/tSSE!i§M IMMIOVa'm
NO. 15
AM€MCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY	S«tyinig Chicago,. Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg	SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R	
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 27, 1975			LETO LXXVIL—VOL. LXXVII
Predsednik Ford:
Veliko si«nepi!
Predsednik Ford je na vprašanje, če ga moti, ko nekateri dvomijo v njegovo briiMnost, odgovoril: Mora biti strašno veliko neum-nejših od mene.
WASHINGTON, D.C. — Naš svet je res nekaj posebnega, prav tako- naši novinarji. Ti gredo radi preko običajne meje dostojnosti v svojih vprašanjih. Tako sta na televizijskem sporedu pretekli četrtek zvečer novinarja NEC vprašala predsednika ZDA Geralda R. Forda, če ga kaj moti, ko ljudje govorijo, da intelektualno ni dorastel za predsednika ZDA.
Ford je na to odgovoril: “Ne, nikakor ne!” Nato je povedal, da je bil vedno med prvo tretjino in včasih celo med prvimi 10% v razredih višje šole in kasneje na University of Michigan in Yale Law School.
Poleg redov v šoli je važna sodba in sposobnost razumeti dejstva in priti do odločitve, je razlagal predsednik G. R. Ford. Opozoril je, da je bil ponovno izvoljen v Kongres in izbran celo za voditelja svoje stranke. “Nisem napravil preslabo,” je ugotovil Gerald R. Ford.
“Nikdar nisem mislil, da bom v Beli hiši. Toda, četudi se čudim, kako je do tega prišlo, se čutim popolnoma gotovega, da sem sposoben vršiti to nalogo. Čutim se bolj gotovega v tem pogledu vsak čas,” je ipredsed-hik ZDA razlagal svoje osebno občutje.
V razgovoru je med drugim dejal tudi v pogledu ocene lastnih duševnih sposobnosti: “Mora biti strašno veliko neumnej-ših od mene!”
Predsednik je napovedal, da bo narodno gospodarstvo pokazalo znake izboljševanja tekom prihodnjih 6 mesecev.
K položaju v Južnem Vietnamu je predsednik dejal, da bo ta “v dveh do treh letih” z ameriško pomočjo vojaško in gospodarsko preko najhujšega.
Novi grobovi
Mary Ferlin
Včeraj zjutraj je umrla v St. Augustine negovališču 97 let stara Mary Ferlin s 730 E. 155' St., rojena Reven v Rovtah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1902, vdova po 1. 1956 umrlem možu Josephu, .. mati Mary Kushlan, vdovi po An-thonyju Kushlanu, Josepha Fer-Ilina, Williama Ferlina, Josephine -Baron, Franka, pok. Anne Kato-sic in Alberta, 11-krat stara mati, 17-krat prastara mati. Vsi bratje in sestre so umrli že pred njo. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo' ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob
9.,	nato na pokopališče Sv. Pavia.
Anna Habjan
V- soboto zjutraj je umrla po ddljši bolezni 78 let stara Anna Habjan z Maple Heights, rojbna Huth v Braziliji, od koder je prišla v ZDA pred nekako 68 leti, vdova po možu Antonu, mati j Anne Arko, Josepha, pok. An-uho^rja, pok. Lawrenca in pok. iAnthonyja, sestra pokojnih Al-ifreda, Franka in Mary Wojan.
! Pokojna je bila članica KSKJ št. 63, SŽZ št. 15 in Kluba sloven-| skih upokojencev v Newburghu. Pogreb bo jutri, v torek ob 10. iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Martina Turskega ob
11.,	nato na Kalvarijo.
Jennie Miklavčič
V petek popoldne je po dolgi bolezni umrla v St. Alexis bolnišnici 90 let stara Jennie Miklavčič s 11006 Revere Avenue, rojena Blatnik v Brezovem dolu pri Ambrusu na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred nekako 70 leti, vdova po leta 1955 umrlem možu Antonu, mati Mary, Josephine, Louise Epich, Antona, 6-krat stara mati in 5-krat prastara mati. Pokojna je bila med ustanovitelji fare sv. Lovrenca, članica tamkajšnjega Oltarnega društva in ADZ št. 24. Pogreb bo jutri, v torek ob
(Dalje na 3. strani)
Francosko vojno brodovje na poti
.............. pano« odbor a odlog IZVOZNICE OLJA ZA
v Indijski ocean I F®fd®¥0 Sljlie £381116
PARIZ, Fr. — Poveljstvo voj- j	___
Odbor Predstavniškega do- i
ne mornarice je objavilo, da bo prihodnji mesec odplula iz Bresta skupina vojnih ladij v Indijski ocean in ostala tam na patruljiranju štiri mesece.
RAZGOVORE S KUPCI
Ifssisigsr predvideva soildovciijg z ZSSR na Srednfem vzhodu
Državni tajnik Henry Kissinger je dejal senatnemu odboru, da bo morala biti ZSSR pritegnjena k reševanju spora na Srednjem vzhodu.
WASHINGTON, D.C. - Državni tajnik Henry Kissinger je v zunanjepolitičnem odboru Senata pretekli teden razlagal položaj na Srednjem vzhodu in iz-glede za njegovo reševanje. Po vesteh od odborovih članov je Kissinger dejal, da upa na uspeh ■svoje poti na Srednji vzhod v naslednjih nekaj tednih.
ma za pota m sredstva je Organizacija izvoznic olja je na tridnevnem posvetovanju odobril predlog za odloži- (	v Alžirju sklenila ponuditi kupovalkam olja razgovo-
tev carine na olje za 9U	re? y naj preprečijo soočenja in morebitni vojaški na-
dni.
^	stop.
WASHINGTON, D.C. — De-mokratje v Kongresu so odloč-' ALGIERS, Al. — Po treh no proti energetski politiki dneh posvetovanj Organizacije predsednika Forda, četudi sami izvoznic, olja, ki jim je načelo-doslej še niso predložili nobene- val alžirski zunanji minister ga načrta za reševanje energet- Bcuteflika, zagrizen arabski na-ske krize. Odbor za pota in cionalist, znan z zadnjega zase-sredstva v Predstavniškem do- danja glavne skupščine Združe-' mu je pretekli petek odobril z nih narodov v New Yorku pre-19:15 glasovom zakonski pred- teklo jesen. Ob začetku posveto-log, ki odlaga uvedbo carine na vanj je ostro obsodil “vojaška olje, proglašeno od predsedni- svarila” in očitke industrijskih ka Forda za 1. februar, za 90 držav, da je početvorjenje cen I dni.	-j olja krivo sedanje gospodarske
j Da bi predsednik predlog tež- stiske in inflacije, ki divja po je odklonil, so ga združili s vsem svetu. Postopno so se raz-predlogom za povišanje gornje govori umirili in treznejše gla-meje javne zadolžitve od 495 na ve so prišle do zaključka, da je
531 bilijonov dolarjev.	modrejše reševati spore mirnim
V odboru so glasovali proti potom ob upoštevanju nujnih predlogu poleg republikancev koristi obeh strani, kot pa tve-tudi štirje demokrati, od tega gati razvoj, ki bi obema strane-trije iz oljnih držav. V preteklo- ma povzročil nepopravljivo ško-sti so predlogi v zvezi z oljem, do.	i ; f,J|
.	. , če so bili neugodni za oljno in- j Organizacija izvoznic olja s
Kissinger je i ura no powm duštrijo, bili skoraj redno zavra- 13 članicami je uradno ponudila
čani, ker so se republikancem sestanek in razgovore z indus-pridružili demokrati iz oljnih trijskimi državami, ki olje uva-^d držav. Sedaj, ko je bil odbor raz- žajo, na mednarodni konferenci, zastopniki držav širjen, imajo demokrati trdno ki naj bi razpravljala o energiji, tretjega sveta, večino, četudi oni iz oljnih dr-! o oskrbi s surovinami in o raz-
Kissmger ponuja Kongresu roko
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Kissinger je v svojem govoru v Los Angelesu pretekli petek pozval Kongres k nestrankarskemu s o d e lovanju pri vodenju zunanje politike. Kongresu je ponudil svojo roko. ko je opozoril na težave, ki jih je povzročil Kongres v odnosih s Sovjetsko zvezo in s Turčijo s svojimi omejit vami, oziroma zahtevami.
Washington zanika
WASHINGTON, D.C. - Zadnji teden so se razširile govorice, da ZDA pripravljajo tri divizije za vojaški nastop na Srednjem vzhodu proti izvoznicam olja. Predsednik Ford je v četrtek zvečer odklonil vsako pojasnilo o tem. zato pa je naslednji dan njegov tiskovni tajnik Ron Ness en izjavil, da so vesti o tem popolnoma brez osnove.
Vremenski prerok
' *
Večinoma oblačno z verjetnostjo naletavanja snega popoldne in ponoči, ki bo postopno prešel jutri v dež. Verjetnost padavin danes 30, ponoči 40, jutri 60 %. Danes naj višj a temperatura okoli 32 C (0 C).
Ijen v Izrael, pa bo seveda obiskal tudi Egipt, Sirijo in nemara Jordanijo. Izgledi na dosego novega delnega dogovora Izraelom in Egiptom naj bi bili vsaj 50:50, manj pa je upanja na kak uspeh razgovorov Izraela in Sirije.
Državni tajnik Kissinger je dejal, da tudi, če uspe doseči nov delni umik Izraela na Sinaju, to ne bo rešilo vprašanja. K njegovemu reševanju bo mo-| rala biti pritegnjena Sovjetska ! zveza, ker je to edina možna ' pot k uspehu. Sovjetska zveza je sonačeln ica konference o ! Srednjem vzhodu v Ženevi in | do obnove te bo moralo priti, četudi v Washingtonu za to niso' vneti. To je ugotovil Kissinger v svojem poročilu senatnemu odboru, potrdil pa je to tudi sam predsednik Ford v razgovoru z i novinarji.
bljanja kupne moči dolarja potom inflacije.
Objavljeno je bilo, da se bodo v času od 22. februarja pa nekje do 8. marca letos sestali vodniki držav-izvoznic olja, da potrdijo stališča, ki naj bi jih te zavzele na konferenci s predstavniki držav uvoznic olja.
Države uvoznice olja imajo v načrtu dve vrsti mednarodne konference z izvoznicami olja. Državni tajnik ZDA Henry Kissinger hoče najprej povezati vse glavne uvoznice olja v skupnost, ki naj se kot enota pogaja z skupnostjo izvoznic olja, ki jo predstavlja Organizacija izvoznic olja z skupno 13 članicami. Francija se temu ameriškemu načrtu upira, ker trdi, da predstavlja soočevanje in nevarnost povečanja trenj ob ustvaritvi dveh sovražnih blokov. Ona predlaga, naj bi se sestali zastopniki štirih glavnih izvoznic olja, z zastopniki štirih glavnih industrijskih uvoznic olja in s štirimi nerazvitega,
žav potegnejo z republikanci.
V odboru sprejet predlog bo prišel na glasovanje pred zbornico predvidoma šele prihodnji teden, ko bo sličen predlog v Senatu že tudi bližje glasovanju. Demokrati v obeh Domovih so 1 prepričani, da bo njihov predlog odobren in če mu bo predsednik odklonil podpis, ponovno izglasovan s potrebno dvotretjinsko večino. Predsednik Ford bo šel s svojim gospodarskim programom neposredne pred volivce, je objavil njegov tiskovni tajnik Ron Nessen.
Predsednik ZDA'Ford in pred-voju svetovnega gospodarstva, j sednik Francoske republike Val-
V izjavi ob zaključku tridnev- ery Giscard sta se lani na ses-nih posvetovanj, izdani od olj- tanku na otoku Martinique spo-nih, finančnih in zunanjih mini- razumela, da naj Francija nada-strov držav-izvoznic olja, pozi- ljuje s svojimi predlogi, pa da vajo te na mednarodno konfe- , bo sodelovala tudi pri izvajanju renco in se zavzemajo za odklo- načrta ZDA tako v pogledu med-nitev vojaških groženj proti sebi j narodne konference kot v pogle-in za končanje očitkov, da so j du ustanovitve posebnega med-
povišane cene olja krive inflacije v industrijskih državah.
Ponudba vsebuje tudi odločitev o zamrznitvi cen olja na sedanji ravni za letos in nato njegovo prilagojevanje inflaciji v industrijskih državah-uvoznicah
■— Sao Paulo je po številn' olja. Sporazum o cenah olja prebivalstva prehitelo Rio de mora zagotoviti stvarno vred-Janeiro.	j nost plačil ob upoštevanju izgu-
MILOVAN DMAS SE JE ZAVZEL ZA ZAPRTEGA MIHAJLA MIHAJL0VA
Milovan Djilas, ki je bil v revoluciji in še precej let po njej metd vrhovi jugoslovanskega komunizma, pa se je kasneje razočaran obrnil proti njemu, je ob prijetju Mi-hajla Mihajlova lansko jesen objavil v nemškem listu “Frankfurter Allgemeine Zei-tung” v obrambo prijetega daljši sestavek, katerega navajamo tu delno v izvlečku, ko se naj bi bila prav danes proti Miha j lovu začela sodna razprava v Novem Sadu. Djilas je zapisal:
Mihajlc Mihajlov je bil 7. oktobra prijet. Bo tudi obsojen: nihče — dobesedno nihče — ni bil v Jugoslaviji nikdar iz političnega razloga prijet in potem ne obsojen. Nevidno prežijo inkvizitorji za vnanjim videzom sodišč na svobodno misel in po svojih trenutnih koristih in ideoloških smernicah določajo “krivdo” in odmerjajo muke ječe.
Mihajlov bo obsojen zaradi tega, ker je leta 1974 v tujem tisku k r i t i z i ral ureditev v Sovjetski zvezi in v Jugoslaviji. Mihajlov je to dejanske storil in to ne le leta 1974, marveč že tudi tri leta prej: a niso se 1974 spremenili ne Mihajlov ne jugoslovanski za-
koni, spremenil se je ideološki politični tok v Jugoslaviji. Mihajlov je samo to “zakrivil”, da se ni temu “novemu toku” podvrgel in da se ni dal odvrniti od tega, da bi izrazil svoje misli o položaju v Sovjetski zvezi in v Jugosla-slaviji.
Mihajla Mihajlova čaka sedaj mnogo let ječe. Dvakrat je bil že obsojen in je — ne da bi mu bil en sam dan odpuščen — prestal tri leta in pol ječe, ker je bila v njem misel o svobodi močnejša kot prilagoditev razmeram in volja do življenja.
Mihajlov je izredno izobražen in nenavadno razumen. Do svojih najglobljih, zadnjih korenin je veren. Ni klerikalen. Je kristjan: v krščanstvu je celo našel osvobojenje od smrtne groze. Njegova predanost svobodi ga vodi k veri in vera mu utrjuje predanost.
A Mihajlov ne gleda ne v veri ne v Cerkvi nove “ideologije” ali celo nekega novega političnega dejavnika. Iz svojega verskega navdiha je našel k demokratskemu socializmu kot k poti iz birokra-tičnega despotizma, k potrebnosti osvoboditve posameznika v odprti družbi, namesto zatiranja poedincev v prid “popolni družbi”.
Govori se, da je Mihajlova iznašel in ustvaril “zahodni tisk” in da je ves prežet od misijonarskega duha. Nekaj je na tem resnice. Kdorkoli v vzhodni Evropi se je dvignil iz ideološke enakomerne sivine, je to dosegel s pomočjo svobodnega “zahodnega” tiska. Kajti “ljudska” informacijska sredstva v Vzhodni Evropi so najbolj izrazita, najbolj izključni monopol “osrečujočega” vrha. A Mihajlov se je sam naredil s svojim pogumnim, navdihnjenim duhom v n e s p a m etni, proti-ustvarjalni resničnosti. In kdo bi mogel v taki resničnosti sploh kaj ustvariti, ko bi ne bil prepričan o svojem poslanstvu, za ceno žrtvovanja samega sebe za neko resnico, ki je višja in resničnejša kot tamkajšnja resničnost?
Le izprijenci in neumneži morejo zahtevati od ljudi, da se vedejo normalno v nravno izprijenem, norem svetu. Mihajlov je demokratični socialist — odkrit in polemičen v mnogih spisih. Je prav tako nasprotnik obnavljanja starega kot prevrata v vzhodnoevropskih deželah:	njegova
sanja je preoblikovanje in demokratizacija obstoj ečih družbenih ustrojev. Mihajlov ni pridigar ne “kapitalizma"
ne “potrošniške družbe”, marveč človekovih pravic in duha. Zanj ni možna bodočnost Rusije in Jugoslavije brez človekovih svoboščin in človekovega dostojanstva.
Mihajlov ni imel niti izbire, da bi ne sledil svoji vesti in svojemu mišljenju: v Jugoslaviji ni dobil nobene zaposlitve, vzeli so mu stanovanje, zaman je iskal potni list. da bi delal na zahodnih univerzah.
Mihajlov je pogumen in prepričan o tem, da bo tudi sedanj o preskušnj o mogel prestati. Upati je treba, da bo njegov duh ostal jasen. More pa priti tudi drugače.
Ali je res-možno biti veren in ostati ravnodušen do vernega Mihajlova? Ali so molitve kristjanov, v katerih ni nobenega mesta za krščanskega trpina Mihajlova, iskrene? Pogosto se sprašujem, kako demokratična je v resnici demokracija, kako socialen je socializem, ki ga koristoljubje vodi v to, da molči, da Mihajla Mihajlova pozabi in kdo more imeti samega sebe za svobodnega, pa more svojemu razumu l in svojemu jeziku nadeti vezi spričo ječe, v kateri se nahaja Mihaljov?
narodnega sklada 25 bilijonov dolarjev, ki naj bi služil kot nekako pozavarovanje proti vsakemu poskusi arabskega pritiska na posamezne države s prenašanjem odvisnih denarnih sredstev iz držaye v državo.
Države uvoznice olja še vedno niso prišle do enotnega in skupnega stališča, ki bi ga rad dosegel Kissinger pred začetkom razgovorov z izvoznicami olja. On je prepričan, da je le s skupnim nastopom možno doseči uspeh.
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Razvoj oljnih ležišč pod Severnim morjem je zastal zaradi finanč-, nih težav Burmah Oil in nejasnosti britanske oljne politike.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Baker je za poziv bivšega predsednika Nixona pred posebni senatni odbor, ki bo raziskoval poslovanje CIA.
NEW YORK, N.Y. — Podpredsednik ZDA Nelson A. Rockefeller je dejal včeraj na CBS-TV programu “Face the Nation”, da je CIA bila verjetno vpletena v nezakonito nadziranje državljanov ZDA doma.
PARIZ, Fr. — Sem je prišel danes na tridnevni uradni obisk predsednik Egipta Anvar Sadat.
LIZBONA, Port. — Vojaštvo je moralo nastopiti proti komunističnim demonstrantom, ki so oblegali narodno konvencijo Socialističnih demokratov, sredinske stranke, ki so jo komunisti proglasili za “fašiste”. Stranka je sorodna strankam krščanskih demokratov drugod po svetu, ki so poslale na konvencijo svoja zastopstva.
SAIGON, J. Viet. — V teku zadnjih dveh let “miru” v Južnem
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
G. Jože Miklavčič, 20671 Trebeč Avenue, je dobil sporočilo, da mu je 17. januarja 1975 umrla v Oselci ob Krki na Dolenjskem mati Frančiška Miklavčič v starosti 78 let. Zapustila je doma sina in 4 hčerke, tu pa omenjenega.
Sodišče odobrilo odpust policajev—
Prizivno sodišče je odločilo, da ima mestni župan R. J. Perk na temelju sklepa mestnega sveta pravico odpustiti 169 policajev. Ti so bili odpuščeni v petek opolnoči. Po treh tednih jih misli župan najeti znova, toda na račun zveznih sredstev, ki jih je dobilo mesto na razpolago za boj proti brezposelnosti.
Morilca iščejo—
Oblasti iščejo mtorilca 26 let stare učiteljice Margaret Peter-john s Parma Heights, ki jo je našla mrtvo v njenem stanovanju v Ranch Village njena mati, ki stanuje v istem stanovanjskem bloku. Ker ni znakov vloma v stanovanje, sodi policija, da je morala umorjena svojega morilca poznati in mu prostovoljno odpreti vrata. Brezposelnost raste—
Na področju okraja Cuyahoga je na brezposelni podpori preko 32,000 ljudi. Samo pretekli teden je bilo na novo prijavljenih 8,500. Večji del teh je bil zaposlen v Fordovih tovainah v Brook Parku in so bili odpuščeni le začasno.
Prodaja, znižane cene—
V	Majerjevi trgovini z obuvalom na St. Clair Avenue je v teku posebna prodaja po globoko znižanih cenah.
Peta obletnica—
.Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega dr. Vinka Vovka ob peti obletnici njegove smrti.
Zadušnica—
V	sredo ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Roberta J. Starca ob 31. obletnici njegove smrti.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri, v torek, ob dveh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Mary Ferlin.
Bomba v New Yorku ubila 4 osebe, ranila 42
NEW YORK; N.Y. — V petek j popoldne ob 1.25 je eskplodirala 1 bomba v prizidku historične Fraunces Tavern v spodnjem Manhattanu, kjer naj bi se bil
4.	decembra 1783 poslovil Ge-' orge Washington od svojih čet.
Bombo naj bi bili položili portoričanski nacionalisti v odgovor na neko eksplozijo na Portoriku 11. januarja. Na zgradbi, najstarejši v Manhattanu, je eskplozija napravila ob-i sežno škodo.
Izrael bo dobil iz ZDA 200 raket Lance
I WASHINGTON, D.C. — O-■ brambno tajništvo je sporočilc Kongresu, da nameravajo ZDA prodati Izraelu kakih 200 modernih raket Lance z dometom do 70 milj. Te rakete so ZDA šele začele same uvajati v oboro-j žene sile;. Uporabne so za običajno in jedrsko strelivo.
Vietnamu so vladne sile imele v bojih z rdečimi okoli 160,000 izgub, od tega okoli 28,000 mrtvih.
/IHEEtSŠi/t £>OMO¥im
i c- /»-lij—-t a o vi *
duSSaMSžiSS^
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
fublisbed daily except We'i., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec«
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec*
Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
*^fc|rr>o3	No. 15 Monday, Jan. 27, 1975
Ameriško-SDvjetski odnosi zadeli ob nekatere motnje
ii.
Novi predsednik Gerald R. Ford se je v mednarodni politiki najprej moral šele razgledati, ker z njo dotlej ni imel dosti posla. Predsednik Nixon je to področje zadrževal vedno za sebe.
S srečanji v Washingtonu, s potjo v Tokio, Vladivostok in nato na Martinique je novi predsednik vzpostavil osebne stike z vodilnimi državniki sveta in si ustvaril jasnejšo sliko o mednarodnem položaju in njegovih temeljnih odnosih.
Na sestanku z Brežnjevim v Vladivostoku v preteklem novembru je v sorazmerno kratkem času dosegel sporazum o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR, ki je po vsem sodeč za ZDA ugodnejši od začasnega, ki ga je sklenil Nixon. Novi sporazum je za enkrat šele načelen in potrebuje podrobnih določil, o katerih se sedaj razgovarja-jo zastopniki obeh sil v švicarski Ženevi. Sporazum v Vladivostoku je na splošno naletel doma na ugoden sprejem in svet je nekaka z zadovoljstvom ugotovil, da se bodo odnosi med ZDA in ZSSR še nadalje izboljševali.
Predsednik Ford in njegov državni tajnik Kissinger sta se močno prizadevala, da bi izpolnila obljubo Moskvi, ki jo je dal Nixon v pogledu trgovinskih ugodnosti. Izpolnitev teh obljub naj bi ogladila pot k drugim sporazumom, ki bi nadalje izboljševali odnose med obema glavnima silama sveta in s tem krepili mednarodni mir.
' Skupina sen. Flenryja Jacksona se je upirala potrditvi novega trgovinskega zakona, ki bi naj dal predsedniku ZDA pravico podeliti ZSSR trgovinske ugodnosti, kot je bilo to dogovorjeno, in zahtevala, da mora ZSSR preje o-lajšati izseljevanje Židov in drugih manjšin na tuje. Državni tajnik je svaril pred vztrajanjem na tej zahtevi, toda sen. Jackson in nad 70 njegovih tovarišev v Senatu ni mazalo popustiti.
Pri takem položaju se je Kissinger lotil pogovorov s sovjetskim predstavnikom v Washingtonu A. Dobrininom, pa tudi s samim zunanjim ministrom ZSSR A. Gromikom. Dobil je zagotovilo, da bo ZSSR popustila v pogledu izseljevanja Židov in je to tudi v dejanju pokazala. Kissinger je sen. Jacksonu povedal, kaj je dosegel, toda ta ni bil zadovoljen s tajnim zagotovilom. Hotel je imeti javnega in nekaj črnega na belem.
Ko je to dobil v pismu državnega tajnika H. Kissin-gerja, je to takoj objavil v sami Beli hiši. Seveda so on in njegovi ponosno trdili, da so užugali Moskvo in jo privili k popuščanju.
V Moskvi so nekaj časa o tem molčali, četudi očitno niso bili s tem zadovoljni, saj je njihov ugled trpel tako pri njihovih zaveznikih kot drugod v svetu. Mogočna Sovjetska zveza,, ki se smatra za enako ZDA, je morala popustiti v pogledu izseljevanja Židov iz lastne dežele, da bi dobila trgovinske ugodnosti od ZDA.
Tako so v Moskvi nepričakovano izjavili, da ZSSR na id ni nikdar pristala in so samo zahtevo po tem označili za vmešavanje v notranje zadeve ZSSR. V Washingtonu so ro označili za opravičilo pred svetom, ki naj zavaruje sovjetsko čast in so predlog za novi trgovinski zakon odobrili. Kongres je nato omejil pravico kreditov ZSSR pri Mednarodni banki, ustanovi ZDA, na največ 300 milijonov dolarjev.	'
Še predno je imel predsednik Ford možnost priznati Sovjetski zvezi nove trgovinske ugodnosti, je ta trgovinski dogovor z ZDA iz leta 1972 odpovedala, ker da ZDA niso izpolnile svojih obljub.
Ker so rdeči v istem času začeli obsežno ofenzivo v Južnem Vietnamu in v Kambodži ter je bilo vidno, da je Moskva postala bolj delavna tudi na Srednjem vzhodu, kjer se je položaj znova zategnil, je svet nepričakovano spregledal, da med ZDA in ZSSR ni vse tako dobro, kot je izgle-dalo.
Washington js smatral za potrebno, da posvari Hanoi, da je odprta kršitev pariškega dogovora nevarna .Kissinger je izrazil upanje, da bo ZSSR ostala pri politiki izboljševanja dobrih odnosov z ZDA in nekaj dni nato je slično izjavo dala tudi Moskva.
Te izjave sveta niso pomirile, pojavila se je negotovost m odgovorni po vsem svetu tehtajo in preudarjajo, kako se bodo odnosi med ZDA m ZSSR razvijali, kajti od teh zavi-si večina vseh ostalih vprašanj v mednarodni politiki.
Trenutno so štiri važna opazovališča: Indokina, Srednji Vzhod. Ženeva, kjer se zastopniki ZDA in ZSSR pogajajo o novem sporazumu o omejitvi strateškega orožja, zastopniki 35 držav pa iščejo uspešen zaključek konferenci za evropsko varnost in sodelovanje, ter Dunaj, kjer se predstavniki NATO in Varšavske zveze pogovarjajo o vzajemni, uravnovešeni omejitvi oboroženih sil v Srednji Ev-lopi.
Opazovanje na teh krajih bo pomagalo razvozljati po-
ložaj v Moskvi, kjer naj bi se vršila notranja trenja v partijskem vrhu o smeri sovjetske zunanje politike, predvsem
0	sovjetskih odnosih do ZDA, in o tem, ali bo ostal Leonid !. Brežnjev še nadalje glavni partijski vodnik ali bo dobil naslednika.
1	BESEDA IZ NARODA 1
s	' |
^auiniiiiitiiiiMEiuiitinimmiimuiimiuiiuuuuuiiuiiuiMiuiuiuimuuuaimuiL^
IMfimge z feriicmfškega firMka
IME JEZUS. — Praznik imena Jezusovega je sicer že za nami, a nam ne bo škodilo, če malo premišljujemo o tem naj-svetejšem imenu.
Jezus, ljubim Te! To mu bo pa še bolj všeč kot samo ime: Je-
zus.
MOHORJEVKE. — Letošnje mohorjevke srno že prečitali.
Bog sam je dal učlovečeni j ]y[eni je najbolj ugajala Kunči-drugi božji Osebi ime Jezus.jeeva “Najlepša je mladost”. To Angel je rekel Jožefu v spanju:, je knjiga, ki jo bo z zanima-'Ne boj se vzeti k sebi Marije, njem čitala mladina. In s pri-
Tvoje žene. Kar je namreč spočela, je cd Svetega Duha. Rodi-
dem! Zlati nauki so zaviti v. šaljive zgodbice. Tudi na strune
da ga požro zverine in roparske' Zgleda, da se Jugoslaviji ni tre-j pisnik iz Ljubljane je napisal, ptice. Nobena žival se ga ni lo-( ba bati pomanjkanja olja in da je program trajal poldrugo tila. Nad truplom je krožil kro- j bencina, kar, ki je odgnal volka. Nazad- j nje so ga vrgli v morje, ki ga je
uro, kjer so se mladi pevci in
zvrstili največ muzikanti. Ne
priplavilo na breg in zasulo s peskom. Ko je nehalo preganja-, nje, so ga pokopali v cerkvi, ki: so jo v njegovo čast sezidali. |
la bo sina, ki mu daj ime Jezus, j domovinske ljubezni in sloven-zakaj on bo odrešil svoje ljud-jskega jezika je pisatelj zabren-stvo njegovih grehov.” Ker- je | kal — mladini in nam ... Poseb-
torej Jezus bil zato rojen, da je odrešil svet greha, se imenuje Odrešenik ali Zveličar, kar pomeni isto kot Jezus.
no prav bo prišla knjižica učiteljem slovenščine v zdomstvu. Otroci si bodo posebno z lahkoto zapomnili prvih 25 zgodbic.
Kadar koga pokličemo z ime-1 ker je pisatelj pogosto rabil ri-nom, mislimo s tem osebo, ki jo' mo in prosto pripovedovanje je ime predstavlja. Ko se v molit-1 tako olajšano. Pa tudi tistim, ki vi priporočamo imenu Jezuso-J so v letih že stari, a še i;najo vemu, mislimo pri tem na Kri-j vedno mlado grče, bo knjiga pri-stusa, Odrešenika. Ako kličemo pravila marsikako lepo urico, to ime z živo vero, smemo za-j Vračali se bodo v svojo mladost, upati, da bomo uslišani. Že sa-: ki je tudi bila lepa ... za večino mo ime Jezus je torej molitev. | vsaj.
Pred tem imenom se pripogiba-1 jz vsega srca priporočam knji-jo vsa kolena v nebesih, na zem-: ge Mohorjeve družbe za lete
Pred kratkim sem bral članek iznai° ve^ slovensko, pojejo pa pisatelja Oljače, ki trdi, da .poli-.še vedno po naše. Par dni kas-tik sovraži nasprotnika, pesnik ne.je je slovenska delegacija o-pa ga mora objokovati. Potem,!	tuch Chicago, kjer so si
kako umetnik gleda na revolu-• °gledali novo zgradbo SNPJ. Ci-Sv. Vincencij je patron naše-,djo in njeno probiematiko, alijka3ka federacija društev SNPJ ga gospoda urednika. Želimo je lahko srečen človek; ki ubi. je priredila predsedniku sloven-mu veselo godovanje in še veli-^ j^9 ■y^emite odnos do zmage in! vlade Andreju Maiineu in ko let dela v službi slovenske _ bloveka ki je zmagal. Ali je člo-; g°stom slavnostni sprejem, ka-stvari. Molimo zanj, da bi mu yek ki je zmagal lahko srečen? terega se je udeležilo veliko
In ali je lahko°srečen človek, ki! društvenih članov. Med povab-je ubijal, ki je prišel do zrnage 1 «enimi-gosti so bili tudi novi-prek človeških kosti? Jaz že ne'nar dnevnika Sun-Times Fred poznam pametnega človeka, ki 0rehek 2 ženo- Osrednjo slovenje srečen, če je šel čez grobove sko naselbino in Slovenski ra-pokepanih ali nepokopanih tru- dijski klub, kateiega vodi dr. L. pel nasprotnikov. Nad temi kost-: Leskovar> sta zastopala Corinne mi se mora zamisliti vsakdo, saj so to ljudje, kakršen je tudi sam.
Ali je lahko srečen človek, ki je ubijal ne glede na to, da je ubijal tudi za revolucijo, za napredek in za svetlo prihodnost člo-
Bog dal zdravja in drugih dobrot, ki jih potrebuje.
s. M. Lavoslava
—------o------
ii Jasiiaaija ie fa^arfa
Leskovar in Tone Gaber.
Pred 15 leti bi tak obisk iz starega kraja izzval velike proteste in demonstracije protikomunističnih borcev. Zdaj, pri tem obisku, je bilo na eni strani
Iji in pod njo. Jezusovo ime
so častili
'	| 1976 že sedaj,
vsi kovati, dokler
za
Železo je treba je vroče. Zdaj
svetniki. Prvo mesto med'njimi imamo knjige še pred seboj, gre sv. Bernardu, ki je živel v Spominjajo nas, da je treba dati 12. stoletju. On imenuje Jezuso- $10 poverjeniku, da jih bo lahko vo ime: luč, hrano in zdravilo. Z pravočasno naročil in bo naše oznanjevanjem Jezusovega ime- ime v Koledarju. In potem bona je luč vere pregnala temo.! mo brez skrbi vse leto. Vsi vemo, da Mohorjeva rabi; pomoč za svoje zavode mladine. Vsaj nekoliko je olajšano breme z naročnino. Storimo to iz ljubezni do Boga in slovenske mladi-
Jezusovo ime je hrana, ki krepi dušo, da ne umrje .smrti greha.
Je med za usta, prijetno zvonjenje ušesu, je radost srca.”
“Je kdo bolan? Naj pride v srce Jezus in od tam na ustnice ne- Zadeva vere'ih slovenstva — in izginil bo sleherni oblak. na Koroškem je tudi naša.
Je kdo zakopan v globini greha; in vsled tega obupuje? Ce pokliče to ime, bo zopet zadihal v
SV. VINCENCIJ. — Sv. Vincencij je bil rojen v Saragosi. Španija — datum rojstva ne-
življenje.” To je samo nekaj mi- znan. Njegov oče je bil kristjan, sli sv. Bernarda, a ne morem Dal je sina v vzgojo škofu Vale-vseh navesti.	j riju. Vincencij je postal njegov
Posebno velik častilec imena pomočnik in dijakon in je pridi-Jezusovega je pa bil sv. Bernar- gal namesto škofa. V času Dio-din Sijenski, frančiškan, ljudski klecijanovega preganjanja 1. 304 misijonar. Živel je v 15. stolet-1 je Dacijan, cesarski namestnik, ju. Koder je hodil, je širil v svor1 dal zgrabiti Valerija in Vincen-
jih pridigah slavo Jezusovega imena. Sv. Janez Kapistran je
cija. Ker se mu je mudilo v Va-lencijo, je vzel oba kristjana s
navduševal avstrijske vojake pri seboj, vklenjena v 'težke verige. Beogradu, ko so se borili s Tur- Do smrti izmučena sta morala v ki, s klicanjem imena “Jezus”. Valenciji takoj y ječo. Bog ju je Jezus je premagal polmesec in čudežno pokrepčal, da sta zju-Evropa je za nekaj časa prosto traj bila vsa poživljena, ko sta zadihala.	stopila pred Dacijana. Najprej
Kakšni so naši odnosi do Je- se je lotil Valerija, naj se odpove veri. Ni uspel. “Proč s tem škofom! V pregnanstvo z njim!” Odpeljali so ga v Galijo, seda-Že sama misel “Jezus” je moli- njo Francijo, kjer je vladal tev. Ko bomo umirali, če ne bo- Konštancij, ki kristjanov ni pre-
zusovega imena? Ali nam je to ime zapisano globoko v srce? Ali nam je pogosto na ustnicah?
mo mogli -nič več
izgovarjati ganjal. Valerij je umrl naravne
ko so preganjanja
sv. Imena, bo že sama misel “Je- ‘ smrti 1. 315, zus” prošnja za pomoč in usmi- že minila.
Ijenje. Pa se moramo že v živ-1 Vincenciju se je Dacijan pri-Ijenju vaditi v klicanju tega lizoval, da bi omajal njegovo imena. Smo v skušnjavi? Ježus! ^ zvestobo Kristusu: “Ti, Vincen-In skušnjavec zbeži. Čudovita, cij, si plemenitega rodu. Tako meč je v tem Imenu. Nas kaj mlad, lep in prikupen si. Samo boli, leži kaj težkega na srcu? reci, da nisi kristjan in poj deš v Jezus! vzdihnemo — ne zastonj.1 svobodo.” Vincencij mu je na-Nas je zadela žalost — “Jezus” ^ štel veliko vzrokov, zakaj hoče in sonce bo zopet zasijalo in ostati zvest svoji veri in da raj-pregnalo oblak... Smo v živ-j še umrje, kot bi jo zatajil. Od Ijenjski nevarnosti? Pokličimo jeze je Dacijan škripal z zobmi. Jezusa! Smo v dvomih in orna-, Zapovedal je krvnikom: ‘‘Tega hujemo na levo in desno in ne upornika mučite na najhujše cemo ne kod ne kam? Vzdihni-' načine. Raztegnite mu ude na mo: -Jezus” in žarek razsvetlje-1 natezalnici.” Zgodilo se je. Vsi nja nam bo zasijal na zemskr, udje so mu izstopili iz sklepov, pot. .. Ali trpimo neznosne bo- j Trgali so ga z železnimi grebeni, lečine, srno že morda blizu obu-, da so se videla rebra in drobov*-pa? K Jezusu se zatecimo, po- ] je. Vincencij pa je vzklikal; “P0 kličimo njegovo Ime in vdanost tem sem vedno srčno hrepenel, v voljo božjo bo pregnala obup. Služabnik božji je pripravljen Začenjajmo dan z Jezusom in vse pretrpeti za Zveličarjevo tudi končajmo ga z Njim. Prva ime.” še na druge mogoče nači-
rnisel: Jezus — in tudi zadnja pred spanjem. Karmeličanke za-
ne so ga mučili in ga potem vrgli v podzemsko ječo, V noči
čenjajo svoja pisma z imenom 22. jan. 304 je prišel Kristus po
veštva? Ne more biti srečen veselje, na drugi strani pa mlačnost in razočaranje. Radi tega se meni močno zdi, da bodo v doglednem času na vseh slovenskih zastavah, kjerkoli visijo v Ameriki, prišite petokrake rdeče zvezde. Ali sem se zmotil? Bomo videli!
(Se nadaljuje) ('
L. G.
nihče, kajti njegova vest ga bo strašno razjedala vse do smrti. Nasprotnik, ki je izgubil bitko, se bo vsekakor zamislil in bo srečen, če je njegova vest čista.
Slovenska republika v Jugoslaviji je še' vedno v rokah starih komunističnih voditeljev. Predsednik slovenske vlade — “Izvršnega sveta” je že par let Andrej Marinc, ki ima v svoji bližini več mlajših in zmožnih sodelavcev: V zadnjem novembru je predsednik slovenske vlade Andrej Marinc s svojimi sodelavci obiskal Cleveland in Chicago. Predsednika je pozdravil clevelandski župan R. Perk, ki mu je tudi izročil ključ mesta Clevelanda. Slovenska delegacija je imela več uspešnih sestankov
"Sy-lf mif-
/Z/’Mš/F/ f*W
Edson, Alta., Kanada. — Spoštovani urednik! Prav lepa hvala za Vaše prijazno obvestilo.
Priloženo pošiljava enoletno naročnino in Vam želiva vse dobro v letu 1975.
Z Ameriško Domovino sva zelo zadovoljna, čeprav ima pošta z naj višjimi predstav-; velikokrat zamudo. Alberta je nild političnegaJn gospodarske- pač zelo oddaljena od slovenskega Clevelanda. Ko pa list pride, sva ga zelo vesela, da izveva, kaj se godi po svetu in v
ga življenja v Clevelandu. Zvečer je bil slavnostni banket dvorani v Euclidu, ki so ga i ganizirale SNPJ, Zveza sloven- rojstni domovini.
ških narodnih domov in Progresivne Slovenke. Po večerji je sledil kulturni program in do-
Veliko nadaljnega uspeha in prav lep pozdrav!
Anton Zizek
PenniHvaniJa tfsbila iikon o "ESfiiiic Heritage Studies”
Jezus”. Kaka 1'epa navada!
Ako nočemo biti skopuški v svojih besedah, pa še dodajmo:
svojega zvestega mučenca.
Dacijan je zapovedal, naj vržejo njegovo truplo na polje,
MILWAUKEE, Wis. — Ali smo se v letu, ki se je prehitro izteklo, kot se neizprosno izteka čas v našem življenju, naučili česa novega, boljšega, ali smo napravili korak naprej k lepšemu življenju, ali so naša spoznanja zrelejša, pametnejša in koristnejša za sočloveka na vseh celinah sveta. Veliko se je zgodilo v teh 365 dneh med dvema januarjema v Ameriki, v Evropi in drugod po svetu. Na tehničnem polju smo napravili velik napredek, na ekonomskem polju smo zaostali, ker je preveč ekonomskih strokovnjakov, ki s svojimi predlogi razdirajo bolj, kot bi gradili. V naj večji krizi je bila morala, nizka morala človeka, narodov in voditeljev. Velika sramota pade na voditelje raznih narodov, da ne morejo preprečiti vojskovanja v raznih delih sveta. Naj večja sramota za vse človeštvo je dejstvo, da je lansko leto več milijonov nedolžnih otrok in odraslih ljudi umrlo radi lakote. Kdo je kriv vsega tega? Kje je rešitev? Ni odgovora.
*
Pred par meseci je bila v Evropi, v Rimu,' konferenca delegatov iz vseh držav, da. bi preprečili oz. rešili revščino in lakoto v gospodarsko nerazvitih državah. Znano je, da je Amerika podpirala in še podpira s težkimi milijoni države v potrebah. Tudi danes nudi Amerika izmed vseh držav največji delež potrebnim in lačnim v zaostalih državah. Toda vseeno so nekateri delegati kazali s prstom na Kissinger j a in kmetijskega ministra Butza, češ: Vi, Amerikan-ci bi morali dati še veliko več.
Vi potrošite za oboroževanje in obrambo težke bilijone dolarjev.
Ali bi ne bilo boljše, da bi ta denar nudili lačnim in potrebnim ljudem na zemlji. Toda niti en delegat ni pokazal na zastopnika Rusije in rekel: “Vi, Rusi potrošite še veliko več kot Ameri-kanci za vojne potrebščine, tudi vi bi morali ta denar nuditi za lačne in žejne. Nihče ni tega storil, zato so se vršile seje in konference ter banketi. Delegati niso prišli do sporazuma, niti do kake rešitve. Kaj zato, če nared strada, svet rešile bodo konference in parade. Dodajam misel, da mora biti merodajnim voditeljem in tudi nam jasna:
Čim več se jih bo rodilo, tem večje bo število smrtnih žrtev.
*
Jugoslovanske socialistične narode še vedno krepko vodi 82-letni maršal Tito.'Zgleda, da je bila njegova zunanja in notranja politika zelo koristna tam živečim narodom. Kritizirati Titovo delo in delo njegovih sodelavcev ni dovoljeno. Kar Tito odloči in napravi, je najboljše.
Nikdar še nisem naletel v jugoslovanskih časopisih, revijah in
političnih brošurah na kako kri- podpisal ta zakon, je poudaril, tično negodovanje ali kake pro-j da bo zakon “neizmerno pripo-teste. Tudi nihče ne ve, koliko, mogel, da se ameriška javnost ima Tito letne plače in koliko seznani z dejstvi, koliko so na-letnih in, zimskih rezidenc. Zgle- j i'odnostne skupine v državi da, da je veliko lažje biti pred- Pennsilvanija pripomogle k na-sednik Jugoslavije kot pa pred- predku države. To je posebno sednik demokratične Amerike, važno, ko se, ZDA pripravljajo V Jugoslaviji vsaj na zunaj ni na svojo “200-letnico ustanovitve bilo velike gospodarske krize, in se bodo ob tej priložnosti zelo vsaj take ne, kot jo prikazuje poudarjali začetki našega raz-iV in časopisje v Ameriki. Eno voja. Center za narodnostne
je sigurno, da je Tito v dobrih študije bo obenem pomagal na-	.......
•prijateljslab odnosih z Arabci. Trdnostnim skupinam do bolj-1 zgledu Tanzanije v Afriki.
Harrisburg, Pa. — Guverner države Pennsilvanije Wilton J. Shapp je podpisal zakon, imenovan “Senate Bill 1618”, s katerim je ustanovljen “Ethnic Heritage Studies Center” za državo Pennsilvanija.
“Heritage Studies Center” je določen, da bo zajel vse znane narodnostne skupine, ki sestavljajo prebivalstvo države Pennsilvanije. Center bo imel nalogo, da zbira informacije in raziskuje zgodovinski material v' zvezi z naseljevanjem in delovanjem! narodnostnih skupin.
Zakon pooblašča državnega tajnika za vzgojo, da nakaže državni prispevek primerni javni vzgojni agenciji, da ustanovi in vodi “Ethnic Heritage Studies Center”.
Študijski center o narodnostnih skupinah bo poleg zbiranja zgodovinskih podatkov in študijskega materiala tudi odgovoren za pripravo učnih načrtov za uporabo v osnovnih in višjih
šega poznanja svoje lastne .zgodovine in bo obenem ustvaril med različnimi narodnostnimi skupinami medsebojno spoštovanje in boljše razumevanje.”
javnih šolah v državi Pennsilva- 'dobro volji, toda pomoč j
nija. Na teh tečajih bi se študenti seznanjali z raziskovalno tehniko materiala v zvezi s študijami o narodnostnih skupinah. Zaenkrat je zakon v te namene odobril $50,000.
’Ko je guverner Milton Shapp
Henakradja iasiglailaša m hmh žriii kmmm
DAKA, Bangl. — Bangladeš je danes na vsem svetu brez dvoma ena najrevnejših držav. Majhna po površini, saj meri le okoli 54,000 kvadratnih milj, ima , okoli 75 milijonov prebivalcev. Razne prirodne nesreče so v zadnjih letih vedno znova povzročile slab pridelek in pomanjkanje hrane je vsakdanji pojav. Ponekod se je spremenilo v pravo lakoto, ki naj bi zakrivila- smrt deset in deset tisočev ljudi.
Nikjer ni pravega reda, vladi očitajo nepoštenost in podkupovanje, zaslužka ni, prav tako me sredstev za nakup potrebnega živeža. Svet pomaga po svoji
e veli-
ko premajhna. ZDA so med naj-večjimi debrorniki države, ki se je decembra 1971 oklicala za neodvisno in z indijsko pomočjo prevladala nad vojaškimi silami Pakistana, ki je hotel ohraniti državno skupnost obeh delov, zahodnega in vzhodnega, ki ji je po uporu nadel ime Bangladeš.
Vodnik Bangladeša Mujibur Rahman je uvedel najprej parlamentarni demokratični red, ki pa po vsem sodeč položaju ni bil kos. Pred nekaj meseci je proglasil izredno stanje, sedaj pa je ob polnem soglasju svoje stranke Avami lige, ki popolnoma prevladuje, sklenil končati parlamentarno vlado in uvesti enostrankarski avtoritarni režim po
z
XVIII.	I včasih vozil ban dr. Natlačen.
es je bilo nekaj žrtev, vča--Ne vem več, ali je bil v njem So jim pa pobrali hrano par-! general Rupnik ali škof dr. Rož-P ali pa domobranci. Mi; man ali oba. Domobranci so po-jhodili čakat vsako jutro! stali zmedeni, partizani veseli. F Pekarijo, pa bežali v zave-j Neki znanec, ki se je boril kot e ob prvem alarmu, preden četnik na Primorskem, je potrdil, da so vznemirjajoče vesti resnične. Pred tanki in indijskimi Gurka, ki prodirajo iz Trsta, beži vse. Tudi Kozaki, ki so bili poslani .pred dvema dnevoma skozi Škofjo Loko, ne bodo nič opravili.
Nedelja, 6. maja. Ponoči ni-
Fgovine odprli. To se je po-[jalo večkrat na dan in na-P0 tudi zvečer, kakor hitro j legli v posteljo. Zračni na-so veljali skoraj izključno
niči.
0li koncu aprila 1945 so Ru-Bsedli Maribor, Gradec in
N ter oblegali Berlin, Ranci so se pa vračali
phih 'taborišč. Ponoči so se Fle
in-!
iz
nepretrgane kolone nem- j f avtomobilov na poti iz Ita- j tv Av
ni hotela izplačati 10,000 mešati civilisti in kmalu so bile Za izplačilo delavcem, dne na cesti tri kolone:	civilni be-
sem mogel spati; neki zunanji šum me je motil. Vstal sem in šel na balkon pogledat, kaj je. Od vrha Gaštejskega pa do vrha Jelenovega klanca ena sama ko-vstrijo. Govorice, da do-; Iona nemške vojske, peš in na 5anci beže iz Logatca, Idri-vozovih. Tiho, kakor strahovi se °renje vasi, Goropek in da je kolona pomikala proti Go-rst zasedli partizani, se de-: renjski. Tudi podnevi je posta-P°trjujejo. Tudi, da je bil jala procesija vedno bolj strnje-i^°lini ubit. 1. maja nam na. Med vojaščino so se začeli
Na smo zvedeli, da je Hitler gunci peš, civilisti na vozovih in rv- Govori se o miru, toda 1 voj aščina. Pri vsej tragiki se j e ra če vedno napadajo in ^ videl tudi kak smešen prizor, nh se kopljejo protitankov- npr. nemški častnik v lepo pre-parke. 4. maja poroča “Slo-j barvanem osebnem avtomobilu o ustanovitvi slovenske! z vdelanim ojesom in konjsko vlade v Ljubljani z! vprego. V srce se mi je zasmilil “asajem, F. Kremžarjem, mlad kozak v kočiji, ki je držal °ršičem in drugimi znani- krvave okončine obeh rok v ^°žmi na čelu. Pred polnoč- zrak in pretresljivo ječal, začeli zvoniti v Kranju in Prve dni maja 1945 so odvaža-1 dve uri, skozi mesto so ii Vlasovci na lojtrskili vozovih h,a_ tiho pomikale stotine! s konjsko vprego zalogo hrane da avtomobilov in konj-! iz skladišča nekdanjega Majdi-/0zil. Polovica naših delav-j čevega mlina proti Gorenjski. ^ odšla domov.	9. maja ni bilo več ne straže in
s°ooto, 5. maja, smo šli pod; ne Vlasovcev. Ljudje so to k š;
nišnicah je 25 odstotkov vseh j psihiatričnih primerov uživalcev ! mamil. Približno 10.000 Švedov -------- ——"	|je sužnjev mamil ali pa so žrtve
Uživanje mamil je doseglo take razsežnosti, da so ga v mar- poliintoksikacije — veliko jih
sikateri državi razglasili za nacionalno nevarnost. Najbolj so ogroženi mladi.
Po mnenju znanih svetovnih dvanajstkrat večja od svetovne strokovnjakov za boj proti nar-!porabe. Proizvodnje hašiša na komanstvu se je uživanje mamil | črno pa ni mogoče ugotoviti.
že tako razpaslo, da ga v mnogih državah prištevajo med “nacionalne nevarnosti”. Na mednarodni konferenci v Kobenhavnu, ki so jo posvetili problemom narkomanstva, je ameriški strokovnjak dr. Bourne izjavil, da le marihuano kot nekakšno “ljudsko zdravilo” redno jemljejo približno 3 odstotki ameriškega prebivalstva. Marihuana je danes skoraj enako pogosto kot alkohol vzrok prometnih nesreč. Obenem z alkoholnimi testi in z odvzemom krvi voznikom, delajo na vseh ameriških cestah tudi teste z marihuano.
Hašiš, marihuana, heroin, morfij in LSD potujejo po vsem svetu brez jpotnih listov. Tihotapci mamil se ne ozirajo na državne meje. Nepremagljiva žer Ija narkomanov po uživanju mamil se ne ustavi ob vprašanju, kolikšna bo cena za “odrešilni lek”. Kot ocenjujejo, znaša legalna proizvodnja opija na svetu nekako 700 do 800 ton, heroina pa približno 90 kg na leto. Nezakonita proizvodnja opija je za
žarnicam v Šmartno pri; žili in vdrli v skladišče ter od-Ju. Pred cerkvijo so pripo- j našali zaboje konzerv, surovega da je slovenska narod-1 masla in prepečenca ter vreče
glada
Je
Irc
v Ljubljani pozaprta, J moke, sladkorja, makaronov nT ^ralj Peter odšel v Trst druge hrane. Pri plenjenju so h !^0' Med pogovorom se je sodelovali civilisti kot tudi nem-ilbip fliirho velik osebni avto^ ški vojaki. Neki vojak je prine-"■° Al, s katerim se je ! sel v vežo Delavskega doma, I
kjer smo stanovali, vrečo sladkorja in tekel po drugo. Ko je prišel nazaj, prve ni bilo več. Z bajonetom v roki je tekal po sobah in iskal enega naših, ki ga je osumil, da mu jo je ukradel. opa-| Na Gašteju je začela goreti bivša tekstilna tovarna, kjer sp bili nastanjeni SS-ovci. Ljubljanska policija, ki je pred nekaj dnevi prevzela odgovornost za red in mir v mestu, je s svojim načelnikom dr. Eiletzom izginila neopaženo, kakor je prišla. (Dalje sledi)
V četrtek,'23. januarja 1975, je umrl v Clevelandu
v Ohiu


direktor Lige Slovenskih Amerikancev, Inc.
Slovensko ohranjanje v Ameriki bo ostalo vedno povezano z njegovim imenom in spomin nanj bo ostal, dokler bosta ohranjeni med nami slovenska zavest in slovenska beseda.

Liga Slovenskih Amerikancev, Inc. ZDA in Kanada
Naj večje količine opija, namenjenega za tihotapljenje prihajajo iz Laosa, Tajske, Burme in Indije. Nekdaj velik delež Turčije, kjer je 90.000 družin pridelovalo samo opij, se je v zadnjih letih zmanjšal na 10 odstotkov svetovne proizvodnje.
Zlorabljanje zdravil
uporablja
cije.
intravenozne injek-
Nacionalna nevarnost
Po mnenju mednarodnih strokovnjakov uživanje mamil ni običajna bolezen. V 60 letih, ko se je uživanje mamil razpaslo med mladimi, so narkomanstvo v mnogih državah razglasili za “državno nevarnost in naj večje zlo tako za posameznika kot, družbo”.
Narkomani si zaradi grdega in tragičnega otroštva — takšnih
Splošna načela pri zdravljenju naj bodo: navezovanje humanega in prijateljskega stika z bolnikom in prestopnikom, postopnost, kontinuiranost in vračanje narkomanu zaupanje v samega sebe s tem, da mu nalagamo čim več družbenih obveznosti in odgovornosti.
“To bolezen modernega človeka moramo potrpežljivo zdraviti in jo napasti z vseh možnih strani,” so sklenili pa mednarodnem srečanju v Kobenhavnu. --------------o-----
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
8.15 iz Ferfolia pogrebnega za-
Mednarodni strokovnjaki me-j ljudi je med uživalci največ — jvoda na 5386 Lee Road, v cer-nijo, da danes ni mogoče ugoto-j iščejo lepše in srečnejše življe-j kev sv. Lovrenca ob 9., nato na
viti, koliko ljudi po svetu uživa riiarnila ali se ukvarja s tihotapljenjem. Očitno v j p, da je poraba mamil na tržišču na črno vedno večja. Ob pomanjkanju “klasičnih” mamil iščejo milijoni ljudi nadomestilo v jemanju pretiranih količin različnih zdravil.
Zdravniki ugotavljajo, da narkomani navdušeno sprejmejo vsako novo zdravilo in da nič manj nestrpno ne čakajo na nove dosežke farmakologije kot bolniki,' ki so jim zdravila pot do ozdravljenja.
Narkomanova domiselnost, da iž navidez nedolžnih zdravil z raznimi kombinacijami sestavi opojni “cocktails”, je tako redoč neizčrpna. V želji, da bi odkril “svoj” svet, zatrl melanholijo in si. sppt pridobil izgubljeni mir, uživalec mamil sploh ne pomisli na to, da mamila in razni opojni “zdravilni cocktaili” uničujejo človekov organizem, zlasti jetra in ledvice.
Po nekaj letih uživanja mamil so narkomani telesno in duševno povsem uničeni. Turški profesor Ajhan Songar je opozoril, da se že pri najmanjšem, še zmernem, uživanju hašiša dogajajo v človekovi osebnosti tolikšne spremembe, da je najresnejša nevarnost shizofrenije.
Ameriški specialist dr. Bourne trdi, da je zlorabljanje zdravil in amfetcimina “morda naj večji problem za ameriško tržišče mamil”. Pri prodaji zdravil je v ZDA toliko svobode, da je težko narediti konec najrazličnejšim zlorabam.
Hkrati ta problem otežuje neenotna kazenska zakonodaja v nekaterih ameriških državah. Kot primer dr. Bourne navaja neenotne kazni za ljudi, pri katerih najdejo marihuano.
V Michiganu je treba odšteti pet dolarjev denarne kazni, v Nebraski odsedeti sedem dni, v Texasu pa znaša zaporna kazen tudi do 20 let.
Švedski strokovnjaki so na mednarodni konferenci v Kobenhavnu povedali, da se je uživanje mamil v tej nordijski državi predvsem razširilo med mladimi. Po neki švedski študiji je 16 do 18 odstotkov vseh mladih, starih več kot 18 let, poskusilo mamila vsaj enkrat, več kot 90 odstotkov pa hašiš. V glavnem švedskem mestu je 52 odstotkov anketiranje mladine vzelo drogo več kot 'enkrat. V švedskih fcol-
nje, zameno za starševsko ljubezen, ki'je,niso nikoli užili, in za premajhno skrb družbe v kratkotrajni omami drog. Samozaupanje je močno omajano, skoraj prirojeno jim je nezaupanje do oblasti in čutijo se drugačne od soljudi.
Kalvarijo.
Carl Gerald Komma
V 33. letu starosti je pretekli petek umrl v Veteranski bolnici v Brecksvillc, Ohio, Carl Gerald Komma, ■ 2519 Belvoir Blvd,, mož Jaclyn, roj. Dilley, oče Michele in Carla Jr., sin Mary
Na problem uživanja mamil Kamme in pok. Carla, brat Ger-gledajo zdravstveni delavci in ri Cipolletti, rojen v Clevelandu, strokovnjaki za narkomanstvo graduiranec Shaw višje šole leta predvsem s psihosocialnega vidi- 1959. Pokojnik je služil v ame-ka in ta dejavnik ocenjujejo kot riški vojski v Vietnamu. Zapo-bistven.	'	slen je bil pri Latch Machinery
Menijo, da je narkomanstvo y prodajnem oddelku. Pogreb je eden od najbolj drastičnih simp-, danes ob 8.45 iz Želetovega po-tomov . odpora .ljudi proti nehu- grebnega zavoda na 152. cesti v mani “industrijski družbi”, ki cerkev Kristusa Kralja ob 9.30, jih tako rekoč uničuje. Hkrati nato na pokopališče Vernih duš. pa se vse, kar je povezano z mamili, odvija skoraj pretežno v podzemlju.
V nasprotju z drugimi oblika-1 mi kriminala narkomanija ne; uradnih podatkih so stroški za vzbuja pozornosti javnosti. Sko- hrano, pridelano v ZDA, porast-raj 90 odstotkov uživalcev ma-! ii lani z ozirom na leto 1973 za mil ostaja običajnim ljudem npz- povprečno 14% ali $4.09 na teden za gospodinjstvo s 3.2 osebami. Štiri petine povišanja gre na račun posredovalcev od farmarja do potrošnika.
Lani je teoretično gospodinjstvo s 3.2 osebami izdalo za hrano v celem letu $1,750, kar $213 ali 14% več kot leto preje. Tedenski izdatek za hrano v ta-
Za hrano 14% več
WASHINGTON, D.C. —
nanih.
Mednarodni strokovnjaki so si edini v mnenju, da je kakršnokoli zdravljenje narkomana vnaprej obsojeno ha' neuspeh, če! bolnik sani ne pokaže za zdravljenje dovolj dobre volje in aktivno ne sodeluje v vsaki fazi terapije..	1	-	1
ZA V ZBIRKO — Razdražena kobra, ki se je pognala v napad, je bila nekdaj za okrasek na avtomobilu slavnega igralca Rudolfa Valentino v nemem filmu. Sedaj je v zbirki Merle Norman Tower of Beauty v San Sylmar, Kalif.

'	----------- *v/f
ŽIVINSKI SEJEM V: INDIJI — Slika kaže pogled na del sejmišča v Pushkarju v Indiji, kjer se nabere tudi več milijonov ljudi, ki pridejo kupovat in prodajat živino. Vsako leto je tani-'prodMih-prelio 100,000 kamel,-krav in-konj.
kem gospodinjstvu je bil preračunan na $33.65, med tem ko je znašel leta 1973 le $29.56.
Strokovnjaki polje delskega tajništva, ki so objavili te podatke, napovedujejo, da se bo prehrana ameriških družin Vsaj v prvi polovici leta 1975 dražila v enaki meri.
Veliko več osamelih žensk kot moških
LONDON, Vel. Brit. — Pred časom je bil tu ustanovljen Klub osamelih ljudi, starih nad 60 let. Vanj se je po . daljšem času vpisalo 200 moških in kar — 9,000 žensk!
OglasajteW “Amer. Domovini”
PrEjaiei’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
V NAJEM
dve sobi za eno odraslo osebo, na 1067 E. 61 St. Kličite od 4. do 9. zvečer 732-8731.
-(17)
Išče stanovanje
Slovenec, samski, miren, zapo-sien, želi dobiti primerno stanovanje z garažo, v okolici cerkve Marije Vnebovzete v Collin-wood ali E. 200 St. Kličite 681-7758.
(16)
EUCLID ZIDAN DUPLEX 5-5, na Lake Shore Blvd. dve spalnici, kopalnica zgoraj, sprejemna soba, jedilna soba in kuhinja na prvem, rekreacijska soba, dvojna garaža. Dobra investicija. V zgornjih štiridesetih.
NOVA HIŠA V EUCLID
od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem obita, IV2 kopalnica. Polna klet. Kompletne, vdelane (built-ins) in popolno karpeti-rana. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE
Od Route 91 nov z aluminijem obit ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Delana po naročilu, z-vgrajenostmi, IV2 kopalnica, karpetirana. Se lahko takoj vselite.
STEVENS BLVD.
od Route 91, zidan ranč, s tremi spalnicami, polna klet in den na prvem. Dosti izrednosti. Se mora videti, da se prepričate. Samo osem let star.
wm REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprlo od 9. do 9.
. (18)
FOR SALE
Dining room set, appliances, stove, refrigerators, washer dryer, carpeting. All in good condition. Call 391-0821.
-(16)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, vse v dobrem stanju. Na 870 E. 75 St. 486-2805
-(15)
V najem
Oddamo 4 sobe eno osebi ali dvojici, v St. Ciairski naselbini. Kličite 391-7452
-(15)
- Hiša v najem Hiša 4 sobe, 2 spalni sobi, kopalnica, prenovljena kuhinja, furnez na plin, polna klet, vse na novo dekorirano. Če se potrebuje še ena spalna soba v drugem nadstropju. Nahaja se na 1227 Norwood Rd. ali pa kličite 431-9061.
(17)
Help wanted Male or Female
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Female help wanted
Lady for housework in East Side home. Transportation- desirable. Time to be arranged. Call 247-4592.

VELIMIR DEŽELIC:
KRAGULJ
ROMAN IZ 9. STOLETJA
Konj se približa robu dirka- nomBazilij. Hlapec sem pri pre-lišča in tedaj zamahnejo gledal- častitem kapiteljskem vikarju, ci z rokami in plosknejo. Žival gostiščarju Nikolaju, ki. me je se splaši in prhne v nasprotno pred leti siroto pobral, ko sem smer. Tudi tu ga pričakajo z spal na pragu cerkve svetega mahanjem in vikom. Konj se še Diomeda. Prišel sem takrat v bolj vznemiri in zdrevi rtaprej. Carigrad gol in bos. Prišel sem. Tedaj zavihti z rokami, robci in ker me je klical sen.”
tuli in j “Sedi k mojim nogam, Bazilij
plašči vse gledalstvo in vrešči. Konj pobesni.	! Makedonec!” ga pokliče cesar. I
Tudi cesar Mihael maha ves :	Barda vzame škrlat s Teokti-
iz sebe in z visokim deškim gla- stove roke, ogrne znova Mihae-som, da ga vse množice slišijo, la, a zbode logoteta: “Ni prav, vikne:	pred ljudstvom popravljati ce-
“Kdor zajezdi tega konja, bo sarjeva početja!” prejel časti od cesarja!”	j Dvorski norec Grilo zloži stih:
In hitreje kakor bi kdo mislil “Z ledij na ledja pa potlej pod .— pa tudi nihče ni prav vedel, pazduho roma škrlat: ne odkod ne kako — je sedel v vrteč se za pravim cesarjem, sedlu jezdec;'strašno je s koleni postal bom še vrtoglav.” stisnil konja in ga v nekaj sko- Makedonec Bazilij sede kih obrzdal. Žival obstane, vko- skromno na zadnjo stopnico, a y pije se s prvimi kopiti v pesek sebi pomisli drzno: prav pred cesarskim sedežem. “Sveti Diomed se mi je v snu Močni jezdec razjaha, poklekne prikazal in rekel: Vstani, močni na desno koleno in stiska uzde Bazilij! Cesarstvo je trhlo in tik ob žvalah.	cesarji iza nič. Vstani, močni Ba-
Ljudstvo plane na noge in od zilij, pa se odpravi v Carigrad, tuljenja razpre čeljusti.	vlezi se na prag moje cerkve ko
Sleherni je videl, da je jezdec berač; a ko pride tvoj čas, si bos navadni hlapec in tujec, toda vz- ogrnil cesarski škrlat. Vstani,
di oni, ki ne ljubijo tekem.
Mladenka Mirijam se je usedla v cesarski loži povsem od zadaj, ker pač ne more gledali nevarnih dirk ljudi in živali. Ko jo je opazil sinkrit Georgij Po-lata, je žrtvoval -1- kakor je rekel ■— svoj veliki užitek za še večjega; in namesto da bi gledal tekme, je pristopil, da bi mladenki pravil o Bagdadu, česar onkrat ni mogel.
Logotet Teoktist se je prav tako umaknil v ozadje in tam našel tihega filozofa Konstantina ter začel z njim govoriti toplo in j prisrčno ko še nikoli doslej: j “Gledam te, filozof, kako ži-1 viš v čistosti in delu; in čim bolj | ustrezaš Bogu, dražji si ljudem.
! Tvoja lepota, modrost in slava silijo moje srce, da te ljubim.” Mladi Konstantin se zmede, zardi in klone z očmi. Logotet Teoktist pokaže s pogledom v cesaričino ložo, kjer sedi njegovo kumče in varovanka Mirijam:
radoščeni cesar stopi k njemu in ga ogrne 's. svojim cesarskim plaščem.
Dvorjani se vznemirijo. Logotet Teoktist pohiti za cesarjem, potreplja jezdeca po rami, sname mu škrlat, vrže si ga čez roke in vpraša:
“Povej nam, junak, kdo si in odkod?”
“Makedonec sem in kličejo me za Makedonca; pravijo mi pa tudi Bučeglavec radi malo velike glave, a krščen sem z ime-
močni Bazilij Makedonec, okrepi cesarstvo! In sem poslušal svetega Diomeda; moj čas se primika in prišel bo.”
Med tem so zajahali konje zeleni in modri in se zvrstili v red. Vsi konji se z nozdrvmi dotikajo
“Glej, imam hčerko duhovno, Mirijam, držal sem jo pri svetem krstu. Prelepa je in bogata . in dobra in visokega rodu. Ako jo hočeš, vzemi jo,n dajem ti jo. A ti veš, da imata na dvoru veliko moč; storil bom, da dobiš čast in čin, ki si ga želiš. Brž boš, če hočeš, ali strateg ali knez.”
“Resnično”, zatrdi Konstantin, “logotet, visoki gospodar, velik je ta dar in prevelik tistemu, ki ga išče in potrebuje. Toda bolj ko posvetna čast, bogastvo in žena je meni drago duhovno življenje. Ako dovoliš, da se obrnem na močno tvojo priprošnjo, se ti izpovem: Rajši ko vse bi rad posvetil svoje življenje knjigi v knjižnici patrijarha Magije Sofije.”
Logotet ujame filozofa prija-
ta Konstantin se je stresel.
Logotet se naglo vrne k cesarju.
Modri jezdec prvi pridirja na cilj in seže po lovorjevem vencu. In vsi modri zdrevijo k tovarišu zmagalcu; okrasijo ga s pridobljenim vencem in na poti k cesarju plešejo okrog njega zmagoslavni ples. Ljudstvo mu z vseh strani meče lovorjeve veje in modri se kitijo z njimi.
Modri zmagalec se pokloni cesarju, odtrga vejico lovorija in modro vrvico z rame ter ju da Makedoncu Baziliju; s tem ga sprejme med svoje. Ljudstvo se
znova navduši.
Cesar in cesarjevo spremstvo se brž brez petja in godbe umakne, zakaj od navdušenja pijana množica čaka samo trenotka, ko se bo vrgla na vozove s cesarskim kruhom, sočivjem, sadjem in kplači.
A Konstantinu se zdi, ko da je vse to, kar se godi okrog njega in v njem, nedopovedno čuden sen. \
*
(Dalje prihodnjič)

PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE

napete zlate vrvice, ko da so na- iteljsko za roko in mu obljublja:
njo nanizani. Čakajo trenotka, ko bo dal reditelj slavnosti znamenje, da se vrvica spusti in tekma začne.
Ker se 11. maja s tekmami slavi spomin ustanovitve Carigrada, morajo biti na dirkališču tu-
‘Tzpovedal si mi svojo željo; šel bom k cesarici in dobil boš, kakor želiš. A drugo izpoved poslušaj: Slutim, da moja Mirijam trpi, ker te ljubi . ..”
Ko da se je prelomilo nebo, je počil na dirkališču vik in krik
I
| 1 5
‘ *
STROJ USPEŠNEJŠI — Na sliki vidimo stroj za pospravljanje solate v Kaliforniji. Posebna naprava z X-žarki odloči, katera glava je zrela, nakar jo stroj odreže in spravi. Stroju streže 15 ljudi, ki skupno pospravijo do 400 zabojev solate. Brez stroja 15 ljudi ne nabere več kot 180 do 225 kartonov solate.
Male & Female Help Wanted Help Wanted Male or Female
I
VENEC BREZMADEŽNI — Brezmadežno na Španskem trgu v Rimu, glavnem mestu Italije, so okrasili z vencem. Gasilec na visoki lestvi ga je obesil na Marijin kip visoko nad trgom, kjer je viden na vse strani.
Live and Work Near Beautiful Montreal The Olympic City for 1976
THE DOUGLAS HOSPITAL
(McGill Uniiversity Teaching Hospital)
Offers Excellent Immediate Opportunities for
PSYCHIATRIC REGISTERED NURSES PSYCHIATRIC NURSING ASSISTANTS
Active Inservice Education program. Superior fringe benefits. For further information write, wire, or call in confidence to:
MS. CAROL ROSS
THE DOUGLAS HOSPITAL
6875 LaSalle Blvd. - Verdan, Quebec, Canada or call (514) 761-6131
(16)
KOLEDAR
društvenih prireditev
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
FEBRUAR	|
S.	— SKD Triglav v Milwaukee,
Wis., priredi predpustni družabni večer v dvorani sv. Janeza na 84 in Cold Springs Rd. Večerja, dotaače krvavice, maske, ples in nagrade. Začetek ob 6.
8.	— D.D. Lilija priredi “Maškarado” v Slovenskem, domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
9.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi kosilo v farni dvorani od 11.30 do 2. popoldne.
15. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi banket v SDD na Recher Ave.
Marec
2. — Misijonska znamkarska akcija (MZA) pripravi kosilo v šolski dvorani pid Sv. Vidu. Kosilo bo na razpolago od 11.30 do 2. popoldne.
9. — Društvo Naj sv. Imena pri Sv. Vidu priredi svoj' vsakoletni zajtrk s Klobasicami in omletami (Pancake and Sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne.
22. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5, popoldne.
APRIL
5. — D.S.P.B. TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples.' Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
5.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Ave. okrožje priredi večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
6.	— Moški Zbor “Slovan” priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., ob 4. popoldne.
6. — Mladi harmonikarji obhajajo desetletnico svojega obstoja s koncertom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30. Po koncertu domača zabava.
26.	— KONCERT pevskega zbora KOROTAN v SND na St. Clair Ave. Po koncertu zabava s plesom. Igra Ansambel “VESELI SLOVENCI”.
27.	— Pevsko društvo PLANINA priredi ob štirih popoldne koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights.
MAJ
4.	— SKD Triglav v Milwaukee
Wis. priredi materinsko pr° slavo v farni dvorani pri S' Janezu na 84 in Cold. Spriffi Rd.
25.	— Društvo SPB Cleveland
—• Slovenski spominski dal ob 30. obletnici slovenske th gedije: sv. maša ob 10.45 p1 Lurški kapeli na Provident Heights, Chardon Road, za vS' žrtve vojske in komunističB'
, revolucije.
26.	— SKD Triglav v Milwa«
kee, Wis., pripravi SPOMD SKO SVEČANOST v kapeli parku Triglav.
JUNIJ
22. — SKD Triglav v Milwa* kee, Wis., priredi prvi redflj društveni piknik v parku Tdj glav. Ob 11. sv. maša, nat1 kosilo in domača zabava. 2* ples igrajo Veseli Slovenci ^ Sheboygana.
26.-27.-28.-29. — Poletni kar»«i val in bazar pri Sv. Vidu.
13. - 14. -15.—Z.D.S.P.B. TABOj priredi spominsko proslavo obletnice pokolja slovenski domobrancev in četnikov F Slovenski pristavi.
JULIJ
13. — Društvo Kras št. 8 AP^
priredi piknik na Izletniške^ središču ADZ v Leroy, Ohta
20. — Misijonski piknik v park'1 Triglav v Milwaukee, Wis.
20.—Belokranjskih klub prire^ “Belokranjski piknik” na SN venski pristavi. Igrajo “Vesel svatje”.
AVGUST
17.	— SKD Triglav v Mihva«' kee, Wis., priredi. drugi društ' veni piknik v parku Trigla^
OKTOBER
5.	— SKD Triglav v Milwaukee
Wis, priredi VINSKO TRGA TEV v parku Triglav.
18.	— Klub nevburških slove11' skih upokojencev priredi ve" čerjo in ples v SND na E. ^ St.
NOVEMBER
8. — SKD Triglav v Milwaukee* Wis, praznuje 25-letnico sv°' jega obstoja s svečano akad6” mi j o v farni dvorani pri S?' Janezu na 84 in Cold Spri^ Rd. Igrajo Veseli Slovenci ^ Sheboygana.
8.— Štajerski klub priredi svoje
martinovanje v farni dvora#1 pri Sv. Vidu Začetek ob zvečer.


ISKANJE NAJBOLJŠE POTI — Pot za olje iz Aljaske na jug v ZDA je bila odločena in jo že vneto gradijo. Iščejo med tem še vedno pot za plin, ki ga je na Aljaski obilo, na jugu pa ga hudo primanjkuje. Družba El Paso predlaga najkrajšo pot, od Prudhoe zaliva na severu Aljaske naj bi preko te na njeno južno obalo zgradili plinovod nekako tam, kjer gradijo oljevod. Plin bi v Valdezu vtekočinili in ga z lajdami vozili dalje na jug v ZDA. Drugi načrt predvideva graditev plinovoda preko Kanade na jug, kjer bi se razdelil in tekel delno proti Kaliforniji delno pa proti vzhodu ZDA, kot kaže zgornji zemljevid.