Spi'ejem cesarja na slovensko-nemškej meji. Iz Ljutomera dobili smo in iz Radgoae dopisov, ki porocajo, kako so Sloveaci cesarja pozdravljali v Radgoai. Veselo je brati, kako so se Slovenci baaderaši, Veržejski strelci obaašali. Zeleč pa v Slov. Gospodarji mogoče aataačao popisati vae, kar se je v aazočaosti cesarja godilo pri Bas, prpsiaio podrobaejih poročil še iz Ptuja, Slatine, Šmarije, št. Jurija, Celja, Laškega, Zidaaega mosta ia Terbovelj. Daaes objavimo aa teai mestu, kako so št. Iljčaai v Slov. goricah cesarja pooastiii. Seatilj pri Spielfeldu. Naša fara je prva ob južaej žeJezaici na aemški meji. Zaaimalo bo toraj ves sloveaski svet, kako da smo 9. daa julija aašega presvitlega cc-sarja sprejeli mi, ki smo tako rekoc sloveaski graničarji ob aeiaškej aieji. Velika aevamost je pvetila aaširn predstaršem nekdaj od južuo-izhodne straai po divjili Tarkih, eaaka, dasiravao v drngern pomeau, aam preti zdaj od severao-zahodae straai. Turčiui aaairtv, bi nam radi bili vzeli sv. katoliško vero, Nemci-liberalci pa aašo narodnost ia ž ajo še po vrha sv vero. Dovolj dokazov imamo iz vsakdaaje skušaje, da so aaši aemčurji skorej brez izjeme tadi slabi, le samo po imeau kristjaaje. Čestital bi vsakema Sloveacu, ki se nči aemščine, da bi ž ajo si tudi prilastil dobrih lastaosti pošteaega Nemca. Pa navadao je aarobe: Sloveaec z aemščiao srka tudi v se versko vaemaraost. Kdor poštea Sloveaec hoče biti, vere svete aikdar ae sme zatajiti. Ia kakor verai Sloveaci saio pozdravili Šeatiljčaai svojega premilostaega vladarja. Skleaili smo s prva. da bomo se postavili aa veliki cesti .pri cerkvi, ktera je tik železaice pred predorom ali tuaeloia. To je bila tudi pametaa misel, kakor je izid potrdil. Pa sebičaost ima pro tadi svoje pote ia tako je prišlo, da aam je bil za cesarjev pozdrav odločea prostor pred tukajšajim aialiai kolodvorčekom. ki je za predorom, skorej četrt are od cerkve proti Mariboru oddaljea. Ze dalj oasa so aaše dekliae delale veace, posebao pa še zadajo apdeljo po popoldašaji službi božji pozao v aoč ia še celi poadeljek je bilo ogromBO dela. Kolodvor je bil z večimi in manjšimi maji — bilo jih je čez sto — v resaici lepo okrašea. Na vsakem laaji je bila eaa ali več baaderic. Pred kolodvorom je visela vec metrov dolga belo-zeleaa zastava. Vsi roaji so bili z lepimi veaci zvezaai ia večji zmed ajili tadi s krasaimi veaci okiačaai. Na sredini je bil napis: ,,Fraac Jožefa aaj aam Bog " -;" Ravao tako pa smo tadi farno cerkev zivi ozaljšali. Na severai strani cerkve počeaši do velike steze je bilo postavljenih čez 70 majev, okineaaih z zastavaiai, s šopki, ia z zeleaiaii veaci. Most nad železaico rned cerkvijo in farovžem je bil popolaoaia podobea slavoloku, s smerečjem vse lepo preprežea, z venci zakrit ia ker naai je bila po okrajaeai glavarji sloveaska trobojuica prepovedaaa, smo postavili aad aiost prekrasea lipov veaec okrašea s traki ia aajlepšimi cvetličaimi šopki. Po vsej pravici bi se zamoglo reči glode kiača pri cerkvi ia kolodvoru: ;,Tukaj slava veace vije". Tudi vse liiše ob železaici so bile z baaderami, ia z veaci lepo okrašeae, aaj lepše pa šolsko poslopje ia aekoliko više ležeča aiša priduega aarodajaka g. A. Thalerja. Ze pred četrto aro popoldae se je začelo ljvidstvo aa kolodvoru ia pri cerkvi zbirati. Ob '/,5. ari 8iao biii že vsi aa kolodvoru zbraui. Ljndstva je bilo gotovo nad 200t>: doslužeai vojaki, — med ajimi več dckoriraaih — s svojo bandero, šolarji in šolarce, kterih je bilo 70 belo oblečeaih ia oveačaaih. Vsi šolarji ia šolarce so iaieli čez ramo zeleni vencc ia v rokah cveteče šopke. Tako smo bili pripravljeai, ko aam ob 'j.fi. uri lepo vbraao zvoajeaje ia možaarjev pok aazaaaja, da se cesarjcv vlak približuje. Ko svitli cesar corkev zagledajo, iz ktere visokili lia ia strehe je 5 velikaaskili zastav Nj. Veličaastvo pozdravljajo, zapastijo svoj vagoB, ter zuaaj vagoaa. stoje aa aajaižji stopaici si aa vse straai ogledajejo, kaj da wo vse mladih Sloveak pridae roke priredile mogočaemu vladarju v čast. Hlapoa s prikopljenirni vagoai komaj da se aaprej giblje. Cesar ia Njihovo visoko spremstvo, ki je po veeem znaaj vagoaov stalo, se ogledujejo, pa živc daše ai videti bilo, le pri železaiškem čuvaji zravea mosta stoji aekaj starih mater, ki aa oddaljeai kolodvor aiso aiogle iti. Pred predorom se podajo svitli cesar aazaj v vagoa. Ko pa se vlak iz predora prišedši približuje železaiški postaji, oglasi se godba, ki je cesarsko hiaiao svirala, zadoaijo burai živio - klici vlaku aasproti ia premili vladar pred okaom svojega vagona stoju z odkrito glavo smealjaje se gealjivo odzdravljajo zvestim sloveaskim podanikom svojim. Vlak se jako počasoma giblje aaprej, baadere vilirajo, šolarji ia šolarce Njih Veličaastvo pozdravljajo s svojimi šopki, moški se odkrijejo ia žeaske z belimi robci krilijo vladarju aasproti; marsiktera solza zaleskeče v očeli pridnih sloveaskih mater. Vse je živo ia veadar tako mirao, red izgledea. Treautek nepopisljiv. Med mogočaimi živio-klici ai bilo slišati aobeae godbe več. Dobro sern pazil, pa da bi le ea sam ,,hoch"-klic slišal! Nič takega! Zalostai smo gledali za cesarjevim vlakoai, pa že ga ni bilo več. V veliki aaglici je drdral proti poaeaičeaemu Mariboru. Tako srao pozdravili Slovenci aa aemški meji prerailega cesarja. Nerad še omenim, da je bilo maogo takih, kterim je bilo ,,pregmaaj", da bi v domači fari potakali presvitlega cesarja ia ma tukaj aazaaaili svojo udaaost ia hvaležaost, ter so raje šli v aemški Stras ia Spielfeld Neaiceai aa pot. Od pet občiaskih predstoiaikov v fari ie bil ediai g. Igaacij Repaik aavzocea pri proslavIjaaji dobrotljivega cesarja. Vam pa pošteae sloveaske dekliae, ki ste imele toliko truda z aapravljaajem šopkov, veacev, zastav ia zastavic, ki ste s svojim neumoraim delom največ pripomogle, da je bilo vse tako okusao okrašeao, da se mirno vozeči čadijo ter pravijo, da aobeaa maajših postaj ai kazala te krasote, kakor ,,Egidi-Tuaael". Vam bodi takaj pred vsem sloveaskim svetom izrečeaa iskreaa hvala ia zahvala. Srečao ljudstvo, ki irna takega vladarja kot mi Avstrijaaci. — Blažea pa tudi vladar, ki ima tako zveste podložae. Ljubezea Ijudstva je vladarjev aaj večja sreča. Kakor ugaako že pristavim aerazumljivo vedenje žaudarjev, ktera sta se aad bavarskimi aiodro-belimi zastavami spodtikala. Mislila sta meada, da so preveč sloveaskiai trobojaicam podobae. Le malo je maajkalo, da aaai aiso bile koafisciraae. Sloveaec.