: Johnstown, P a . — Ker ni¬ mamo denarja niti za delav¬ ske časopise, si jih zamenjuje¬ mo. Jaz dobim za Naprej Pro¬ letarca in Prosveto pri prija¬ telju, ki mi pravi: Ta dva li¬ sta imata oba eno in isto tak¬ tiko. V Proletarcu čitaš “o a- meriških radikalcih v Špani¬ ji”, v Prosveti pa “kako revo¬ lucija žre svoje otroke”. Do¬ stavil je še: Pisci teh člankov bodo pa nas požrli, če se ne združimo. Tako se začenja naš tecUn- ski razgovor, ko razpravlja¬ mo o enem ali drugem članku, ki izide v teh časopisih. Moj prijatelj, ki mi prinaša imeno¬ vana lista je ostal svež po du¬ hu in razumu. Poslušajte kaj mi je zadnjič razložil: Dolgo sem premišljal o vsem, sedaj pa vem kaj je wrong. V Chi¬ cagi so ostareli očaki na duhu in telesu, ki se v današnjem času motorjev krčevito držijo jadernic iz platna, ki so nek¬ daj res bile moderne, ki pa so danes zastarele. Naši v Chica¬ gi pa ne verjamejo v razvoj časa ih zato se jezijo na mo¬ torje in jim napovedujejo po¬ lom, namesto da bi reševali svojo jadrnico pred razsulom. Zadnjič je nekdo vprašal Proletarca, kaka je razlika med fašizmom in komuniz¬ mom. To vprašanje je za Pro¬ letarca nerazrešljiva “ugan¬ ka” in zato so rekli, naj jo reši Plankar iz Johnstowna. Ta je res dobra. Plankar je nam¬ reč že davno umrl in uganka bo ostala nerazrešena . . . O jednotah, o združenju se vedno več govori. Nekateri pravijo, da bi bilo treba tako narediti, da bi jednote postale prava mati za vse, ki so člani. Pravijo, da so danes jednote dobre matere posebno za tiste, ki so na njenih prsih in ki se¬ sajo sladko mleko, da so pa bolj mačehovske za večino članstva, ki ima dolžnost vz¬ drževati in rediti dobro mami¬ co, čeprav so brez dela in za¬ služka. Da bomo jednote vz- IZ BR00KLYNSKE DELAVNOSTI BrrokIyn, N. Y. — Za ranjene slo¬ venske, hrvaške in srbske prosto¬ voljce iz Španije, ki se nahajajo v Parizu smo ncwyorški Slovenci že marsikaj storili. Zadnji teden smo odboru zopet poslali $11.— v to svr- ho. Teh 11 dolar j v so prispevali: Društvo “Sloga” IWO 4320 $2.—, Jernej Corel 1.—, K. Jelušich 1.—, Sam -Lustica 1.—, Margaretič 50, F. Lucev 50, M. Kustro 50, Milan Se- pich 25, Karol Majdich 50, Jenie Peshel 50, Mike Borich 50, Frank Kovacich 50, John Gerzelj 25, Frank Urbančič 50, Omario Novak 50, Ivan Ručigaj 1.— Vsem darovalcem in prijateljem španskih prostovoljcev lepa hvala! Prireditve se v predpustu vrstijo ena za drugo. Slovensko pevsko društvo “Slovan” prireja kmetski ples, ki bo v soboto 11. februarja, zvečer ob 8 uri, v Alhambra Hall, 788 Woodward Ave. Hat chelc 25 centov. Vsi posebno pa tisti, ki imate slovensko narodno nošo pri¬ dite, ne bo vam žal. K. J. IZ WAUKEGANA \Vaukegan, 111. — Z zakašnjenjem obnavljam naročnino, ker delavske razmere so take, da prej res ni bilo mogoče. Bili smo zadnje poletje sedem tednov na stavki pri Chicago Hard Comp. Za sedanjo kampanjo za naš “Naprej” se bomo tukaj bolj slabo odrezali. List sem že večkrat pokazal našim Slovencem, pa se ga nekam ogibajo. “Aha, to je tisti komunističen list, ki ga izdajajo troublemekerji v Pittsburghu”, tako so informirani od naših drugih li¬ stov o “Napreju". Meni pa sc "Na¬ prej” dopade, ker je poučen in za¬ nimiv list, katerega bi moral imeti vsak deloven človek. Nekaj naroč¬ nikov bom pa le dobik Anton Polochnik. držali, moramo imeti delo. Če se jednote ne zanimajo za vprašanje dela in zaslužka, če ne podpirajo linijskega giba¬ nja, bo ovcam kmalu zmanj¬ kalo volne, čakati na prospe- riteto je varljivo upanje, če sami nič ne naredimo za po- boljšanje svojega stanja. Vsemogoče nam pride na misel, ko razgovarjamo o tem in onem. Zadnjič je eden vpra¬ šal: Kaj mislite, kaj bi se zgo¬ dilo, če bi urednik “Napreja” šel na potovanje po Nemčiji, Jugoslaviji, Madjarski, Italiji? Ali bi prišel živ in nepoškodo¬ van nazaj, ko so pa zadnje le¬ to celo predsednika HBZ But- koviča precej neusmiljeno mr¬ cvarili po Zagrebu? O davkih sem zadnjič govo¬ ril v večji družbi in rekel, da je čudno, da moramo delavci plačevati vse življenje visoke davke in ko umremo zapusti¬ mo navadno še kak dolg na davkih svojim otrokom. Kapi¬ talisti pa, ki nič ne delajo, za¬ puščajo otrokom milijone. Razgovor je poslušal neki dol- goušec, ki je letel k republi¬ kanskemu predsedniku unije in me zatožil, češ da sem go¬ voril proti vladi.' Na seji unije je predsedpik prinesel to reč naprej. Pa se je stvar končala s tem, da je dolgoušec moral priznati, da ne ve kaj je govo¬ ril in moral je prositi za opro- ščenje. O, knjigah, ki izhajajo nič ne pišete v “Napreju”.-To bi morali, ker nas zanima in ker bi radi vedeli kaj se splača či- tati in kaj ne. Lansko leto ste povedali svoje mišljenje o Dru¬ žinskem kolendarju in o dru¬ gih knjigah, zakaj ni letos nič? (Odgovor uredništva: nič nismo rekli o koledarju o o drugih knjigah JSZ in PM, ker jih nismo dobili.) Za kampanjo doslej še ni¬ smo dosti napravili, čim se vreme obrne malo na bolje, se oglasimo tudi o tem. “Oj, tam za goro, tam čaka zlato na nas — in veselo življenje. Tam ni več skrbi, vsak srečno živi; neznana je bol in trpljenje.” So rekli tako in se čez goro ljudje so veselo podali. Vriskali na glas, zapuščali vas — domovi so prazni ostali. Otroci, žene in bratje, sestre so zrli prek gor hrepeneče: kdaj vrne se kdo, prinese s sebo rumenih cekinov in sreče. Vrnila sta dva se trudna moža. “Tam sreče ni!” sta govorila veliko možov in mnogo sinov je vaših sanj beda izvabila. Da videla spet domači bi svet in vas, sva nazaj se vrnila. A vaših sinov ne bo več domov: tujina jih je pogoltnila!” Takrat so ljudje sklonili glave in neutolažljivo ihteli . . . Tja preko gora, v deželo zlata si niso nikdar več želeli. .. (Marija Brenčičeva). V uredniškem članku “Ame¬ riške Domovine” z dne 1. fe¬ bruarja 1939., pod naslovom: “Kaj pravite?” čitamo slede¬ če : “Oni dan nas je vprašal ro¬ jak, kaj je s tisto slavno am- bulanco, katero so poslali na¬ ši rojaki španskim komuni¬ stom? še ne vemo, če je pri¬ šla tje! Bolje bi bilo, da bi jo bili poslali v Ljubljano, pa bi nam bila cela Slovenija hva¬ ležna. . .” Cenjeni urednik “Ameriš¬ ke Domovine”! Ambulanca ni bila poslana komunistom, pač pa trpečemu španskemu naro¬ du in njihovim boriteljem, da je vozila in dajala pomoč kr¬ ščanskim telesom, katere so raztrgale bombe, vržene po le¬ talcih, ki so delali polete na čast Mariji Devici. Poslana je bila iz usmiljenja in požrtvo¬ valnosti za pomoč in olajšanje žrtvam pobesnelega fašizma in moči blazne cerkvene hierar¬ hije, katerim ni znana zgodba o Kristusu in Samaritancu in jim tudi niso znani drugi Kri¬ stusovi nauki, kadar se gre za njihove žepe in žepe kapitali¬ stov. Ambulanca je bila poslana v Pariz na centralo “Sanitarie Internacionale”, od tam pa v Barcelono, kamor je prišla dne 26. julija 1938. Odbor, ki je bil sestavljen za pobiranje pri¬ spevkov ima pismena potrdila, (mislimo pa, da se bodo tudi sami oglasili). Originalna pis¬ ma tudi lahko dobite pri “Po¬ moči za špansko demokracijo”, Room 205, Superior Ave., Sup- erior Building v Cleveland, O. Iirako veste, da Ljubljana po¬ trebuje ambulanco zato, ker leži in umira stotine ranjencev, ker manjka teh usmiljenih vo¬ zov, tedaj bodite prepričani, da bodo isti rojaki z isto po¬ žrtvovalnostjo pošiljali ambu- lance slovenskim katoličanom. Žalostno je danes tudi, ko se španski izmučeni in sestra¬ dani skoro neoboroženi narod, bori za delavsko svobodo ka¬ kor tudi za svobodo verskega in političnega prepričanja, pa ga nekateri katoliški in cer¬ kveni listi blatijo ter mu sku¬ šajo pognati nož v trbet. Ti li¬ sti gotovo ne branijo Kristuso¬ vih naukov, kakor jih tudi ne Frankovi Mavri, italijanski fašisti in nemški nacisti. Louis Krasna, Louis Mohar. člana Mednarodne Brigade. PRVA OBLETNICA MLA¬ DINSKEGA ZBORA Pittsburgh, Pa. — Dne 26. februarja bo slavil naš mla¬ dinski pevski zbor svojo prvo obletnico z lepim koncertom, na katerem bo sodelovalo več najboljših talentov iz Pitts¬ burgha in okolice. O mladinskem zboru se bi moralo veliko pisati, če bi ho¬ teli pravilno objasniti njegov namen. V tem kratkem letu je zbor mnogo pripomogel k na¬ predku v marsikakem- oziru in si je osvojil srce vsacega do¬ bro mislečega Slovenca in Slo¬ venke, ki se zaveda kulturne in izobraževalne akcije naših mladih fantov in deklet. Ob prvi obletnici te mladi¬ ne bi morali pittsburški rojaki položiti vsa nasprotstva na stran kakor so otroci in napol¬ niti dvorano Slovenskega Do¬ ma do zadnjega kotička, da jim damo moralno in materi- jalno podporo, ki je neobhod- no potrebna, ako hočemo, da se bo mladina razvijala in vzgajala v duhu tolerance in svobode. M. S. “Zadnjič, ko si sc dotaknil ne¬ kih starih grehov v svoji koloni, niso bile omenjene vse osebe, ki so, kakor sem razumel, ovirale napredek in združenje samostoj¬ nega društva in Slovenskega Do¬ ma. Meni se zdi, da ni lepo, da se prikriva tako važne podatke pred javnostjo. Iz pripombe pa je bi¬ lo razvidno, da se uredništvo ne strinja, da se bi priobčila ostala imena. Po mojem mnenju je še vač takih zadev, katere bi treba osvetliti v “Napreju." Zato imamo list, da na dostojen način okrta- čimo stare grehe. — J. K., Pgh.” * * * Tako je, kadar se človek lo¬ ti kakega kritičnega dela. Lju¬ dje mislijo, da mora ena ose¬ ba iti v ogenj za vse. Jaz bi zelo rad ustregel želji J. K., če bi bilo mogoče bi vse stare gre¬ he prinesel na svetlo. Toda nekje med nami obstoji nekako načelo, da greh se lahko pove, grešnika pa ne, in zato je mo¬ ja naloga bolj komplicirana. Kaj pa ostali rojaki v Pitts¬ burghu? Ali nimate tudi vi ka¬ ke zadeve, o kateri veste mno¬ go zanimivega povedati v “Na¬ preju?” Jaz sem tudi mnenja, da se je bilo treba dotakniti dotič- ne afere kakor tudi mnogih drugih. Omenil sem le toliko kolikor sem mogel izvedeti od drugih. Da niso bile omenjene ostale osebe, ki so bile indi¬ rektno zapletene v afero, mi je urednik povedal tole: Te¬ danji odbor Slov. Doma ni bil kompetenten reševati takih zadev, zato si je najel meše- tarja, ki se je dobro razumel na svoj posel, da je preprečil združenje. — S tem, da se bi bilo priobčilo ostala imena, bi sedaj prav nič ne koristilo. Med tem časom sem izvedel še za eno stvar, katero je tre¬ ba omeniti, in katera prikazu¬ je vsaj nekatere starejše roja¬ ke, da niso vedno in vsi kleče¬ plazili za Jolietom. Zadeva je zelo interesantna, če se vpo- števa tedanje društvene raz¬ mere. Mnogim je še v svežem spominu, da sta pred 20 leti hotela dva glavna odboimika prodati podporno jednoto neki zavarovalninski družbi, za kar bi bila dobila lepe tisočake. Ko so v Pittsburghu izvedeli za načrt, se je dvignil , prvi močan protest. Protest je bil tako oster in kritičen, da je dvignil vse o- stalo članstvo, da so prepreči¬ li prodajo. Pittsburgh je radi tega dolgo let trpel posledice, da ni imel zastopstva niti za¬ upanja, ker je imel gl. odbor V Albaceti, kamor sem se vrnil iz bolnice, da me uvrsti¬ jo zopet v bojno jedinico h kateri sem spadal, sem moral dobiti še ponovno zdravniško spričevalo, da sem v resnici popolnoma ozdravel in sposo¬ ben za fronto. Od komisije, ki je pregledovala rekonvales¬ cente nisem mogel pričakova¬ ti takega spričevala, ker rane še niso bile dovolj zaraščene in ker sem bil še vedno oslab¬ ljen. Prijatelji pa so mi pre¬ skrbeli potreben “Salvo con- dukto” (potni list) brez komi¬ sije in že naslednji dan smo se pripadniki različnih bataljonov in brigad, vračajoči se vsi iz bolnic, vkrcali na tovorne av¬ tomobile, ki so nas peljali zo¬ pet na fronto, k našim jedini- cam. Moj bataljon se je nahajal na fronti pri Brunette, kjer je tukaj svojega agenta, ki je poleg klobas pošiljal tam tudi imena naših revolucionarjev. Predsednik je vsem grozil z izključitvijo iz jednote, toda zaman. Spolerjev dopis v zadnji številki “Napreja” me je spo¬ mnil na obisk komisarja Adle- šiča, o katerem je “Naprej” že tedaj najbolj pravilno po¬ ročal, da ni prišel v Ameriko samo na obisk svojih rojakov, kakor so nas hoteli prepričati Koroščevi agenti. John Dečman, naš unijski organizator, je tedaj pisal v vseh režimskih listih in napa¬ dal “Naprej” in še posebno njegovega urednika, da je iz¬ dajalec svojega naroda, pro- palica itd. Kje pa je sedaj Dečman, da bi dvignil svoj glas nad pravimi izdajalci na¬ šega naroda, katerem je sam tako zvesto služil da so dobili medalije sv. Save. če bi bil Dečman tedaj posedoval ne¬ koliko več delavskega duha in malo bolj pomislil, bi bil lah¬ ko vedel, da je bil kot delav¬ ski voditelj žrtev klero-fašis- tičnega jugoslovanskega no¬ tranjega ministi-a. — če jaz pravilno poznam Dečmana, se ne bo niti sedaj kesal svo¬ jega dela. Drugi se ga mogo¬ če bojo vendarle sramovali, ko bodo videli sad svojega dela. A. H. O ZDRUŽENJU V uvodniku Napreja štev. 3 z dne 18. januarja t. 1. uredni¬ štvo piše o željah in volji član¬ stva za združenje slovenskih bratskih organizacij. Ako se članstvo v resnici tako zanima za združenje, bi bilo zanimivo vedeti, zakaj se ne obrne na zato poklicane faktorje. To so organizacijska glasila in za¬ to izvoljeni združevalni odbo¬ ri. če ti poklicani faktorji ne vršijo svoje naloge in če za¬ krivajo razpoloženje in voljo članstva, se to more imenovati velika nesramnost. Nedvomno je razpoloženje za združenje bratskih organizacij med član¬ stvom. Izgleda, da članstvo nima, poguma in dovolj trdne volje za pritisk od spodaj navzgor za združenje. Napisal bi lahko še mnogo več o združenju, pa to ne spa¬ da v “Naprej”, ampak v glasi¬ la organizacij. počival po veliki republikan¬ ski ofenzivi. Na poti v Brunet¬ te smo se vozili skozi Madrid, slavno mesto, ki je vzdržalo in ki še vzdržuje vse silovite o- fenzive in napade fašistov. Le¬ po je madridsko mesto, sijajno je madrisko prebivalstvo, ki je hladnokrvno preneslo najtežje momente, kar jih je preživelo kako veliko človeško naselje v zadnjih dvajsetih letih po sve¬ tovni vojni. Nismo se ustavili v Madridu in nisem imel prilike ogledo¬ vati si tega srca hrabre repu¬ blikanske Španije. Po ulicah, skozi katere so nas avtomobi¬ li vozili proti Brunette, sem videl razdejanja, povzročen^ od zračnega in artilerijskega bombardiranja. Nekatere u- lice so popolnoma razrušene, drugim se skoraj ne pozna, da ležijo v vojni zoni. čim bolj smo se bližali zapadnemu de- (Nadaljevanje na 4. strani). Joe Planton. IZSELJENCI Frank Starman. KOT PROSTOVOLJEC V ŠPANIJI Piše Louis Mohar, Cleveland, O. (Nadaljevanje) STRAN 4 V. IZKAZ PRISPEVKOV ZA PROSTOVOLJCE Sprejeto od 16. januarja 1939 do 31. januarja 1939. BROOKLYN V KAMPANJI Slov. Ženska Zveza, Timmins, Ont., Canada . Dr. 120, SNPJ, Gallup, N. Mexico . Ods. Broj 857 HBZ, Nelson, BS, Canada . Ods. Broj 202 HBZ, Chicago, III. Ods. Broj 678 HBZ, Noranda, Que, Canada. Ods. 4355 IWO, Slovan, Pa. Ods. Broj 281 HBZ, Trial, BC. Canada Živan Ivanovich, Youngslo\vn, Ohio T. Parežanin, Seattle, Wash. D. Bijelich, Chicago. Illinois Ods. Broj 363 HBZ. Camden. N. J. Ods. Broj 50, HBZ, St. Louis, Mo Ivan Hreljac, Jr., St Louis, Mo. Ods. Broj 887 HBZ, Fort Bragg, Calif. Petar Gerbac, Fort Bragg, Calif. Ivan Buzdon, Fort Bragg, Calif. Ods. Broj 617 HBZ, Welland, Ont., Canada Sime Rasm, Newark, N. J. Petar Jakovich, W. Allis, VVis. Zlata Horzich, Chicago, 111. Dobrotvor Dr. “Dalmacija”, Cleveland, Ohio . Društvo “Sloga” 4320 IWO, Brooklyn, N. Y. C. Jelušich, Brooklyn, N. Y. Ods. Broj 9 HBZ, Chicago, 111. ...$ 7.45 5.00 11.72 15.15 7.00 5.00 6.05 7.60 1.00 1.00 5.00 5.00 5.00 5.00 1.00 1.00 2.00 4.35 6.50 8.75 5.00 2.00 9.00 5.35 Brooklyn, N .Y. — Kakor mnoge naselbine po Združenih državah in Kanadi, tako se je tudi naša sloven¬ ska naselbina v Greater New Yorku odzvala tej kampanji, da po svoji moči razširi list “Naprej” po naši naselbini. SKUPAJ.. .$131.92 Matt Spolcr, tajnik. PITTSBURGH, PA. Sprejemni večer prostovolj¬ ca J Gerlacha Prihodnjo nedeljo 12. febru¬ arja se vrši sprejemni večer mlademu hrvaškemu prosto¬ voljcu J. Gerlachu in sicer v Soc. Lyceum, na 805 James St. N. S. Pittsburgh, Pa. Gerlach je bil poročnik v Washington- Lincoln Bataljonu, ki se je pjred kratkim vrnil iz Španije. Za sprejemni odbor. Anton Horvat, N. Banjanin, S. Devunich. DIES BO NADALJEVAL LOV NA ‘RDEČE” Diesov kcmitej je dobil novo živ¬ ljenje in sto tisoč dolarjev pod po¬ gojem, da bo v resnici preiskoval neameriške aktivnosti v Združenih državah. Proti njegovi zadnji gonji je bilo toliko ugovorov in kritike v senatu, da .je Dies sam obljubil, da se bo v bodoče držal bolj do¬ stojno. Diesov komitej je kreacija reak¬ cije,' ki hoče na vsak način očrniti novi deal za nekaj neameriškega, da so vsi novo dealovci tujezemski radikalci ako ne komunisti. Toda v prvi vrsti pa hoče oblatiti in raz¬ biti militantnost organiziranega de¬ lavstva, ki se je zadnjih par let precej razgibalo, odkar mu grozi amerikanski fašizem. Da bo lažje rasširjati “Naprej”, so si čitatelji osnovali odbor, ki je na delu, da preskrbi listu večji razmah med rojaki. Čisto logično je, da na¬ biralci novih naročnikov naletijo na razna vprašanja, kaj za eden časo¬ pis je “Naprej”, kaj za ene cilje za¬ vzema? Na taka vprašanja je odgo¬ vor jako lahak. Namreč, da je “Na¬ prej" glas nas delavcev. Lastnik li¬ sta je vsaki posamezni naročnik. List nam prinaša podatke o izboljšanju delavskih razmer, poziva; da se or¬ ganiziramo v unijah, in drugih orga¬ nizacijah in društvih, katere so de¬ lavcu v podporo in izobrazbo, prina¬ ša nam resnico in nevarnost, kate¬ ra nam preti ubogim delavcem, nevarnost v obliki fašizma, katerega hočeta zanesti Hitler in Mussolini tudi med nas v Ameriko. Torej list “Naprej” si je zadal nalogo, da ščiti pravice naše delav¬ ske mase, ki se trudi, da pride do svoje svobode, do katere je opravi¬ čena v pravem smislu. So ugovori in vprašanja: Kaj bodemo mi Slo¬ venci rešili svetovno vprašanje de¬ lavstva? Da, tudi mi Slovenci igramo v tem vprašanju ogromno vlogo. Za¬ vedajmo se, da pretežna večina nas vseh je prišla v to deželo z željo, da si prislužimo boljši kos kruha, kakor smo ga bili deležni v naši stari do¬ movini, na ketero radi tega nismo pozabili. Da, toliko večja je naša dolžnost, da se moramo boriti za naš sedanji kruh, da podpiramo “Na¬ prej”, ki nam v našem materinem jeziku prinaša vse, kar služi k naše¬ mu izboljšanju. Naši rojaki so de¬ lavci. Ne zapodite prijateljev “Na- preja”, ko vas obiščejo v dobrem na¬ menu ter vas prosijo podpore. “Na- prejeve” prijatelje je treba najprej dobro razumeti, za kaj se borijo. Kakor je že omenjeno, je osnovan odbor za to kampanjo. Temu odboru so priskočili na pomoč Hrvaški in Srbski bratje, ki so nam ponudili svojo pomoč v naši kampanji za de¬ lavski in zato protifašistični list “Naprej”. V sporazumu s prijatelji lista se priredi v ta namen priredi¬ tev, ;atere čisti dobiček je namenjen za korist lista in njegovega razširja¬ nja. Ta prireditev se bo vršila v hr¬ vaškem klubu na 40 ulici v New Yorku. Program te prireditve bo pravočasno naznanjen v tem listu. Posebnih novic iz naše naselbine nimamo razen par predpustnih pri¬ reditev, katere Slovenci nikakor ne smemo prezreti, kajti predpust je edini čas v letu, katerega porablja¬ mo za veselice in poroke. Tako predpustno veselico priredi moški pevski zbor “Slovan" v Brook- lynu na 11. februarja v prostorih Kranka Križa na Woodward Ave., Ridgewood. Priredijo namreč lep KMETSKI PLES. Še imamo v spominu neko pred pustno veselico z “kamelo'’, katero je priredilo, gori omenjeno društvo pred par leti. Slovanovi “clovvni” se trudijo da vsako svojo prireditev iz¬ vršijo kakor jo napovedujejo. U- pam, da nas s svojim kmetskim ple¬ som na 11. februarja razveselijo. KAMPANJSKI PRISPEVEK IZ SILVER KINGA, KANDA. Silver King, Mayo Y. T. — Teh par Slovencev, ki se nahajamo v severni in ledeni Kanadi, nočemo ostati iz¬ ven velike kampanje, ki jo imate a- meriški slovenski rojaki. Šel šem o- krog prijateljev in zbral sem $6.50 za fond našega “Napreja”, da bi se hitrejše širil, da bi uspešnejše odpi¬ ral oči in spoznanje. Prispevali so: J. Krašovec $2:50, F. Sodec $2, Eli Popovič $1, Rudolf Vider $1. Za svo¬ jo obnovo pa prilagam $2.50. skupaj torej $9.00. Apeliram, na vse slovenske roja¬ ke, pomagajte podpirati naš sloven¬ ski protifašistični tednik, ki nam je tako potreben, ker nas poučuje in bodri v našem boju za svobodo in kruh. Mi, ki smo precej odrezani od sveta bi želeli, da bi nam “Naprej" prihajal vsaj dvakrat na teden. Če bi šli vsi na delo in zavihali rokave, bi se ta naša želja lahko kmadu iz¬ polnila. Bratje in sestre Slovenke, naroči¬ te si “Naprej”, podpirajte ga in pri¬ dobivajte mu novih naročnikov. propagandni in tiskovni fond VI. IZKAZ Tim Ta°oL°i&iT/. sT2 a R^anc 50C P Jerr^Sdtn, * 10c, A C salam™ S l, Protifašist 50c, John Česnik 25c, D. Rotlich 2 5c , V Prpovič 50c, J. 'štrukelj-Ljubljančan 25c, Anton Frank 50c, M . Brezovar 20c, John Seme_50c. Skupaj $4.55. 1 a Janša- M. Brezovar 50c, Frank Okički 50c, Ne meno. Zbral A. Jc • A . Zupan 50c, Mirko Kne 50c van 25c, A. Janša Sl, • ^ Louis Kramar 2 5c, Neimenovan 2rl^« ,0 si,Josephte Navzel 50c, Mary Baraga 50c. Sku- P3j Zbral Anton Cavdek: Joseph Malečkar 25c, John Rolich 25c, Anton Cek lOc, A. Cavdek $1. Skupaj $1.60. G T. CoHinwood $1 g8 Anton Janša 53.90. Za nezadrzano provizijo, l- *»• * K . mel 30c z-, „ ^ Detroit, Mich. Prispevki J. Drobn.ch $2 F Kapel 30c, za nez a . držano provizijo: F. Modic 96c, Latin 34c, F. Kapel $2.42 Bloomsfield-Hills. Mich.: F. Thiel 50c. Atl.n, Canada: Nick Jako. vich $1.50. Pittsburgh, Pa.: Stefan Ursic 50c, A ; H - za zadržano provizijo Sl. Standardville, Utah.: Albert Judn.ch za nezadržno provizijo 50c. BrookIyn, N. Y.: J. Ručigaj Sl, C Sknnar za nezadr. Žano provizijo $1.75. Chisholm. Minn.: Mary Kasun za ndzadržan« provizijo $1-62. Kirkland Lake, Canada: L. Zdravje /a nezadrzano provizijo 50c. Helper, Utah.: J. Zupančič Sl. Philadelphia, Pa , p. Klein $1 Neffs, Ohio: C. Dernach za nezodrzano proviz.jo 25c. Kansas City, Kans.: V. Kriss Sl. Irvin Butte, B. C., Canada: Perp ar $1. Skupaj $13.12. V prejšnih izkazih objavljeno .% Dalje je na 18. februarja pred¬ pustna veselica, katero priredi dru¬ štvo št. 140 SNPJ v Slovenski dvo¬ rani na Irving Ave., Brooklyn. Isti večer priredi tudi Slovensko Delav¬ sko Podporno Društvo svojo pred¬ pustno zabavo pri “Srajovomu Fran- celnu” na 66-91 Forest Ave., Ridge- wood. BROOKLYN, N. Y. VABILO SLOVENSKO DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO* INC. N Y. Vas vljudno vabi na PREDPUSTNO ZABAVO ki se vrši v SOBOTO, 18. FEBRUARJA ob 8 uri zvečer, v ASTOR HALL, 66-91 FOREST AVE., Ridge^ood (Izstopiti Forest Ave., “L” Station). SLOVENSKA GODBA “ADRIA-TRIO” Hat check 25 cents. Na svidenje! Se priporoča ODBOR. Vlada gradi nova stanovanja SELITEV V NOVA STANOVANJA SE PRIČNE ŠE TO POLETJE K zaključku dopisa bi še enkrat priporočal vsem slovenskim zaved¬ nim delavcem: V boj za demokraci¬ jo! V boj proti fašizmu: Na delo za “Naprej!” Prijatelj. Pozdravljeni, — John Krašovec. DETROIT, MICH. Help to Save Spanish Democracy . Talking Picture Showing “Return to Life” and “Heart cf Spain”, Saturday, February 18th at 8:00 P. M., at Sloven- ian Workers Home, 437 South Livernois. Admission 25c. Re- freshments after Movies. Good Musič up and down. Sponsored by I. W. O., Branch 4339. SKUPAJ .. Vsem zbiralcem in darovalcem prisrčna hvala! m St st' 1 NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI NOVI: nik J., Pirc John. Petrich vec P-, Rezelj J., Savri J., Sodnikar F., Tavčar j.,. 1 Udovich J., Ujcic J., Ošaben cic J., Merhar J., Samsa J. Nathan Štraus, načelnik United States Housing Administration, na¬ znanja, da je vlada pričela z obšir¬ nim grajenjem stanovanjskih hiš, v katere se bo pričelo naseljevanje še to leto. Po njegovi izjavi se bo vsak mesec naselilo v nova stanovanja o- krog 5,000 družin. Senator Wagner je predložil na¬ črt, da vlada dovoli nadaljnih $800.- 000,000 za gradnje in čiščenje slu- mov v vseh večjih mestih. V nova stanovanja pa se sprejema samo tiste družine, ki kvalificirajo v finančnem oziru. Za brezposelne in delavske družine pa ne morejo do¬ biti novih stanovanj, ker .niso v sta¬ nju dati garancije za stanarino. To garancijo jo treba odstraniti. Delav¬ cem bi se moralo plačati dostojno mezdo in brezposelnim dostojni re- lif, da bodo tudi oni osigurani za u- dobnejše življenje. BROOKLYN, N. Y. VABILO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO SLOVAN Vas vljudno vabi na Kmetski ples katerega priredi v SOBOTO, 11. FEBRUARJA 1939, Timmins, Canada: Martinac Geo. Pancic P., Muhvich Angela, Straj- nar L. Kirkland Lake, Canada: Kri¬ ze J., Turkalj Tony. Chaput Hughes, Canada: Zuzek Ivan. Cleveland. O.: Krall J., Novak Jack. Barberton, O.: Bombach A. Chisholm, Minn.: Lane Joseph. Lk>ydall, Pa.: Kotar Frank. Ljubljana. Jugoslavija: Korpar Rezi. Kirkland, Lake, Canada: Pechaver Tony. Unity, Pa.: Gerdich M. J. McKees Rocks, Pa.: Simcich Frank. Imperial, Pa.: Kirin Frank. Neffs, O.: Zajc Frank. Detroit, Mich. Kos John. Helper, Utah.: Kamby Tony. Mil- vvaukee, Wis.: Jezernik Mary. E. Pittsburgh, Pa. Bohinc J. Adena, O.: Mandish John. Pitcairn, Pa.: Medved Matt. Onnalinda, Pa.: Zalar Frank, Deželan John. Noranda, Canada: O- stronich S. — Progressive \Vomens ima 500 članic v New Yorku, ročale na konvenciji, da so zbraji tisoč dolarjev za republikansko ij nijo in sodelovale pri vseh kor® delavskih akcijah. — Farmerji v Wisconsinu vajo od governorja, da izposluje s voljenje, da bodo mogli Sp^nij; dati milijon funtov siraHki !e skladiščih in katerega:' LftJruž državah ne morejo prodati.' — National Safety Council ča. da je bilo več ljudi poškodon doma kot pa je bilo pobitih in d tih na ulicah in cestah z avtcai li. Pennsylvanija je znižala a lo avtnih nesreč za 35%. 1! v ALHAMBRA HALL, 788 Woodward Ave., Ridge- wood. Začetek ob 8 uri zvečer. Udeleženci v slovenski narodni noši so posebno dobrodošli. Hat Check 25 Cents. SLOVAN. KOT PROSTOVOLJEC V ŠPANIJI (Nadaljevanje s 3. strani) Kot prostovoljec v Španiji. lu mesta, tem bolj smo naleto- vali na barikade na ulicab sa¬ mih. Madrid je pripravljen, pripravljen tudi za slučaj, če bi se zgodilo kaj neverjetnega, namreč to, da bi kaki fašistič¬ ni koloni uspelo prodreti v mesto samo. Vsaka ulica, vsa¬ ka hiša je izgrajena v trdnja¬ vo. Pred trgovinami oziroma razdeljevalnicami hrane so stale dolge vrste ljudi, ki so čakali da dobijo svoj skromni dnevni obrok hrane. Po ulicah so vozile cestne železnice, lju¬ dje so brzeli po svojih poslih, kot da ni vojne, kot da ni vsak¬ danjega obstreljevanja. Na velikih trgih so granate in le¬ talske bombe izruvale velike jarke, v katerih bi imel pro¬ stor cel vagon cestne železni¬ ce. Pri vbodih v podzemeljsko železnico so nameščeni napi¬ si, ki jih je po vseh ulicah pol¬ no, kaj in kako je treba ravna¬ ti v slučaju zračnega napada. Po ulicah in vrtovih so se igra¬ li otroci, brskali so po razvali¬ nah — kakor da ni vojne. . . Pozdravljen Madrid, živeli Madridčani, slavni branitelji glavnega mesta in svobode hrabrega španskega naroda! Kraj, kjer je moj bataljon počival po ofenzivi na Bru- nette, ni daleč od Madrida. Ko sem prišel med svoje tovariše sem opazil, da je ostalo le še par ducatov starih znancev. Drugi so po bolnicah, mnogi počivajo za vedno v okrvav¬ ljeni španski zemlji. Za cle¬ velandskega rojaka Krasno sem zvedel, da se nahaja v ne¬ ki bolnici, natančnejšega pa ni vedel povedati nihče. Že pri prvih vežbah se je pokazalo, da ne morem vzdr¬ žati naporov fronte. Večkrat sem se zgrudil in imeli so z menoj več sitnosti kot pa ko¬ risti. Premestili so me v drug oddelek in sicer v orožarno rad povedal malo več, ker je le zanimivo, kako življensko. pot imajo nekateri med našim malim slovenskim narodom. Komandant orožarne je bil Slovenec, oziroma ruski Slo¬ venec Rinaldo, ki je svojčas ži¬ vel v Trbovljah, kjer je nje¬ gov oče bil zelo aktiven v so- cijalističnem gibanju. V sve¬ tovni vojni so ga poslali na rusko fronto, kjer je bil vjet. Kot dober ključavničar si je hitro našel delo in kot vojni u- jetnik-delavec je živo deloval v ruskih delavskih organizaci¬ jah. oktoberski revoluciji se Po brigade. Popravljal sem stroj- je pridružil boljševikom in je niče in avtomobile. tekom državljanske vojne in številično oslabljene bata¬ ljone po ofenzivi na Brunette so izpopolnili z novimi prosto¬ voljci in z onimi, ki so se vra¬ čali iz bolnic. Zopet na nogah, je bila brigada transferirana na drugo bojišče, to pot na ka¬ talonsko fronto, pred Zara- gosso. Fašisti so imeli tukaj utrdbe, kakoršnih nisem videl še nikoli prej. Več vrst beto¬ niranih strelskih jarkov, vse v cementu in jeklu, izborno u- sidrana gnezda za strojnice in artilerijo, volčje jame za tan¬ ke itd. Slutili smo, da smo pri¬ šli pred ta zid z nalogo zavze¬ ti ga in pregnati fašiste, ki so nad leto dni čepeli v svojih u- trdbah, vršeč ofenzive na se¬ veru, na Bilbao, Oviedo . . . V orožarni brigade sem na¬ šel dva Slovenca, o katerih bi pozneje v dobi graditve nove Rusije bil v ospredju onih pi- jonirjev, na temeljnem delu delu katerih se danes razvija delavsko-kmečka sovjetska dr¬ žava. Za svoje zasluge je do¬ bil več visokih sovjetskih od¬ likovanj, s seboj je imel le e- no, znak “Vorošilovega strel¬ ca”. Bil je res strokovnjak v orožju in veselje je bilo delati v tej delavnici. 18 let ni bil več s Slovenci skupaj, pa je naš jezik še zelo dobro govoril. Ko je slišal, kaj se godi v Špa¬ niji, je prosil za potni list in za dopust in s prvim parnikom je odplul v Španijo, kamor je prišel spomladi 1937. Zanimal se je za vse in mnogo me je vpraševal o Ameriki, o naših Slovencih tukaj, o našem delu in življenju. Z zanimanjem je čital naše slovenske ameriške časopise, a sodba njegova o pisanju je bila taka, da jo ra¬ je zamolčim. Ko sem bil pre¬ stavljen iz orožarne na drugo mesto, mi je bilo težko raz- stati se s dobrim prijateljem Robertom Rinaldijem. Ime drugega Slovenca, s ka¬ terim sva skupaj delala v oro¬ žarni bom izpustil. Belgrajska policija bi te vrstice mogla prekovati v kako hudo obtož¬ bo po “zakonu o zaščiti drža¬ ve” in ga zašiti za “dve do dvajset let”, kakor se kaznuje one v Jugoslaviji katere na en ali drugi način .upravičeno a- li neupravičeno, proglasijo za državi nevarne elemente. A španski prostovoljci so sma¬ tram v Jugoslaviji za najne¬ varnejše osebe. Stanko je doma iz ješeni- škega okrožja. Bil je borec v četi “Matija Gubec”. Po ra¬ nah, katere je dobil, ga niso pustili več med borce in prišel je v orožarno iz istih vzrokov kot jaz. Stanko je s petnajstimi leti že delal v jeseniških jeklar¬ nah. Med stavko je raznašal letake in pozive organizacije v delavske hiše in imel je za se¬ boj vedno špijone podjetja in državne policije, ki skupaj na¬ stopajo proti delavstvu, še ni imel šestnajst let, ko so ga med tem štrajkom proglasili za' državi nevarnega komuni¬ sta. V verige uklenjenega, so ga s štirimi žandarji odpeljali v Ljubljano v deželne zapore. Sodniki so ga več tednov za¬ sliševali in mu skušali splesti kako vrv, ko pa je vsa njihova umetnost ostala brez rezulta¬ ta in ko so se za mladoletnega Stankota začele zanimati de¬ lavske mase in mnogi advoka¬ ti, profesorji, pisatelji, (ki ni¬ so mogli verjeti, da je šest¬ najstletni fantiček tako huda nevarnost za državo), so ga sodniki morali izpustiti. Ko je Stanko prišel spet na Jesenice, je stavka že propad¬ la. Zrušila je stavko sila obla¬ sti, spodjedla pa sta delavske vrste neenotnost in medseboj¬ ni prepir. Stanko je bil med odpuščenimi vpisan na črno li¬ sto, kar je pomenilo, da ne bo dobil dela v nobenem podjetju na Slovenskem. Za tega mladega borca so se zavzela delavska društva. Bil je v dramatičnem, v pev¬ skem, v športnem in prosvet¬ nem društvu, opravljal je raz¬ na uradna dela in dobival par centov, da je imel za vsakda¬ njo skorjo kruha. Mnogo pre¬ povedane delavske literature, brošuric, časopisov, knjig itd. je na skrivnih potih prihajalo na jesenice in Stanko je bil e- den izmed najzvestejših čital- cev in razširjevalcev te osvo¬ bodilne literature. Policija in kompanijski agenti so mu bili noč in dan za petami. Ko je pripovedoval, kako se je mo¬ ral umikati in skrivati, sem si mislil, da je v Sloveniji delav- PONOVNI: Schumacher, Canada: Andolsek L. Timmins, Canada: Prelogar John, Pirch Karolina. Kirkland Lake, Can.: Otoničar M. Chisholm, Minn.: Kasun S., Vodovnik Jos, Mihelič Agnes. Brookljn. N. Y.: Končan Vinko. New York, N. Y. Kobilca F., Milovec J. Vintondale, Pa.: Jordan A. Yukon, j Pa.: Poverk Matt. Detroit. Mich. Ur- j bancich F., Traven Joe, Mezgec John, Cetinski Martin. Dearborn, Mich.: Horvat Martin. Onnalinda, Pa.: Karošec Frank. Cleveland, O.: Marn J., Založnik A., Leonard J., Grzincic John, Malnar L., Škraba M. Detroit, Mich.: Gregor J. VVau- kegan, 111.: Potochnik A. Pittsburgh. Pa.: Hrvatin J., Gosenca M., Stan¬ dardville, Utah.: Kump Anton. Dear¬ born. Mich.: Bostanik L. Atlin, B. C., Canada: Jakovich N. Timmins. Canada: Slak Margareta. Cicero, 111.: Beton A. Chicago, III.: Brljavac J. Detroit, Mich.: Smoltz J. Bloom- field-Hills. Mich.: Thiel F. Mrs. Johnstown, Pa.: Planton J. Strabane. Pa.: Dr. “Postonjska Jama” West Vievv, Pa.: Devunich S. Akron, Ohio: Gombač John. Cleveland, Ohio: Ces- Dober premog in drva Dobite pri SEDMAK M O V I N G 6506 St. Clair Avenue Tel: HEnderson 1920 Cleveland, Ohio o vi polj stra faši leta Ijev Sov je i skim borcem težje živeti od policije kot pa gangsterjem v Ameriki. Ko je izbruhnila fašistična V ? taja . v š P ani Ji in ko so delav¬ ci slišali, da se snujejo med¬ narodni bataljoni, jih je bilo na stotine, ki so bili pripravlje¬ ni potovati v Španijo v boj proti fašistom. (Dalje prihodnjič). Ii glio na kot Pac na je, ki j Roo cele sam DON’T BE M1S-LED > "All-Pink dental plate . O* are not ali Genuine. them are celluloid, except LUXENE or VERNONft vvhich are the latert and * reliable dental plate materi LUXENE and VERNONlTEpjj* possess greater strengtb. IVI --» j neas, longer color Ide *“ ino natural appearanee. BROKEN TEETH REPA 11 ® Laboratory Pnce>— , I 3-Hour Serv,ce pRlC C| PHONE FOR SPEC1AL f Člani unij in naroči “Napreja” dobijo znaten pop^ 1 pri vseh delih. three STAR BOTTLING W0flk' Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v ^ okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILROAD AVE. _ P hon e: Oakmont 305 - VERO^ ^ =2^ Q nudimo premog po NAJNIŽJIH CENAH: Ohio kosovec (Ohio Egg Clean) 4 Kentucky Kosovec t - — — .jj. Opek. Kentucky (Lump .creened) Oprani Poc . < Po „ w „, hed Stov