Ljubljana, nedelja 17 merca 1929
Cetia 2 Dfn
Nan>£ndiu s&aia mesečno 35 Din. t* lno*emstvo 40 Din.
Uredništvo: Ljubi! am, Knafljeva uHca 5. Telefon Ker.
3122. 3123. 3124, 3125 ia 3126. Maribor: A.!eteaj>dwva cesta 13. Telefon St. 440.
Celja: Kocenova al. 2. Telefon t.ev. 190. Rokopisi m a« vračajo. • Ozki a po tarifu.
Upravaištvet Ljubljana, HteJernova ri M.
Telefon »t. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. laseratni oddelek: Ljubljana Prešernov
ulica 4. Telefon St 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cest
it. 13 Telefon Jt 455 Podružnica Celje: Kooenova trlo St 2.
Telefon 6t. 190 Računi pri c*>št ček. tavod'h; Ljubljana Jt. 11-842; Praha &sto 78.180; Wie» Nr. 106.241
Ljubljana, 16. marca.
V	lateranski spravni pogodbi, podpisani 11. februarja t. 1.. s katero se je definitivno rešilo tako imenovano »rimsko vprašanje«, ie v členu 1. rečeno dobesedno:
»Italija priznava in zopet potrjuje načelo, pribito v prvem členu ustave kraljevine od 4. marca 1848., po katerem je katoliška apostolska rimska vera edina državna vera.«
V	smislu tega načela določa istega dne podpisani konkordat med Italijo in Vatikanom celo vrsto pogodnosti za katoliško cerkev in njene ustanove na področju italijanske kraljevine ter isto-tako tudi za njeno duhovščino. Ugodnosti se nanašajo na svobodno izvrševanje duhovne oblasti bogoslužja in cerkvenega pravosodja, na verski pouk na vseh šolah izvzemši visoke šole. na svobodno objavljanje dušnega skrbništva se tičočih objav, svobodne denarne zbirke v cerkvah in cerkvenim oblastim pripadajočih poslopjih, popolno ali delno oprostitev od vojaške službe v miru in slučaju snlošne mobilizacije. oprostitev od pričevanja o stvareh. ki so jih izvedeli duhovniki vršeč svojo svečeniško službo itd
Važen je tudi 43. člen konkorda-ta; ta člen določa: »Italijanska država priznava »Italijanski katoliški akciji« pripadajoče organizaciie. v kolikor delujejo, kakor je ukrenila sv. Stolica, izven vsake politične stranke in pod neposrednim vodstvom cerkvene hierarhije za razširjanje in udejstvovanje katoliških načel.«
S to določbo priznava Italija katoliška verska udruženja, bratovščine in podobne organizacije pod vodstvom katoliške duhovščine, če te organizacije niso v stiku s kako politično stranko.
Drugi del pa se glasi: »Sv. stolica uporablja priliko sklenitve tega kon-kordata. da obnavlja za vso duhovščino in redovništvo Italiie prepoved vpisa v katerokoli politično stranko ali delovanja v njej.«
Ob tej priliki je zanimivo se spomniti političnih odnošajev med Vatikanom in Italijo v preteklosti. Do vlade papeža Pija X. je veljala enciklika Pi-ja IX. »Non expedit« od 29. februarja lb68.; s to encikliko je bilo prepovedano politično udejstvovanje ne samo duhovščini, temveč vsem vernim katolikom v Italiji, zlasti pa še udeležba pri državnozborskih volitvah. Papež je s tem proglasil politično sabotažo države. katero je proklel kot roparsko državo. Ta prepoved je postala le še odločnejša in ostrejša po 20. septembru
1870.. ko je italijanska vojska vzela Rim in se je Pij IX. umaknil v vatikanske zidove ter odločno odklanjal vsak stik z italijanskim kraljem in njegovo vlado.
Enciklika je veljala neokrnjeno vse do 11. junija 1905., ko jo ie papež Pij X. ublažil toliko, da je bilo odtlej dovoljeno politično udejstvovanje katoličanov, duhovščine in lajikov, toda le v njihovi lastni katoliški stranki, ki se je smela udeleževati tudi političnih in upravnih volitev. Duhovščini ie bila ce-
lo dovoljena kandidatura pri upravnih volitvah (občinskih in provincijalnih), zabranjena pa ji je ostala pri državnozborskih. Tako je ostalo tudi še v povojnem času in »Non expedit« ie imel tudi še za volitve leta 1921. toliko moč, da don Sturzo, tedanji vodja ita'ijan-ske ljudske stranke, ni smel kandidirati in je duhovnik Šček za kandidaturo na Goriškem moral dobiti nekako »tiho privoljenje« Vatikana. Bivši italijanski poslanec Murris pa je bi! in je tudi še danes izobčen iz cerkve, ker je kandidiral in deloval kot državni poslanec v nasprotju z določbami enciklike »Non expeait«.
S 43. členom italijansko-vatikanske-ga konkordata se Vatikan sporazumno z italijansko vlado vrača k razmeram, ki so vladale pred Pijem X., ko obnavlja za duhovščino strogo prepoved vsakterega političnega delovanja. Toda odredba čl. 43 ni več naperjena proti italijanski državi, v njej ni več duha enciklike »Non expedit«, temveč ta odredba je sedaj — v spremenjeni obliki— akt prijateljstva papeške Sto-Mce napram Italiji in je sprejeta kot važna zaščita proti vsaki možnosti, kaliti prisrčne odnošaje med Vatikanom in Kvirinalom.
Z odredbo, da se duhovnik ne sme niti vpisati v kako Dolitično stranko, kaj šele borbeno sodelovati (konkordat uporablja izra>z »militare«) v njej, je prepovedano duhovščini tudi sodelovanje v stranki, ki bi slonela na katoliških načelih. V smislu konkordata, k; je časovno neomejen, sklenjen tako-rekoč za večno, je potemtakem duhovščini na področju italiianske kraljevine za vse čase prepovedano vsako politično delovanje in ji je tako neprestop-no začrtan njen izključni delokrog: vera. cerkev, dušno pastirstvo.
Med našo vlado in Vatikanom se tudr že dolgo časa vrše pogačama za skle-n:tev konkordata Tu s? b^ nokazalo ali je depolitizacija duhovščine, ki je sprovedena v rimskem konkordatu. na-
Katastrofa v beograjskem
pristanišču
Ledene mase so uničile in potopile več la^.j - Grozni prizori na Dunavu - Novi pančevski most v nevarnosti -Požrtvovalnost vojaštva
Beograd, 16. marca p. Tajanje ledu na Savi je povzročilo danes pravo katastrofo v beograjskem pristanišču. V tako zvaneni prezimovališču je bilo okrog .30 remorkerjev in šlepov ter več manjših parnikov, ki navadno opravljajo promet med Beogradom in Ze-munoin. Vsi ti parniki so postali danes žrtev ledenih mas. ki so navalile iz Save na Dunav.
Dočim se je led na Savi odtajal in se začel kretati proti izlivu, je bil led na Dunavu še vedno stabilen Tekom dopoldneva se je zato začel led ob izlivu Save kopičiti. Naval vode je bil vedno silnejši, tako da je končno začel pokati tudi led na Dunavu.
Okrog poldneva se ie odtrgal na Dunavu tik pred prezimovališčem ogromen leden kolos in v naslednjem hipu so ledene mase iz Save zagrmele proti pristanišču. Naval ledu je bil tako strahovit, da ie tri remorkerje na mestu zdrobilo. Naval ledu je bil tako odtrgalo od obrežja ter iih vrglo v strujo, ki je z velikansko naglico drvela dalje v smeri proti Pančevu.
Ledene plošče so neprestano butale ob ladje, ki so brez vodstva plule po vodi. Spotoma sta se potopila še dva nadaljnja remorkerja. Skoro novi par-nik »Zemun«, ki je bil izgotovljen šele lansko leto in ki je stal več milijonov, je pretrgalo na dvoje. Zadnji del se je takoj potopil, sprednji del pa je še nekaj časa plul po vodi, pozneje pa je izginil pod ledom Na remorkerjih in šfepih so prebivali krmilarji s svojimi rodbinami. Z vseh ladij so odmevali obupni klici prestrašenih prebivalcev,
ki si niso mogli pomagti.
Luška komanda je nujno pozvala na pomoč vojaštvo in ukrenila vse potrebno, da reši, kar se rešiti da. Vsi remorkerjj. ki so ostali še v prezimovališču, so stopili takoj v akcijo ter začeli med ledom loviti odtrgane in ponesrečene ladje. Do 7. zvečer se je posrečilo poloviti večino odplavljenih parnikov. Na ob;ežju je bilo ves dan polno občinstva, ki je opazovalo veličastno grozne prizore na Dunavu. V prvih popoldanskih urah so zagrmeli metalci min, ki so si prizadevali, da bi razstrelili ledene mase in preprečili kopičenje ledu ob mostiščih in luških napravah, ki so bile v nevarnosti, da jih ledene mase zdrobe ali pa odtrgajo.
V največji nevarnosti je bil most preko Dunava pri Pančevu, ki je šele v gradnji. Tam se je začel led kopičiti in tam se je ustavilo tud več remorkerjev, ki jih je odneslo pri Beogradu. Led se .ie nakopičil več metrov visoko in obstojala je velika nevarnost, da se poruši ves do sedaj zgrajeni most. Vojaštvu je le z največjo požrtvovalnostjo po večurnem delu uspelo, da je razstrelilo ledene mase in na ta način omogočilo odtok ledu. Zvečer je glavna nevarnost že minila, ker je nastala v poledenelem Dunavu široka gaz. po kateri odhaja led, ki prihaja iz Save. Največja nevarnost pa preti v prihodnjih dneh, ko se bo začel tajati led na Dunavu. Po zadnjih vesteh je led na Dunavu od Dunaja do Beograda v glavnem še stabilen. Opažati pa je, da že poka in bo vsak čas začel prodirati proti izlivu.
Kdaj bodo podpisane pogodbe z Grčijo
Beograjske vesti iz Ženeve napovedujejo podois konvencij za danes, poduis Drijateljske pogodbe pa za prihodnji teden
Beograd. 16. marca. p. Iz Ženeve	| poslanika Polihroniadesa. Avdijenca ie
poročajo, da se je danes ponovno vr-	i bila v zvezi z zaključitvijo prijateljske
šila konferenca med dr. Kumanudijem	j pogodbe z Grčijo,
in Karapanosom. Po konferenci je dok-	1 tor Kumanudi izjavil, da bodo konven-
cije med Grčijo in Jugoslavijo podp-sane jutri dopoldne. Istočasno bo parafiran prijateljski pakt. čigar podpis se bo na svečan način izvršil pozneje v Beogradu. Grški zunanji minister Ka-rapanos odpotuje jutri zvečer v Pariz, dr. Kumanudi pa preko Davosa v Beograd.
Beograd, 16. marca. č. Danes dopoldne je kralj sprejel v avdijenci grškega
Atene, 16. marca. r. Venizelos je bil obveščen, da bi jugoslovenski krogi raje videli, ako se podpis prijateljske pogodbe izvrši v Beogradu, da b: se temu dejanju dalo čim več važnosti. Venizelos ie zato brzojavno sporočil Karapanosu. naj prepusti dr. Kumanudi ju določitev kraja in časa podpisa pogodbe. Na ta način bo pogodba sama parafirana v Ženevi, podpisana pa v Beogradu.
Minister dr. Kumanudi o ženevski bilanci
Uspehi Društva narodov v mirovnem stremljenju — Debata o narodnih manjšinah — Stališče naše vlade
se je proučeval z dveh stališč Prvo je temeljilo na predlogu kanadskega delegata slede iprememb. ki naj bi se uvedle v dosedanjo proceduro z manjšinskimi peticijami, drugo pa na pobudi dr. Stresemanna o splošnem jamstvu Društva narodov za narodne manjšine. Problem manjšin se i,e z enega in z drugega stališča proučeval z veliko pozornostjo, z mnosro takta in v duhu, ki od nekdaj vlada v svetu Društva narodov.
Stališče naše delegacije v manjšinskem problemu je bilo popolnoma jasno in določeno. Vse svoje obveznosti, ki jih imamo po mednarodnih pogodbah, smo izvrševali in jih bomo tudi nadalje izvrševali lojalno. Zato smo svetu Društva narodov poslali 1. marca pismo, v katerem srno izrazili svoje prepričanje, da svet Društva narodov ne bo uvajal kakih sprememb v manjšinski proceduri brez prejšnjega pristanka kraljevske vlade. To naše stališče so zavzele tudi vlade Češkoslovaške, Rumunije, Poljske in Grčije. Noši zastopniki so skupno stopili pred svet Društva narodov z zahtevo, da je treba v manjšinskem problemu ostati v meinli mirovnih pogodb. To naše stališče i.e našlo odobravanje tudi v svetu Društva narodov.«
Beograd, 16. marca. r. »Politika* objavlja izjavo namestnika zunanjega ministra dr. Kumanudija. ki jo je dal v Ženevi njenemu dopisniku o zadnjem zasedanju Društva narodov. Minister Kumanudi je izjavil med drugim :
»Na dnevnem redu 54. zasedanja sveta Društva narodov so bili tudi problemi splošnega načaja, kakor načrt konvencije o pomoči ogroženi ali napadeni državi. Že sama za-misel take pomoči spada v domeno velikih ciljev, ki si jih je postavilo Društvo narodov. Ali je mogoč večji moralni pritisk na napadalca kakor ta, ako napadalec ve. da bo večina držav, včlanjenih v Društvu narodov, s svojo finančno podporo omogočila odpor napadeni državi in ji nudila sredstva, s katerimi morda napadalec ne razpolaga, ilazen tega bo sama misel, da bo napadena država uživala ne samb moralno, temveč tudi finančno pomoč Društva narodov, odstranila mnoge nepremišljene avanture. Zato moremo najtopleje pozdravljali to značilno delo Društva narodov za onemogočanje vojn v bodočnosti.
Dalje je svet Društva narodov razpravljal tudi o manjšinskem vprašanju. Ta problem
čelna tvar ali le oportunističen aranž-man, politična koncesija Vatikana obstoječemu režimu. Ker je konkordat zamišljen kot večna pogodba med sv. Stolico in italijansko državo, bi bilo soditi, da je vprašanje depolitizacije duhovščine vzeto načelno. To bi bilo seveda ogromnega pomena tudi za vse druge države s katoliškim prebivalstvom in bi, dosledno sprovedeno. znatno pripomoglo k pomirjenju političnih diferenc med narodom, a tudi povzdignilo ugled katoliške cerkve. Ako se sv. Stolica pri pogajanjih za konkordat z Jugoslavijo postavi glede duhovščine na isto stališče kakor v rimskem konkordatu. ne bo ostala le dosledna, temveč sme biti sigurna, da bo ves naš narod to njeno stališče sprejel z obema rokama, predvsem tudi vs; oni duhovniki. ki si želiio miru da b' se mogli popolnoma posvetiti svojemu vzvišenemu poklicu.
Včerajšnje avdijence
Beograd, 16. marca. p. Danes so bili v avdijenci na dvoru predsednik vlade general Pera Živkovič, minister narodnega zdravja dr. Krulj, beograjski župan Miloš Savčič, barski škof Nikola Dobričevič in grški me-tropolit Krisantos.
Novi veliki župani
Beograd, 6. marca. p. Kralj je danes pod* pisal ukaz o imenovanju nekaterih velikih županov in o razmestitvi pravnih referen« tov pri velikifi županih. Upokojena sta ve« liki župan podunavske oblasti Radomilo Vujevic in veliki župan kruševačke oblasti Miloš Dinič. Za velikega župana v Krušev« cu je imenovan dr. Dušan Petrovič, do se* daj veliki župan bihačke oblasti, za velike« ga župana podunavske oblasti Dragutin An« tula, vojno«»odni brigadni general v poko« iu, za velikefa župana bihstčke oblasti pa Branko Sekulič, vojno*sodni podpolkovnik v pokoju
Seja Vrhovnega zakonodajnega sveta
Odpravljena sta zakona o odvetnikih in državnih pravdnikih Predloženi so zopet trije novi zakoni
Beograd, 16. marca p. Danes popoldne se je vršila seja vrhovnega zakonodajnega sveta, ki .ie najprej končal razpravo o odvetniškem zakonu, nato pa začel in končal tudi razpravo o zakonu o državnih pravdnikih. Od doslej predloženih zakonov preostaja samo še zakon o šeriatsklh sodiščih Seja je trajala od 15.30 do 18., o njej je bil izdan naslednji komunike:
»Po odobrenju zapisnika zadnje seje, ie VZS končal razpravo o odvetniškem zakonu ter prešel na oceno in razpravo zakona o državnih pravdnikih. Razprava o tem
zakonskem predlogu je bila na današnji seji zaključena Kot referenta ministrstva pravde sta se udeležila seje načelnika dr. Kugler in dr. Cisler. Prihodnja seja bo v ponedeljek 18 t. m. ob 15.30 Na dnevnem redu je zakonski načrt o šerijatskih sodiščih. Vrhovne-nu svetu so bili nadaije predloženi naslednji zakonski osnutki- Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih, zakon o povračilu taks za kontrolo parnih kotlov in zakon o praznikih.«
Poincare dosegel še dve zaupnici
Debata o epidemiji med gosadko v Porenju — Vlada zahteva pri dveh predlogih zaupnico
je epidemija razširila ter zahtevala 170 žrtev med vojaki Minister je opozori! nato, da je izbruhnila slična epidemija tudi pozimi leta 1923-24. Po debati o tej zadevi je zbornica glasovala o perdjoženem dnevnem redu. Vlada je stavila vprašanje zaupanja proti dnevnemu redu. ki odreka vladi zaupanje. Ta dnevni red je bi! nato od zbornice s 308 proti 262 glasovom odklonjen Ko ie bilo več drugih predloženih dnevnih redov umaknjenih, je vlada končno stavila vprašanje zaupanja na dnevni red Scapini-ja. Ta dnevni red je zbornica sprejela s 315 proti 246 glasovom.
Pariz, 16. marca h. V nočni seji, na kateri se je nadaljevala debata o interpelacijah, glede smrtnih slučajev v porenjski armadi, je predsednik lige za človečanske pravice poslanec Guernot očital polkovniku Picotu, da je pred vojnim odborom zbornice izjavil, da je liga za človečanske pravice umetno skonstruirala slučaje v Trierju. Polkovnik Picot je protestiral protj tej obdolžitvi. Nato je izjavil vojni minister Painieve. d3 so bile zdravstvene razmere v porenjski vojski v zadnjih treh mesecih leta 192S iz-borne in se je pojavila epidemija šele meseca januarja 1929. V tem mesecu ie bilo 40 smrtnih primerov. Meseca februarja se
Izjave Trockega o boljševizmu
Sovjetski sistem bo ostal — Ako pride do protirevolucije, se bo izvršila v fašističnem pravcu
Carigrad, 16. marca, d. Trockij je včeraj sprejel v svojem stanovanju več tujih novinarjev in jih je zagotavljal, da želi v Nemčijo samo zaradi možnosti uspešnejšega lečenja. Ako bi mu Nemčija dovolila samo kratkoročno bivanje, bi se po okrevanju obrnil na Nizozemsko ali na Norveško za dovoljenje bivanja. Vesti o nakupu posestva v južni Franciji je izgnanec označil kot neresnične.
Glede razmer v Rusiji je Trockij izjavil, da je bila uvedba boljševizma edina rešitev za Rusijo, ker bi bila po izgubljeni vojni sicer postala samo gospodarska kolonija Amerike. Uvedbo komunizma je primerjal s turo na visoko goro, kamor šele plezajo prvi turisti. Ti se morajo često vrniti in poskušati dohod z druge strani, tako mora tudi komunizem poskušati in iskati pota. po katerih še ni nihče hodil. Pri tem mora marsikje odnehati in napraviti isto pot v drugem pravcu. O svojem nasprotju s Stalinom je Trockij dejal. da Stalin trdno veruje v obstoj socialistične države med vsemi drugimi kapitalističnimi in nacijonalističnimi dr-
žavami. Trockij pa ne veruje v možnost obstoja države v dosedanji izolaciji. Sovjetski režim se bo po mnenju Trockega obdržal, ako pa pride do protirevolucije, se bo ta izvršila v fašističnem pravcu. Na vsak način pa bo ostala v veljavi dosedanja razdelitev veleposestev med kmete. Vendar se nade ruskiii emigrantov na skorajšnji propad države ne bodo uresničile.
II koncu je Trockij izjavil, da grozi iz Amerike vse hujša vojna nego je bila svetovna. Velikanski porast ameriške sile vodi nujno do strahovitega konflikta.
Trockij za pomirjenje med Angli jo in Rusiio
Carigrad, 16. marca, (lo.) V razgovoru z dopisnikom »Dailv Telegrapha« je Troc« kij izjavil, da se je odpovedal političnemu delovanju in da želi posetiti Britanski mu« zej v Londonu. Glede rusko^angleških cd« nošajev je Trockij poudarjal da ie v in« teresu Angli'" ame, obnoviti Rusijo di* plomatske odnošaje, ker bi zamogla edino s tem uspešno nastopiti proti ameri^l I-on« kurenci.
Mehiški uporniki polagajo orožie
General Calles je prodrl z zveznimi četami do Torreona — Justiiikacija štirih štabnih častnikov generala Jezusa Agguirre
Mexico City, 16. marca, (lo.) Mehiška vlada poroča, da so njene čete za -dle me= sto Durangb in da so bili uporniki odreza« ni od njihovega glavnega stana v T ;reo« nu. Ponekod so se U'la!i uporniki brez od« pora. Vladne čete prodirajo polagoma pro« ti mestu Torreon in ni dvoma. Ha bo re« volucija tekom tega meseca likvidirana.
Mexico City, 16. marca d. General Cab les, ki je prodrl z elitno divizijo zveznih čet že v neposredno bližino glavnega opo* rišča upornikov mesta Torreona; je izdal
na svoje čete posebno dnevno povelje. V njem sporoča četam zahvalo za njihovo do« sedanje junaško bojevanje in jim naroča, da naj onemogočijo upornikom sleherni po« ^kus pobega. Morala in disciplina zveznih čet sta v/orni. tako da napredujejo navzlic velikim prometnim oviram nevzdržno pro« ti poslednji postojanki upornikov.
Včeraj so bili ustreljeni po prekem so« du štirje višji častniki, ker so vodili štab poraženega uporniškega generala Jezusa Aguirre.
Strahovite poplave v Ameriki
Povodenj ograža življenje 20.000 ljudi — Rešilna akcija z leteli Na srečo so poplave že dosegle svoj vrhunec in že popuščajo.
Newyork, 16. marca s. Poplave v Geor-gi.ii, Floridi in Alambani zavzemajo katastrofalen obseg. Več sto kvadratnih milj .ie že ped vodo. Nad 20.000 ossb je v nevarnosti. V F.!bi je zaradi poplave reke Pea poginilo 15<1 oseb. Prebivalci se morajo v nekaterih poplavljenih krajih rešiti samo s čolni. Pri tem se je dogodilo več nesreč, ker so se čolni potopili. Nekaj vlakov je skočilo s tira. Upanje, da bodo poplave popustile, je zelo majhno, ker zadnje dni močno dežuje.
Montgomery, 16. marca s. V južnem delu Alabame je pet mest poplavljenih. Prebivalstvo teii mest je v veliki nevarnosti ker so vse prometne proge prekinjene. Danes popoldne so mornariška letala letela nad poplavljenim ozemljem. Nekatera so metala živila, druga pa so se spustila na tla. da rešijo ogrožene prebivalce v okolici mesta Elbe. Po zadnjih poročil:h poplava že popušča. Doslei so dobili 12 mrtvih, med tem: 5 v mestu Elbi.
Falzifikatorska pisarna ruskih emigrantov
Berlin, 16. mn.rca s. Zaradi preiskave prot; ruskim faizifikaforiem dokumentov, je bilo danes aretiranih nadaiinih osem oseb iz ruskih emigrantskih Ioro«ov, med njimi bivši ruski državni svetnik Gutnansfci, lastnik ruske založbe »Jer-mak» ArtUT JBay in tn bivšo ruski podpolkovnik V prostorih založbe je preiskava našla mnogo gradiva. ki se mora še pregledati Založba izdaja protiboijSeviišfoo korespondenco in je hoteia te dni priieti z izdajo protiboliševiSkega Caso-p;sa. Iz najdenega gradiva se da sklepati, da !e fe-uiaJ« to delovanje ie telo <klswi
Pred razpustom angleške zbornice
London. 16. marca s. Po mnenju i:stov se bodo ss«k>št»e volitve vršile 30. mala. Spodnja zbornica sc bo odg>jdi!a najbrže koncem marca ter se 15. aprila zopet sestala, da raz-pravlja o pro-r.ičumu. Prihodnji teden se vrši pet važnih nadomestnih volitev v okrajih, kjer so »mrli č'am konservativne stranke. Rezultati teh volitev bodo pokazali razpoloženje napram vladi.
London, 16. marca, s Iz stav. ki se skle-najo na londonski borzi glede prihodnjih volitev, izhaja, da javnost računa z vladno ve-*•"*» delavske in liberalne stranke.
Dve originalni uverturi v tujskoprometno
sezono
Na Predarlskem ne potrebujejo tujske sodrge — Bojijo se za svoje lante in dekleta — Interesantne izjave Mana Carlija o
tujskem prometu v Italiji
poveduje, da bodo te odredbe razširjene tudi na vse javne šole, učiteljice pa morajo že zdaj prednjačiti z dobrim vzgledom.
Inomost, 16. marca d. Nedavno je neki predariski list objavil rahle očitke na naslov predarlske deželne vlade, češ, da se premalo zaveda važnosti gospodarske panoge tujskega prometa. Na to opazko je predariski deželni glavar dr. Euder odgovoril v včerajšnji javni seji deželnega zbora s filipiko, ki bo gotovo ponesla slavo morale male deželice daleko preko njenih meja. Dr. Euder odvrača očitek premale skrbi za tujski promet, češ, da to skrb hotelirjev in gostilničarjev, naloga deželne vlade pa je, skrbeti, da dežela in ljudstvo Predarlske ne bosta trpela nepopravljive moralne škode. Deželni glavar je izvajal doslovno: »Ni nevarnosti v tem, da prihajajo k nam protestantje iz Nemčije, ker je med temi dokaj poštenih ljudi. Toda našo deželo poplavlja tudi sodrga iz višjih krogov, ki so ji naša dekleta samo divjačina, ki jo je treba zalezovati. Tudi je velika škoda, da prihajajo k nam beninske dame. ki so prenasičene vseh velikomestnih užitkov in so jim všeč samo še naši zdravi pristni predariski kmečki fantje. Te dame mislijo, da so naši fantje samo predmet užitka, ki ga je treba poskusiti. To niso izmišljotine, marveč pojavi, ki so pri nas hvala Bogu še redki in morajo taki rudi ostati. Ne smemo dovoliti, da bi ti pokvarjeni pritepenci jemali vero in moralo našim rojakom. Pri nas ne sme postati običaj, da bi turisti hodili po vaseh nagi ali napol nagi. Zavoljo pokvarjencev in nekaterih idealistov, ki žive v veri, da človeštvu je v korist, ako letajo nagi okoli, ne smemo pustiti, da nam kvarijo naš čisti predariski zrak. To bomo zabranili tudi s silo, ako bo potreba. Opozoriti moramo občine in žandarmerijske postaje, naj nastopajo proti tej nemorali v naši deželi.«
Tako skrbi za tujski promet deželni glavar Predarlske, ki je blizu Tirolske. Zdi se. da je pohujšanje osredotočilo svoje napade na obe pobožni deželi, Igtjti tudi ino-moški apostolski administrator je zavihtel kopje proti nemorali in poltenosti. Izdal je za vse samostanske šole naredbo, kako se imajo oblačiti gojenke samostanskih šol. Njemu ni napoti samo nagota, njarveč vse, karkoli količkaj spominja nanjo. Predvsem so prepovedane gojenkam nogavice rdeč-ka^e barve, ki baje vzbujajo meseno po-željenje. Obleka sme biti pod vratom samo dva prsta široko izrezana, krilo pa mora segati najmanj do polovice meč. Spodnja polovica ni več tako strahovito nevarna in pohujšljiva. Apostolski administrator na-
Rim, 16. marca d. Glavni urednik
»Irrapera« Mario Carli objavlja odgovor na pritožbe tujcev, ki posečajo Italijo, ter reagira na ugotovitve tujskopro-metn-ih faktorjev, ki s skrbjo zasledujejo nazadovanje tujskega prometa v Italiji. V javnih diskusijah se je poudarjalo, da se dajo glavne pritožbe tujcev zbrati v sledeče tri skupine: previsoke cene, ponekod slabe potovalne in stanovanjske prilike in nedo-statek modernih razvedrišč. /
Mario Carli izjavlja na te očitke: »Ali nai mar Italija postane sejmišče z vrtiljakom in gugalnico, da privabi na jazzu obolele tujce? Za te tipe Italija ne mara. Ne potrebujemo jih. Tujci bi menda hoteli, da se Italija pretvori v cirkus, v katerem naj bi bili voditelji fašizma klovni, narod pa naj bi se preoblekel v cirkuške konje. Toda Italija je kovačnica. v kateri se kos za kosom kuje velika bodočnost. Mi ne maramo ne saksofonov, ne girlov iz tingel-tan-gla. Nočemo kopirati Pariza. Kdor se hoče zabavati, nai gre v Pariz, London, Berlin, na Dunaj ali v Ameriko — nas naj pusti v miru. Mi nočemo imeti nič opraviti s pokvarjenostjo, podkupovanjem in korupcijo.«
»Ako se ugovarja, nadaljuje Carli, da število tujcev stalno pada in da so hotelirji v velikih skrbeh, je treba odgovoriti: Hotelirji naj vtaknejo svoj denar v druga podjetja, naj pomagajo dvigniti kmetijstvo, naj se udeležujejo pri industriji in znanstvenih preiskavanjih. Turisti so nam bolj v breme nego v korist, zlasti če so siromašni in prihajajo v krdelih pod vodstvom potovalnih pisarn. Oni tujci, ki imaio dosti denarja, pa mislijo, da je Italija njihova. Tako ie bilo zlasti pred vojno, ko so prihajali bogati Amerikanci in Angleži. To je na srečo posfalo drugače. Danes ie v Italiji Ita!i'an gospod in ni nam več potrebno se brigati za inozemce ter se ravnati po njihovih željah.«
Pogodba o medsebojni pravni pomoči med
Jugoslavijo in Avstrijo
Pogodba stopi v veljavo 19. t. m. — Važne določbe zlasti za Slovenijo — Direktno občevanje med sodišči
Beograd, 15. marca. Med našo državo in Avstrijsko re« publiko je bila dne 1. maja 1928. v Beo« gradu podpisana pogodba »o medse;
bojoem pravnem občevanju«, katere glavna vsebina so določbe o medseboj« ni pravni pomoči. Ratifikacijske listih ne pogodbe so bile izmenjane v Beo« gradu 19. februarja in v smislu zaključi nih določb stopi pogodba 19. marca v veljavo.
Mnoge njene odredbe so zlasti za naše kraje, ki se nahajajo v neposred« nem avstrijskem sosedstvu, jako va« žnc. Pogodba izhaja s stališča pravne enakosti obojestranskih državljanov, ki vživajo pri sodiščih druge države pogodnice isto zaščito osebe in imovi« ne, kakor domačini. V polnem obsegu se priznava tudi ubožna pravica Jugo« slovenov pred avstr. sodišči in narobe.
Jugoslovenska in avstrijska sodišča so obvezana si nuditi medsebojno pravno pomoč v civilnopravnih in tr« govskopravnih zadevah ter v zadevah nespornega sodstva. Sodišča iz ob« močja viš. dež. sodišča v Ljubljani in Splitu, banskega stola v Zagrebu in Vrhovnega suda v Sarajevu ter todišča iz območja višjih dež. sodišč na Du« naju in v Gradcu občujejo med seboj, vsako v svojem državnem jeziku, ne« posredno, druga sodišča redoma le preko ministrstev pravde. Obvezna je pomoč tudi pri dostavah, kjer pa mo« rajo biti spisi, ki se naj dostavijo spi« sani v jeziku zaprošene države, odnos« no jim mora biti priložen vsaj od zapri« seženega tolmača overjen prevod. Vsa« ka od držav pogodnic pa sme dostav« Ijanje vršiti na teritoriju druge države tudi potom pošte.
Pogodba osigurava obojestranskim državljanom polno slobodo razpolaga« nja z lastno imovino pa teritoriju dru« ge države za slučai smrti potom testa« menta. kodicila itd. Sodišča imajo v zapuščinskih zadevah v glavnem po« stopati z državljani druge pogodbene države ravnotako kakor z lastnimi. Ako umrje Jugosloven v Avstriji mo« rajo avstrijske oblasti takoj obvesti .i najbližji jugoslovenski kopzulat ter mu čimpreje doposlati mrliški list in osigurati zapuščino.
Vsaka od obeh držav ima izključno pravo proglasiti nad lastnimi državlja« ni skrbništvo in kuratelo, vendar sme izvrševanje skrbništva in kuratcle pre« nesti na oblastnije druge države.
Javne listine države veljaio v n 1« nem obsegu tudi na ozemlju druge dr« žave, privatne listine, overovljene od pristojne oblasti ali od notarja ne po« trebujejo nobenega drugega verov« ljenja.
Jugoslavija in Avstrija sta se ob ve« zali izvrševati eksekuciio „a imovinsko pravne pravomočne sodbe, poravnave, odločitve razsodišč in notarske akte s klavzulo izvršnosti, ako ne gre pra« vo svojine r li kako drugo stvarno pra« vo na nepokretninah. Eksekucijski na«
slov — izvzemši one, ki so bili že po dosedanjih pogodbah izvršni - pa ne sme biti starejši od 5. aprila 24.
Pri konku -u spada v konkurzno maso tudi vsa pokretna imovina dr« žavljana ene pogodbene države na te« ritoriju druge države ter imajo sodišča to imovino ugotoviti, inventirati in iz« ročiti konkurznemu sodišču. Konkurz« ni upniki iz ene in druge države so po« polnoma enakopravni.
V kazenskih zadevah, ki niso politič« nega značaja obsega medsebojna prav« na pomoč posebno sledeča opravila: dostavljanje, preiskave, zaslišanje osumljencev, prič in strokovnjakov, konfiskacije. Obsodbe in pozivi osum« Ijencev na zaslišanje pa se ne dostav« Ijajo. Tudi se ne more izvršiti zapro« sitev za zaslišanje od jugoslovanskih sodišč preganjanega Avstrijca od strani avstrijskih sodišč in narobe.
Priča ali strokovnjak, ki se ;e pro« stovoljno odzval pozivu k zaslišanju pri sodišču d.uge države se .adi od njega zagrešenih prejšnih deliktov ali obsodb ali pa pred izgovorom sokrivde in kaznjivem dejanju, radi katerega je pozvan kot priča ne sme preganjati, niti aretirati. Ta privilegij pa propade, ako dotični ni tekom 48 ur po oprav« Ijenem poslu pri sodišču zapustil ozem« lje države, kamor se je bil podal, ako« ravno je za to imel priložnost.
Jugoslavija in Avstrija sta se tudi obvezali, da si bodeta dopošiliali iz« vlečke in prepise iz kazenskih regi« strov nanašajoče se na pripadnike dru« ge države.
Pogodba o pravnem občevinj med Jugoslavijo in Avstrijo je sklenjena za negotovo dobo ter se lahko v ccloti a1' pa glede posameznih določb vsak čas odpove. Odpoved pa stopi v vel" t« vo še le po 6 mesecih.
Povratek kraljice v Beograd
Beograd. 16. mama. r. Danes dopoldne se je vrnila v Beograd kraljica Marija, ki je spremila svojo mater rumunsko kraljico do Vinkovcev.
De!o v ministrstvih ob sobotah
Beograd, 16. marca. č. Predsednik vlade general Živkovič je ponovil danes svojo na« redbo, da se mora ob sobotah popoldne de« lati v vseh ministrstvih kakor ob drugih dneh. ker se v nekaterih ministrstvih ta odredba ni vpoštevala.
Enoten oravoms za srbohrvaščino
Beograd, 16. marca. č. Kakor se zatrjuje izdeluje posebna komisija v prosvetnem ministrstvu enoten pravopis srbsko«hrvat« skega jezika za vso državo. Ko bo izvršila svoje delo, bo predložila svoj predlog v odobritev ministru prosvete. Po odobrenju vlade bo ta pravopis postal obvezen za vse šole in državne urade
Sorememba krajevnega imena
Beograd, 16: marca. r. Od 15. inarca se železniška potaja NjemaČka Cruja imenuje ea-mo črnja.
Državno sodišče za zaščito države
Beograd, 16. marca. č. Državno sodišče za zaščito države posluje že nekaj dni. Razprave se še niso pričele. Sodišče proučuje sedaj vložene tožbe in prijave ter odloča, katere bo samo obravnavalo, katere pa vrnilo rednim sodiščem. Kakih 20 ovadb je sodišče tudi že zavrnilo kot neutemeljene. Sodne raprave se bržkone ne bodo pričele pred aprilom, ker je tehnično to nemogoče zaradi zaslišanja prič.
Poslanik Andjelinovič prispel v Prago
Praga. 16. marca. h. Davi je prispel v Prago novi jugoslovenski poslanik dr. Andjeiinovič. V ragovoru z urednikom ^Pra^or Presse« je govoril o svojih odnošajih do Prage in o svojih znancih ter dejal med drugim: ^Srečen sem. da mi je bila dana dolžnost zastopati kralja in Jugoslavijo v bratski češkoslovaški republiki. Upam, da bom to dolžnost v smislu tradicionalnih prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Češkoslovaško izpolnjeval kar najbolje.«
Posojilo splitske občine
Split, 16. marca r. Kakor se doznava bo splitska občinska uprava v kratkem končala pogajanja za najetje investicijskega posojila v višini 110 milijonov Din pri neki inozemski finančni skupini. Posojilo bi se uporabilo predvsem za zgraditev nove klavnice. tržnice in ribarnice. Trdi se, da bodo pogoji novega posojila zelo ugodni in da bo mogla splitska občina ž njim poplačati tudi vse dosedanje dolgove pri raznih bankah in ustanovah, pri čemer ji bo ostalo še 30 milijonov Din. Pri tem jevšteto tudi posojilo pri Državni hipotekami banki v višini 30 milijonov Din, ki bi za to inozemsko posojilo plačevala splitska občina sko-ro iste obresti, kakor jih plačuje danes za mnogo manjši iznos svojih dolgov.
Dijaki-uradniki bodo reducirani
Beograd, 16. marca. č. Generalna direk« cija državnih železnic je izdala naslednjo odredbo: Kakor je izvedela generalna direk« cija železnic, so nekateri železniški usluž« benci zlasti dnevničarji kot redni dijaki vpisani na posameznih fakultetah univerz in v drugih javnih šolah. Ker se od teh usluž« bencev ne more pričakovati, da bi svoje umske in fizične sile posvečali izključno službi, se morajo odstraniti iz službe. Po« samezni oddelki naj točno ugotove, kje so taki posamezniki vpisani in naj zahtevajo poročila od dotičnih šol o njihovem študiju.
Zahteve tiskarnarjev
Beosrad, 16. marca. p. Ministra trgovine dr. Mažuraniča je posetila danes- deputacija zastopnikov tiskarn in znstopnikov grafičnega delavstva. Ministru je deputacija izročila spomenico, v kateri je obrazložila svoje stališče iglede obeležia tiskarniške obrti. Gre namreč za to, ali naj se tiskarniška obrt v vsej državi koncesionira. kakor je to doslej obstojalo že v Sloveniji in Dalmaciji, ali pa naj se proglasi za svobodno obrt, kakor je to bil doslej običaj v Srbiji. Tiskarnarji so se izjavili za koncesioniranje, s čemer se strinjajo tudi strokovne organizacije grafičnega delavstva. Deputacija je ministra tudi naprosila, naj bi grafično obrt izvzel jz splošne uredbe o odpiranju in zapiranju obratov, ker tvori grafična obrt docela posebno panogo, ki ima že itak točno urejene odnošaje glede delovnega časa.
Atentat na vlak v Srerou
Sremska Mitrovica, 16. marca n. Danes je bil na vicinalni progi! Rača-Šid izvršen atentat na osebni vlak. Neznani zlikovci so navalili na progo skale v dolžini 10 metrov ker strojevodja ni mogel pravočasno ustaviti vl2ka, je lokomotiva zavozila v kamenje ter skočila s službenim vozom vred s tira. Pri tem sta bila dva potnika težje ranjena, štirje pa lažje.
Dr. Baltič na iiisoekcijskem potovanju
Beograd, 16. marca p. Veliki, župan beograjske oblasti dr. Vilko Baltič se ie danes vrnil z inšpekcijskega potovanja. Obhodi! je ves teren ob Savi in Dunavu ter na licu mesta izdal potrebna navodila za obrambo nasipov in varstvo proti poplavam.
Vprašanje nove umobolnice za Slovenijo
V ospredju stoji zopet načrt, da se zgradi za obe oblasti skupen
zavod — V poštev prideta St. Pavel pri Preboldu in Radeče
Odločitev še ni padla
Eno najbolj perečih zdravstvenih in socijalnih vprašanj Slovenije tvori še
vedno problem nove umobolnice. Mariborska oblast sploh nima svoje umobolnice, ljubljanska pa jo sicer ima, a ker mora služiti potrebam vse Slovenije, je že davno prenatrpana.
Zgradba nove, moderne umobolnice je zato na dnevnem redu že dolga leta. V aktualnejši stadij je stopilo vprašanje, po oživotvorjenju oblastnih samouprav, ki so prevzele v svoj delokrog tudi zdravstveno skrbstvo. Pojavljala sta se dva projekta; po enem naj bi se zgradila nova, velika in moderna umobolnica za vso Slovenijo, po drugem pa naj bi si mariborska ustanovila svojo umoboinco in tako razbremenila ljubljansko ter omogočila njeno modernizacijo. V ospredju je stal drugi projekt in mariborska oblastna skupščina je lani že razpravljala o zgradbi umobolnice za mariborsko oblast, oblastni odbor pa je iskal že tudi primeren objekt za zavod.
Tudi po razpustu oblastnih skupščin in imenovanju oblastnih samouprav vprašanje nove umobolnice ni bilo odstavljeno z dnevnega reda. Kakor smo informirani, pa premotrivata obe oblastni upravi sedaj zopet načrt, da bi se zgradila neva umobolnica skupno za vso Slovenijo. Iz praktičnih razlogov bi bilo zato potrebno, da bi bil novi zavod po možnosti v centru Slovenije tako da bi bil od vseh krajev kar najlažje in najhitreje dosegljiv. V po<tev prideta za enkrat dva kraja, Št. Pavel
v Savinjski dolini in Radeče pri Zidanem mostu.
V neposredni bližini Št. Pavla leži grad Prebold, stoletja star ogromen kompleks poslopij, ki bi se ga menda dalo kupiti. Objekt je na prvi videz izredno prikladen za umobolnico ali stičen zavod, pri natančnejšem pregledu pa se pokaže vse polno pomanjkljivosti. Večina soban v današnjem stanju sploh ni pripravnih za bivanje. Da bi jih preuredili tako. da bi ustrezale zahtevam zdravstvenega zavoda, bi bilo treba ogromnih investicij. Tik ob gradu leži tudi velika tkalnica, ki dela s polnim obratom in se vedno znova razširja. Da tako industrijsko podjetje ne more nuditi miru. ki ie ravno za umobolnico nujno potreben, je umevno. Vrhu vsega po mnenju zdravnikov tudi lega gradu in kraja samega ni prikladna za zdravstveni zavod, ker leži Prebold tik ob severnem pobočju. savskega pogorja. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da gradu pred par leti niso kupile usmiljer.ke. ki so se zanj zanimale
Starčevo posestvo v Radečah bi po legi in miru bolj ustrezalo za umobolnico, ima pa seveda tudi svoje senčne strani, tako da bo treba še temeljitega študija, preden pad? odločitev. Qba oblastna komisarja in njihovi referenti razmotrivajo sedaj vsa ta vprašanja. V interesu nesrečnih umobolnih bi bilo želeti, da stopj zadeva čim prej iz stadija študijev v stadij izvrševanja.
Velike maiverzacije na škodo trošarine
Senzacionalna razkritja v kanagalilejski aferi v Ljubljani — Prizadetih je 5 gostilničarjev in neki finančni stražnik v Mostah — Strogo tajna preiskava na finsnčni kontroli
Ljubljana, 16. marca.
Kakor smo že včeraj naznačili, je krenila takozvana »kanigalilejska afera« v povsem novo smer. Preiskava je razkrila naravnost senzacionalne maiverzacije na škodo oblast« ne trošarine in občinske trošarine občine Moste. Manipulacije z »vodo« so že v toli« ko pojasnjene, da gre tu samo za edinstven slučaj, dočim se druge manipulacije nana« šajo na pravo vino, ki je bilo izvoženo iz mesta v okoliške občine, v prvi vrsti v Moste. Maiverzacije oseb v Mostah so se mogle vršiti le v sporazumu z nekim orga« nom finančne kontrole, ki ga je danes pre« iskava na finančni kontroli razkrinkala.
V prvi vrsti so se vršile maiverzacije s »svobodnicami«, ki jih izdaja dohodarstve« ni urad za izvoz vina v okolico in druge kraje iz založnih kleti, nahajajočih se v okolišu mestne užitninske linije. Te malver« zacije baje segajo kar dve leti nazaj. Svo« bodnice bi se imele vročiti po izvozu vina iz mesta v občini Moste pristojnemu oddel« ku finančne kontrole Ljubljana II. Osebe, ki so tvorile posebno družbo, pa jih v spo« razumu z nekim organom finančne kon« trole niso izročale oddelku marveč jih je ta organ sicer po predpisih opremil s štam« piljko in zaporednimi napačnimi številka« mi. Na nekaterih svobodnicah sc je sam
podpisoval na drugih pa je podpise falzifi« ciral. Tako ni bilo treba dotičnim gostil« ničarjem, njih 5 po številu, plačati niti ob« činske niti oblastne trošarine. Na svobod« nicah pa je bilo plačilo potrjeno. Dobiček, ki je izhajal iz neplačanih trošarin, so si prizadeti mei seboj delili. Na ta način so iz mesta izvozili baje več sto hektolitrov vina.
Danes je bilo v oddelku finančne kontro* le na Bregu št. 6 v I. nadstropju opažati nenavadno nervozno krt tanje. Med financ« nimi stražniki se je marsikaj šušljalo. Me« rodajni faktorji odklanjajo zaenkrat vsako pojasnilo. Gotovi uradni prostori so bili za stranke ves dan neprjstopni. Funkcijonar, ki je vodil preiskavo, je baje ugotovil, da so bili mnogi dokumenti potvorjeni in ns« pačno opremljeni. Pričelo se je temeljito zasliševanje prizadetega finančnega organa, ki stanuje v okolišu občine Moste.
Finančni stražnik S. je po daljšem okle* vanju končno priznal, da ie vršil sporazum« no z več gostilničarji v Mostah malverza« cije s svobodnicami. Po predpisih je bilo nato pioti njemu uvedeno postopanje.
Za koliko sta na trošarinah oškodovana občina Moste in oblastni odbor, še ni toč« no ugotovljeno. Pač pa se lahko smatra, da dosega znesek 100.000 Din.
Noirank situacija na Kitaiskem
Sprejete ostavke oficirjev
Beograd, 16. marca. p. Po predlogu vojnega ministra je bila sprejeta ostavka poročnika Vladislava Koresa, Ivana Vaste in dr. Frana Debeljaka.
Zvišanje prevosnine za drva v izvozni sezoni
Beograd, 16. marca p. Generalna direkcija državnih železnic je izdala obvestilo, da bodo železniške tarife za prevoz drv v izvozni sezoni, to je y času od L septembra do 31. marca povišane za 20%. Zainteresirani krogi se opozarjajo na to s pri-stavkom, da po možnosti oskrbe prevoz kuriva v dobi, ko velja normalna tarifa. Zvišanje tarife nima zgolj finančnega pomena, marveč stremi zlasti tudi za razbremenitvijo prometa- v glavni sezoni.
Preiskava Dreti dr. Tuki zaključena
Bratislava. 16. marca. h. Preiskava v zadevi dr. Tuke in tovarišev, ki i.e trajala dva in pol meseca, je bila danes končana. Po dobljenih informacijah bodo obtoženi dr. Tuka, en urednik >Slovakac, generalni tajnik slovaške ljudske stranke in Tukova tajnica. Ostale osebe, ki so bile v zvezi s to zadevo. zlasti generalni tajnik madžarske krščansko - socijalne stranke Flachbart, bodo posebej obtoženi. Krivda dr. Tuke zdi se da ni dokazana samo z izjavami prič, temveč tudi z dokumenti in drug-m gradivom.
Napetost v strokovni p ških pogajanjih pooustila
Pariz, 16. marca h. PariJko Jasopisje ugotavlja ' so-glasr.o in z zadoščenjem, da je napetost v po. gajanjih str-ckovnJaSkega odbora za ureditev re-
Ta mesec se vrši v Nankingu, novi prestolnici Kitajske, tretji kongres stranke kuomintang, ki jo ie. kakor znano, osnoval dr. Sunjatsen, poglavitni povzročitelj in vodia kitajske revolucije. Kongres se pričakuje s precejšnjo napetostjo, zakaj na nj'em se bodo pokazali v jarki luči notranjepolitični problemi moderne Kine, ki nikakor še ni tako pomirjena in konsolidi-rana, kakor se zdi na zunaj.
V sedaj vladajoči stranki -o že ves čas zarodki različnih struj« ki si deJoma močno nasprotujejo. Ne sme se pozabiti, da se ie kuomintang razvil kot radikalno meščanska stranka, ki se je v zadnii dobi nagibala vedno boli na levo. Paj je dr. Sunjat-sen, ki je umrl pred štirimi leti. sam prešel domala povsem v socijalistični ali celo v komunistični tabor in je svoje pristaše tiluliral s sodrugi. Po njegovi smrti se je komunistično krilo še bolj ojačilo, vzporedno s tem pa je rastel v stranki tudi odpor radikalno orientiranih meščanskih krogov. V času borbe *ontoncev na Jnngtseju je nasprotje med obema kriloma dovedlo do spopada, ki je končal z zmago deklice; v njenem imenu je Čangknjšek odstranil komuniste z vseh količkaj vplivnih mest in odfle.i je stranka krenila odločno na desno Toda napačno bi bilo sklepati, da so ko-, munisti povsem izločeni. Levičarska opozicija v siranki je še vedno močnfi in vodstvo kuomintanga smatra borbo zoper komuniste še vedno za eno svojih poglavitnih nalog. To se vidi tudi iz določb glede sestave kongresa; zelo veli!?* del strankinih delegatov se namreč ne .voli, marveč jih vodstvo kratkomalo imenuje; ta določba je naperjena v prvi vrsti zoper levico.
Še močnejša in opasnejjsa je desničarska opozicija. Tu se vrti spor okrog unravno-političnih, odnosno ustavnih problemov. Desnica sestoji iz politikov, ki zastopajo federativno stališče glede bodoče ureditve Kine. Sicer ie kuomintnng s?.m zagovarjal vedno federalistično stališče proti pekinškemu centralizmu. Toda sedaj je situacija vendarle nekoliko kočljiva. Po silno dolgotrajnih borbah je Suniatsenova stranka ujedinila Kitajsko, toda njena oblast oblega dejansko samo pravo Kitajsko, ostale province in dežele pa se malo brigajo za Nanking in Nnnking zanje prav tako inalo. Vrh tega se je partikularistični duh močno o ačil tekom meščanske vojne, ne toliko med množicami kot med generali in politiki, ki so bili toliko močnejši, kolikor slabša je bila državna centrala. Ako tedaj kuomintang držno ne drži vajeti v rokah, je vedno mogoče, da centrifugalne težnje iz materialističnih, odnosno egoističnih nagibov ne prevladajo znova. To fe zares Čang-kajškova politika. Desničarska opozicija pa
paraoiij. po zadnjem potovanju voditelja nemške I stremi za tem. da dobijo province čim širšo delegacije dr. Scliachta v Berlin popustila, « samoupravo, tudi vojaško in iinančno sa-
mostojnost. To pa so za državo, ki i.e 5ele pravkar zmagala nad genprali - guvernerji in njihovimi avtokratsldmi metodami, precej opasne težire, zato jim Nanking seveda ni naklonjen. Ali desničarski opoziciji pripadajo mnogi zelo vplivni faktorji, tako n. pr. guverner Litsungjen v Hankovu in Ličajsun v Kanicnu. Spor je postal že javen in napetost med Kantonom in Nankingom je dosegla zadnji čas že toliko mero, da se je bilo bati izbruha sovražnosti in mora se reči, da nevarnost hujših konfliktov ša ni minila. Kongres kuomintangn bo pokazal, kako j.e mogoče poravnati nasprotja.
Inozemci organizatorji španske diialke stavke
rtf
Madrid, 16. marca. (Io.) Dijaške demon« stracije so se v Sevilli, v Barceloni, v Ma« dridu in na drugih krajih obnovile. Na več mestih ie prišlo do krvavih spopadov s po« lici jo. ki je ranila in ubila več dijakov. Španska vlada je izdala komunike v kate« rem trdi. da je organiziral dijaške nemire poseben revokicijonarni odbor, ki ga pod« pirajo inozemski agenti.
Madrid. 16. marca. s. Po sklepu kabinet« nega sveta bo kompetentni minister ukrenil potrebne odredbe proti dijakom univerze in specijalnih šol, ki so zakrivili nemiTe zadnjih dni, in proti dekanom in profesor« iem, ki niso mogli vzdržati reda in mira. Dijaki bodo kaznovani s strogim zaporom, očetje dijakov izpod 18 let pa z globami.
Huda bolezen maršala Fecba
Pariz. 16. marca, (lo.) Zdravstveno sta« nje maršala Focha se je zelo poslabšalo, ker je nastopila oslabelost srca.
Železniška nesreča na Japonskem
Tokio, 16. marca (io.) Pri mestu Sanjo je sko-6?1 v največjem d,:ru iz tira eikspresrai vlak, ker {« bila poč:la tračnica. Uničeni so bili 4 žcl-ez-nfški vozovi. Število težko ranjenih in mrtvih cenijo na 200.
Prvenstvene tekme na Dunaju
Dunaj, 16. marca s. Današnji prvorazredni pt-venstiv-eni tekmi sta končali z zmagama favo.ru-tov. WAZ je premagal Nicholsona s 4:2 (2:0), Anstria pa Slovana s i:2 (2:0).
Hmeljski trg
Žatec, 16. marca. Tedensko poročilo.) V preteklem tednu je bilo povpraševanje po žateškem hmelju zelo živahno. -Kupci so b'li deloma ino-zernci, deloma pa domači interesenti. -Dnevni promet je znaša! približno 50 stotov a 50 kg. Tendenca mirna, cene čvrste. V petek je b;!o prodanih 40 meterskih stotov po 1300 do 1500 Kč. Javni fnarkacijski urad ie do danes zabe. ležil 103.596 meterskili stotov hmelja iz leia 1928
Naši Kraji in ljudje
Lejlej-kadr, najlepši praznik naših muslimanov
Sarajevo, sredi marca
Na praznik 27. noči Ramazana se vidi, da je naše Šeher-Sarajevo močno muslimansko mesto. To noč je čaršija nenavadno živa in vse ulice, ki vodijo k Begovi džamiji, so polne pravovernega muslimanskega ljudstva. Begova džamija kakor tudi vse ostale, je slavnostno razsvetljena. Minareti so obdani z venci električnih iuči, po muslimanskih hišah pa gore pisane sveče v proslavo praznika. Trgovine v Baš-čaršiji so odprte vso noč in v njihovih izložbah je razstavljeno najlepše in najpe-strejše blago.
Vse je slavnostno razpoloženo. Množica narašča vsak hip, valeč se iz vseh sosednjih ulic pred Begovo džamijo, kjer je čim dalje hujša gneča. Svetišče samo je nabito polno, celo v preddvorju, ki je nekoliko vzvišeno in pokrito na obeh straneh glavnega vhoda molijo in se klanjajo stotine ljudi. Iz džamije se čuje monotono in za-teglo petje hodž in v ritmu te pobožne pesmi se klanja pravoverna množica. Kljub hrupu na ulici odmeva iz notranjosti zamolkel ropot, znak. da so pravoverni pali z licem na posvečena tla.
Pred štirimi vhodi v Begovo džamijo je postavilo dobrodelno društvo »Merhainet« svoje skrinjice in pobira dobrodelne prispevke za muslimansko sirotinjo. Obenem skrbi društvo za red. Drugovercem ne dovoli vstopa niti na dvorišče džamije, modernih muslimanov v klobuku ne pusti v džamijo. Na ulici se je med tem razvil pravi korzo. Kdor količkaj utegne, noče zamuditi obreda Lejlej-kadr in med množico fesov je opaziti veliko število drugover-cev. Sedemindvajseta noč Ramazana ie najlepši praznik naših muslimanov. To noč hodže razodenejo vernikom koran in vrše slavnostni prenos relikvij iz grobnice Gazi-Husrefbega, ustanovitelja te največje in najlepše sarajevske džamije. Po teVaviji (večerni molitvi) odide nekoliko hodž in hafizov na dvorišče v grobnico po dve dragoceni skrinjici. Med molitvijo preneso skrinjici v džamijo in jih postavijo pred mihrab (oltar) na nalašč za to priliko pripravljeno mizico. Tu so že zbrani cerkveni in prosvetni dostojanstveniki z reis-ul-ule-mo (škofom) na čelu. Predsednik muslimanske cerkvene občine odklene z mnogimi ključi lepo izrezljani skrinjici. V er.i je v svilene robčke zavita stekleničica s par kocinami iz brade preroka Mohameda, v drugi pa »utriia«, pol volneno, pol svileno pokrivalo z vtkanimi izreki iz korana. Obe relikviji sta prinešeni s prorokovega groba in razširjata oooini vonj oriienta'skih dišav. Po kratki molitvi izkažeio čast relikvijam najprej dostojanstveniki, za njimi pa pride narod. Prej so relikvije poljubljali, dandanes pa se iz razlogov hijrijene dotikajo s prsti samo podstavka. Pozno v noč se vrste verniki pred svetimi ostanki, nakar jih duhovščina zopet prenese v grobnico in varno zapre.
Te relikvije so dar Velikega Mešihata (muslimanskega cerkvenega sinoda) iz Carigrada in so bile še pred okupacijo pri-nešene v Sarajevo. Ko jih je duhovščina nesla v Begovo džamijo, je celokupna sarajevska vojska tvorila častni špalir procesiji. Odslej se relikvije izpostavijo vsako leto enkrat na 27. noč ramazana, da se jim poklonijo pravoverni. K tem ceremonijam ženske niso pripuščene.
Pred džamijo je vso noč vrvež in gneča, da policija komaj vzdržuje mir in red. Muslimanke se drže ob strani in se stiskajo v gručah ob stene kakor preplašena čreda ovac. Nekatere stoje v senci in si zakrivajo obraz z žarom (vrhnja obleka za na ulico), toda to zakrivanje je zgolj ko-keterija. Najsmelejše pa hodijo z odkritimi obrazi. Tudi pri nočni svetlobi se razločijo njih rdeče šminkana lica, črno pod-vlečene oči in obrvi. Šminkanje je stara orijentalska moda. Celo muslimanka najvišjega stanu se našminka, preden gre na ulico, dasi ima lice zakrito. Kjer ni sredstev za ruž in šminko, je dober papir, ki pušča rdečilo, za oči in obrvi pa saje.
Kakor so zanimive, vendar ugotovi opazovalec na prvi mah, da so bosanski muslimani zapisani propadu. Dekadenca je tako očividna, da se resnica sama odkriva, naj jo tudi gleda kdo skozi naočnike romantike. Moški in ženske so silno slabo oblečeni. Malomarnost v kretnjah in zanemarjenost v obleki bode v oči. Ženske nosijo leto in dan tanke zare iz najcenejšega blaga in v najhujšem mrazu se pod zar obleče samo volnena jopica! Vrhu vsega tega pa opazi človek še nekaj obupnejšega: Musli-manko omalovažujejo najbolj lastni soverniki! Čudno, ali na žalost čista resnica. Vedenje mladeničev napram deklicam je vse prej ko spoštljivo. V tej gneči lahko opazite surove nedostojnosti. ki si jih paglavci dovoljujejo z muslimanskimi dekleti. In to sa»»"» muslimanski paglavci! Ti res da ne
predstavljajo vsega muslimanskega življa, vendar je žalosten simptom propada.
Letošnji ramazan je padel v zimo. Vse lepši je bil lanski, ko se je življenje razlivalo iz hiš na dvorišča, vrtove in ulice, da se je povsod glasila radostna pesem -sevdalinka do ranega jutra. Kdor pa hoče spoznati nekdanje ramazanske noči, naj či-ta Nušiča. Milica Miron-Borštnikova.
Kanadsko pismo
Winnipeg, koncem februarja. Sedaj na spomlad potuje zopet mnogo delavcev vseh vrst iz Jugoslavije daleč v svet za zaslužkom. Mnogi se selijo v Ar« gentinijo in tudi v Kanado. Iz Kanade nam piše sedaj rojak g. Josip Bižal v dobrem namenu, da svojim rojakom svetuje in raz* loži razmere, ki jih sam izkuša:
Prvo leto sem v Kanadi in sem ta svet prehodil od Atlantika do Pacifika. Ni vse tako, kakor si marsikdo misli v stari do« movini. Stalno delo se tukaj jako težko dobi. Samo nekateri so tako srečni, da do» bijo stalno zaposlitev in ostanejo ves čas v enem kraju. Večina od nas mora poto« vati daleč naokrog za delom, kakor pač na» nesejo razmereč Poleti jc dela precej. Ko pa pride zima, se nabere po mestih na ti* soče in tisoče delavcev, ki so izgubili za* služek. Gorje onim, ki nimajo prihrankov za zimo.
V Kanado puščajo izseljence, da bi do* bili delovne moči za farme in neobdelana zemljišča. Par privatnih družb ima mnogo zemlje na razpolago Te družbe oddajajo emigrantom zemljo pod pogojem, da se iz* plača ena desetina takoj, drugo pa odpla* čuje v 30 letih. Mnogi naseljenci niso nik* dar gospodarji zemlje. Če zaostanejo s pla* čilom, jih družba požene brez usmiljenja in vse. kar so dosedaj delali in gmotno žrtvovali, je izgubljeno.
Tudi vlada daje zemljo. Od nje se dobi tako zvani »Homestat« 160 akrov za 10 dolarjev. Ta zemlja je dalje na severu, gozdnata in močvirna. Izselje. °c jo dobi pod "ogojem, da bo 30 akrov izsušil, izkr* čil ali kratko rečeno obdelal v treh letih. Ce se mu to posreči, dobi kontrakt in po* stane gospodar dodeljeneg. zemijišč; Za to delo pa je potrebno najmanj 1000 do* larjev. Letos jc vlada s posebnim zako* nom znižala izseljeniško kvoto _ Srednje Evrope na eno tretjino. Iz Britanije je iz* scljevanje skoraj neomejeno in se vrši po* večini na vladne stroške.
Slovenci smo po Kanadi raztreseni od Atlantika do Pacifika. O kakem slovenskem društvenem življenju ni niti misliti, to bi se razvilo šele tedaj, če bi se vsi boljši kraji obširne zemlje združili v enega. Kdor se odpravlja iz domovine, naj dobro pre* gleda in premisli, kje bi se doma našlo kako delo. Tudi na to je treba misliti, da bi se dalo doma* boljše živeti, če bi vsak tako delal, kakor mora delati tukaj. Tu se ne cedi mleko in med. pač pa se cedijo solze in kri delovnega ljudstva Lani se je pri raznovrstnem delu smrtno ponesrečilo 25 tisoč oseb, par stotisoč pa je bilo ranjenih. Pozdravljam vse rojake po mili domovini, zlasti sorojake v Poljanski dolini ob Kulpi ter želim vesele velikonočne praznike.
Smrtna nesreča pri delu za lastni dom
Ljubljana, 16. marca. V Notranjih goricah pri Brezovici se je pripetila danes popoldne tragična nesre* ča, katere žrtev je postal jedva 27 letni ču* vaj v Tobačni tovarni v Ljubljani, Avgust Jakumin.
Jakumin je imel popoldne opravka v goz* du nad Notranjimi goricami, kjer : pričel z domačini kopati v rebri pod gozdom pe* sek, da ga navozi na svojo parcelo poleg vasi, kjer si je nameraval sezidati svojo hi* šico. Kopa! je pesek že dobro uro in pri delu mu je močno nagajala zmrzla zemlja. Navzlic temu pa je hotel spodkopati večji rob, kar mu je deloma tudi uspelo, vendar ga je baš pri tem doletela usodna nesreča. Nenadoma se je namreč utrgala spodkopa* na plast zemlje, ki jo je vezala z ostalo po* vršino velika skala. Ta se je hipoma nagni* Ia, podrla rob — in vsa masa zemlje 9 ska* lo vred je zdrsela s silovito brzino po po> ložnem bregu navzdol ter zasula Jakumina pod seboj.
Jakumin je obležal na tleh z udrtim prs* nim kcšom in sta ga žena ter njegov brat le s težavo spravila zopet na svetlo. Na krik žene so prihiteli sosedje, ki so spravili ponesrečenca domov, nakar so s postaje telefonično obvestili ljubljansko rešilno po* stajo. Iz Ljubljane je malo po 15. oddrvel v Notranje gorice rešilni avto, ki je že po* polnoma oslabelega ponesrečenca v največ* ji naglici odpeljal v Ljubljano in ga oddal v splošni bolnici. Tu so ubogega Jakumina sprejeli sicer še živega, bil pa je že v zad* njih vzdihlijajih ter je bila vsaka pomoč zaman. Po preteku četrt ure je umrl in so odnesli njegovo truplo v mrtvašnico sploš* ne bolnice. Poročen je bil šele 2 leti, zapu«
šča mlado vdovo ter majhnega otročička, za katera je hotel ustvariti lastni domek, pa ga je pri delu zanj dohitela smrt.
Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani
Geografsko društvo je tekom svojega 7-letnega obstoja postalo važen kulturni či-nitelj ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Največje kulturno delo, ki za vrši Geografsko društvo, je izdajanje znanstvene revije »Geografski vestnik«. katerega trije letniki so že izšli, četrti pa je sedaj v tisku. Z izdajanjem te revije se je seveda zelo pospešilo geografsko raziska-vanje Slovenije. Od rezultatov teh raz-iskavanj ne bodo imeli koristi samo geografi in pripadniki sorodnih strok, temveč v veliki meri tudi narodno-gospodarske panoge. Za inozemstvo je izdajanje geografske revije nekako kulturno merilo in zrcalo vsega naroda: tudi narodnostno-po-litični razlogi nas torej silijo, da zagotovimo »Geografskemu vestniku« obstoj. Žal. da list s samo naročnino ne more izhajati, temveč mora biti njegov obstoj odvisen od večjih ali manjših nodpor, ki mu jih naklonijo ustanove in oblastva.
Na občnem zboru Geografskega društva je bilo v ospredju poročilo o izdajanju revije. ki naj bi se čim dalje bolj širila tudi med širše kroge naših inteligentov. Geografsko društvo se dobro zaveda, da ie ena njegovih glavnih nalog izdajati geografsko revijo, jo ohraniti na sedanji višini in ji zagotoviti obstoj.
Geografsko društvo si Je zasnovalo za bodoče poslovno leto delovni program, v katerem je razen navedenega ena poglavitnih točk prireditev kongresa jugoslo-venskih geografov v Ljubljani. Po teh vidikih se je sestavil novi odbor, ki sestoji iz naslednjih gg.: univ. doc. dr. Anton Me-lik, predsednik; dr. Jože Rus. podpredsednik: dr. Ivan Rukovec, tajnik; Fran jo Pengov, stud. pliil., blagajnik; Svetozar Ilešič. cand. phil.. knjižničar; dr. Valter Bohinec, prof.. Silvo Kranjec, Drago Ste-pišnik. cand. phil., odborniki, ki jim je poverjena speciialna^ naloga organizirati kongres: dr. Božo Škerlj. referent za prirejanje predavanj: prof. Josip Breznik, notar Mate Hafner in dr. Roman Savnik, revizorji.
Gratis
Radic-detektor aparat
za vse ki uporabljalo Lux in Vim
Fabrikanti Lux milnih pen in Vim, univerzalnega sredstva za čiščenje, imajo Vam čast javiti, da pošljejo, dokler traja zaloga, gratis izvrsten Radio - detektorski aparat za valovno dolžino 200—600 m za vporabo znotraj 15 km postaje za dajanje Zagreba pod predpisanimi formalnostmi, vsakomur, ki pošlje na spodnjo adreso 4 prazne Vim kartone (doza šteje 2 kartona) in dva prazna Lux - paketa.
S spoštovanjem
Norbert Weiss, prodajni ured i skladište Lever Brothers Ltd. Zagreb, Trg Kralja Petra 5.
Janez Cesar v vlogi »Švejka«
ki za bo nocoj že oseinnajstič uprizorila ljubljanska drama.
Tržaška statistika
Demografsko in gospodarsko gibanje v svitu številk. — Reški deficit.
»Rivista mensila della citta di Trieste« je priobčila te dni statistiko o demografskem gibanju in gospodarskem življenju mesta v preteklem ietu. Izmed tam navedenih podatkov objavljamo tele:
Dne 31. decembra 1927. je bilo prebivalstva 253.442. Lani je bilo rojenih v Trstu 3504, umrlo je 3579 oseb. Mesto je zapustilo tekom lanskega leta 13.425 oseb. priselilo se jih je 12.999. Koncem 1928. je bilo v Trstu prebivalstva 252.491 z vojaštvom vred. Porok je bilo lani 1789, predlanskim 1837. Število prebivalstva se je torej znižalo za 951 oseb.
Tekom lanskega leta je bilo protestiranih menic 2545 za skupni znesek 16,862.970 lir. To je vsota, ki daleko presega prejšnja leta protestirane menice. Leta 1927 jih ie bilo za 15.211.542, leta 1926 pa za 14 milijonov 232.732 lir.
Raznoterih davščin se je izterjalo lani manj kot navadno in sicer 62,023.778 lir napram 69,279. <64 lir v letu 1927.
Trgovsko gibanje lanskega leta označa-jo za zadovoljivo. Registriranih ie 5 milijonov 197.302.6 ton, lani jih je bilo 4 milijone 893.162.
V pristaniškem gibanju Italije zavzema Trst drugo mesto. Za lani je izkazanih 2.833.572 ton napram 2,573.301 v letu 1927. Pred Trstom je Genova s premetom 8 milijonov 192.582, za Trstom pridejo Benetke z 2,788.208 tonami ter se torej bližajo tržaškemu prometu. Benetke so zvišale napram letu 1913 uvoz za 173.117 ton. znižale pa izvoz za 47.844 ton. Kakor že do-vedano, je imel Trst lani pristaniškega Dro-meta 2.833.572 ton, leta 1913 pa 3.447.728. Tako ima Trst napram letu 1913 minus 320.549 ton v uvozu in minus 295.607 v izvozu.
Ob tej priliki poglejmo še na T^eko! Leta i913 je imelo reško pristanišče skupnega prometa 2,258.300 ton. lani pa 8S0 449 torej je deficita 1.378.051 ton.
Klub za proueavanje mednarodnih problemov
Odkar smo Slovenci svobodni stopili v krog ostalih svetovnih narodov, moramo pokazati smisel tudi za probleme, ki segajo preko našega ozkega miljcja. Dasi je bilo konservativno mnenje, da nas kot ma! narod, ki je odvisen od velikih in ki sam iz svoje lastne sile ne more mnogo doseči, ne zanimajo svetovna vprašanja, že zavrženo. vendar do sistematskega obdelovanja in proučevanja mednarodne politike ni prišlo.
Ta nedostatek je dobro čutil naš inteligenčni naraščaj in se je zaradi tega v preteklem tednu osnoval na univerzi s po-močio našega novo imenovanega poslanika v VVashingtonu g. dr. Pitamica »Akademski klub za proučevanje mednarodnih problemov«. Klub stoji v ozkih zvezah že takoj iz početka z evropsko centralo Car-neggijeve dotacije za mir v Parizu. Novo pri tem klubu .ie. da '"ma po vzoru sličnih klubov v zapadni Evropi svojega fakultetnega svetovalca v osebi univ. prof. dr. Ta-siča, ki bo prisostvoval seminarskim sestankom. ki se bodo vršili tedensko in kjer se bo v predavanjih in debatah širilo poznavanje vseh pojavov mednarodnega življenja.
Odbor, ki ie bil na ustanovnem občnem zboru v sredo 13. t. m. izvoljen, nam daje nolno garanciio. da bo klub v resnici delal v smislu začrtanega programa. Odbor je sestavljen naslednje: predsednik: Stanko Mencinger: odborniki: Fini Miazlii^h. Br. Mu.ievic. Zderko Račič. Sto.ian Pretnpr. 1 po Pretner. Franio Satler: revizorja: dr. pprdo D. Ma.iaron. Polfe I.ehaner: razsodišče: dr Stoinn Ba.iič. Ljuba Jurkovič in Anton Hribovšek.
nesla gospodinja. Izjavil je, da mu ni nič do življenja.
Gospodinja je okrog 13. udšla z doma, toda zla slutnja jo je napotila, da se je kmalu zatem vrnila domov. Stopila je takoj v sobo poročnika Terziča, kjer se ji je nudil nenavaden prizor. Terzič je naravnal ob zidu sabljo tako, da je bila konica obrnjena proti njemu. Nato se je s prsi z vso silo zaganjal na sabljo ter si je na ta način zadai šest globokih ran, ki so že same po sebi skoraj smrtonosne. Eno rano je dobil tik pod srcem. Ko je stopila gospodinja v sobo. se je baš zgrudil nezavesten v mlaki krvi. Gospodinja je takoj obvestila rešilni oddelek, ki je obupan-ca z avtomobilom prepeljal v bolnico. Bil je takoj operiran in zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju, če ne bodo nastopile komplikacije. Terzič je zapustil na stanovanju pismo na svoje starše in sliko, na katero \€ napisal, da je določena za javnost.
Pri slepi prebavi, slabokrvnosti, sliujša-nju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franz Jo-sefova« grenčica izborilo toli važno delovanje črevesa. Odlični mož.ie zdravilstva so se prepričali, da celo najneižnejš: otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. Dobi se v vseh Lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Strašen poskus samomora
Maribor, 16. marca Včeraj popoldne si je hotel v Aškerčevi ulici št. 22. na prav nenavaden način končati življenje 28-Ietni orožniški poročnik Miroslav Terzič, rodom iz Beograda. Njegovo nakano pa je v zadnjem hipu preprečila gospodinja, ki je slučajno stopila v njegovo sobo.
Poročnik Terzič je te dni prejel obvestilo, da bo odpuščen iz državne službe. To ga je. naravno, zelo potrlo. Pred par dnevi se je odpeljal v Zagreb, da bi se tam poiskal kako privatno službo. V času splošne brezposelnosti seveda tudi on ni imel sreče in včeraj se je vrnil iz Zagreba praznih rok. Bil je videti zelo potrt in je popoldne odklonil hrano, ki mu jo je pri-
V zagorski soteski
Zagorje, sredi marca
Zdaj, ko je nad naš svet razpeto krilo Pomladi, se dolina ob Savi zagrinja v žve-plast in vroč dim. Vso zimo so počivale ap-nenice pod snegom. In sedaj vidiš: tu so ob strmo steno prilepljene, tam jih loči pot ali breg od kršne gore. Zapuščene so ostale, nalik gnezdom, ki jih je ostavila tropa ptičev, ki so v njih gnezdili in iz gnezda v goro sekali z jeklenimi kljuni, iščoč si hrano trdi skali. Sedaj se kadi iz žeken si-vočrno in nos vleče žveplo. Po dolini leze gibljiva tančica, megla dima; če jo veter obrne v skale, ponikne v les. Tedaj zašije divja, s šumom in nemirom napolnjena soteska, kakor zguban obraz starke.
Tu je svet brez reda: razrvan, raztepen, prehojen, ob blatno cesto je skal nametanih vse navzkriž. Med njimi na ravninah so se stisnile na kup hiše, po dve. po pet. V strmih stenah desno vrta pedenjčlovek skalo, v njo oolaga dinamon. V jutriii . . . cb večerih pa zamolklo grmi preko doline: za-paljena mina trga pečino in jo pogreza v prah. Rdeče rdi razgnana stena v iopi ne-gibnosti nad potjo. Pod njo globoko se kalna Medija, vsa prenasičena z nesnago in pepelom zvija in prebija skozi strmi skalni jez soteske. Od vrha do tal si je v neznanem času zgrizla strugo v živo ska'o. Nevzdržno, z zmagovito pesmijo v naročju se oprošča zadnjih spon soteske Rigel, odloži nesnago v koritih pod mostom, v pesku, na produ in po sto drobnih potih hiti vsa kalna v naročje zelene Save.
Tu je lep svet. Le v odmerjenih časih prihrumi po železni poti vlak skozi zaseko od Save sem, se nebrižno odplazi in izgine na Trbovlje. Nad postajo in do soteske z drobnim strmim mostom, se je ugnezdil zadnji utrip industrijske zagorske kotline. Tu se še dviga dim iz apnenih peči, po zveriženih tirih pribrlizga mala hropeča lokomotiva, za njo se podijo hunti. Razpo-kana roka delavca vihti težko kopačo nad zaporami vozičkov. Z ropotom se kotali premog v podstavljene vagone. Vsi beli od apnenega pralni, čez usta in nos oviti s cunjo, nalagajo apneničarji gruče v zaprte vagone. Vendar .ie tod svet že ves drugačen. Obkrožen s strmimi stenami, stožča-stimi vzpetinami, pol golimi pol obraščeni-mi s sršečim bukovjem, sliči koscu zemlje, kjer se je odpočila božja dlan. Toplo marčevo solnce je raztopilo ves sneg po obronkih. S tihe višine, ki jo samotno križa smeli skobec, liie v sotesko tolikanj pomladi. da voda Save razposajeno zaživi in se, poprej mrka, sedaj pod postajo razigra v tisoč drobnih valov preko proda. Šele pod mostom »dezerterjev življenja« se raz-leze v temno globino, k.ier prežita sulcc na belico, smrt na zbegano življenje. Na koncu mosta čepi mostninarska hišica. Za petdeset par je odprta pot naprej ob hladni breg šumeče Save. v višine Kuma. ustavljaj se sredi mostu, tam spodaj ni življenja zate. Tam doli ugledaš pač nebo, a ni pod teboj, temveč se pne rad goro kakor ljubeča, dobra dlan, ki tiho daje tudi tebi.	N. Adamič.
R«dovW*tt smučarski kM> Je preteklo nedeljo prtredfl tekmo naraščaja nad Lancovem in po BnSh. Dobro markirana proga, dolga 4 km, je vodUa po najraznottčnejšem smaškem terenu. Or-canizacija tekme ie delovala vzorno. Startaio je v presledkih ene minute 21 mladih tekmovalcev. H so btB razdeljen] na tri oddelke po starosti: od 14. do 18., od 10. do 14. ter od 7. do 10. let. Prvi fc prtapel m cttj y I. oddelku Jožef Man-
Pogumna četa mladih smučarjev v Radovljici
dele, 22.50 min., T II. oddelku Zdravko G obrije!-čič s časom 25.20 min., v zadnjem oddelku pa ieor TrMer v čas« 25.15 min.
Po tekmi Je razgreto mladino sprejela pod ,ok> gostoljubno streho ga. Muiejeva na Lan-ovem ter Jo postregla s čajem ln kruhom, kolikor so hoteli. ZadovoJjmost mladih, od tekme zardelih ik, pa Je dosegla svoj višek, ko so otroci te naratoj pe razstatesem rezultatu zve-
deli za darila. Obdarovani so bili sploh r*i tekmovalci. DobHI so prv] trije popolne smučke s palicami, odnosno smučarsko opravo, ostali pa puloverje, nahrbtnike, ali vsaj par nogavic. Ker Je mnogo smučarskega naraščaja gmotno slabSih starčev, so zlasti nekaterim bila ta darila zelo dobrodošla. Toplo opoldansko solnce je privabilo par sto gledalcev li Radovljice In okolice, Id m m cUJu sprejemali mlade tekmovalce.
Danes!
Novo!
Danes!
\m Možuhfn
slavni, veliki umetnik v gran-dijoznem velefilmu
Ljubezen. Junaštvo. Kavalir-stvo. Romantika. Mojstrska igra in režija!
Pri predstavah ob 6„ pol 8. in '. uri poje operni tenorist g. S. Banovee šlag&r »Kreola«.
Predstave b 3, pol 5., 6„ poj 8. in 9. uri.
Tel 212-4.
Elitni kino Matica.
Predrzen goljuf
Ljubljana, 16. marca.
Pojavil se je originalen goljuf, ki sle>pari okrog po mestu najrazličnejše ljudi, ki mu navadno zaradi njegove spretnosti naseda« jo. To je prevejen možakar kakih 40 let, majhne postave, širokopleč, okroglega, obris tega obraza. Navadno se prikaže popolno« ma nenadejano v tujem stanovanju, kjer opravi svoj posel v največji naglici. Pod eno ali drugo pretvezo si na brzo roko »izposodi« manjšo vsoto, do 100 Din, ki jo obljubi že naslednji dan povrniti, nato pa izgine in se seveda ne pojavi več. Možakar ima prav učinkovit nastop in se mu izmak= ne le malokatera žrtev. Povrh vsega ima tudi dokaj humorja.
«Ti vrag ti, danes sem za botra.. .1 Po» poldne nesemo h krstu, pa nimam pri sebi denarja. Morda bi bili vi, gospod X, tako prijazni, pa bi me rešili iz zadrege in mi posodili j00 Din, da mi ni treba sedajle noditi domov na Vič. Saj me poznate, tr» govec Oblak sem z Viča!« S temi besedami je navlekel pred nekaj dnevi nekega go» spoda, stanujočega na Zaloški cesti, ki je samozavestno govorečemu človeku verjel in mu posodil.
Drugič zopet se je predstavil neki gospo* dični za brata dr Oblaka Gospodična mu je na podlagi neke pretveze posodila manj* ši znesek. Pozneje si je zbral za žrtev vra= tarja nekega zavoda na Zaloški cesti ter ga tudi opeharil za 100 Din rekoč, da mo« ra z denarjem podpreti nekega ubogega di= jaka, ki je njegov sorodnik. Na na'bolj oris ginalen način pa je včeraj ogoljufal kate= neta v bolnici za duševne bolezni g. Š. Okrog 13. je nenadoma stopil v ka'ehetsko sobo in se kazal zelo razburjenega. Čim se je nekoliko umiril, je napravil par korakov naprej in pričel v največji naglici: »Peč se podira, ženo moram spraviti v žensko bol» nico, v drugi razred in moram takoj pla= čati 750 Din. Pri sebi pa imam samo 700 dinarjev, zato bi vas prosil, g katehet, po» sodite mi 50 Din, da ne bo reva čakala pred bolnico in da se tam ne zgodi kaj ne* rodnega.« Ko ga je katehet vprašal, dasi se mu je zdel nekam znan. kdo da je, se je hitro odrezal: »Trgovec Oblak z Viča
I sem, saj me vendar poznate!« G. katehet mu je verjel. Ker ni imel drobiža, mu je na zagotovilo, da se že tekom popoldneva vrne, posodil celo 100 Din, nakar jo je sle« par hitro odkuril. Ker pa se dozdevni tr» govec tudi do večera ni vrnil, je katehet g Š. pričel dvomiti v njegovo poštenost in poslal je služkinjo vprašat v bolnico, če so tamkaj sprejeli kako porodnico Oblakovo. Dobil je seveda negativen odgovor in uvi» del, da je nasedel predrznemu sleparju. Prijavil je zadevo policiji, ki še zaman išče neznanega profesionalnega goljufa.
Nevarna vlomilska družba prijeta v Zagrebu
Hrastnik, 16. marca
Po večmesečnem poizvedovanju se je policiji in orožništvu posrečilo v Zagrebu aretirati nevarno vlomilsko družbo, ki je skozi več mesecev obiskovala rudniške kraje, kakor Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, ter izvedla več predrznih tatvin in vlomov. Ta dobro organizirana tatinska družba je tako n. pr. vlomila v trgovino Germ v Trbovljah, v kantino na Doberni, pri čevljarju Šoštariču v Trbovljah in še na mnogih drugih krajih. V Zagorju je pokradla za kakih 3000 Din tobačnih izdelkov in tnonopolskih vrednostnic. Vlomilci so bili dobro organizirani in spretno so se preoblačili in skrivali.
Končno pa se je našla sled, ki je vodila iz rudniških revirjev do Gajevca v Zagrebu, kjer so imeli vlomilci svoj sedež. Orožniška patrulja je vlomilce aretirala. Kolodvodje sta bila neki Henrik Saje in Franc Zemljan iz Trbovelj. V družbi se je nahajala baje tudi neka ženska. V Gajevcu so imeli vlomilci votlino, kjer so se skrivali poleti in pozimi. Popivali so tudi po raznih gostilnah. V poslednjem času so nameravali vdreti v trgovino Bauerheim v Hrastniku Po naključju se je izvedelo za ta namen in orožniki so trgovino skrbno nadzorovali. Trboveljsko orožništvo je stopilo v stike z zagrebško policijo in tako se je posrečilo, zasačiti nevarno tolpo. Sedaj so vlomilce iz Zagreba odvedli v zapore v Laško.
nikali, nakar Je bil Herman Tschinkowltz obsojen na 6 let težke ječe z 1 trdim ležiščem letno.
Bilanca zasedanja.
S to razpravo, ki je trajala do 15.30, je bilo zasedanje zaključeno. Skupno se je tokrat vršilo 10 porotnih razprav, ki so vsega skupaj trajale 50 ur. Med U obdolženci so bile 3 ženske. Skupna kazen vseh
Bilančna seja Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
Dne 16. t. m. se je vršila seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, v kateri je bila od upravnega sveta sprejeta bilanca Ljubljanske kreditne banke za 28. poslovno leto. Bilanca obsega poslovanje centrale in 15 podružnic ter izkazuje tudi za minulo leto v vseh oddelkih bančnega poslovanja napredovanje napram predhodnemu letu Uspeh poslovanja je, upoštevajoč vladajoče gospodarske razmere, prav ugoden. Skupni promet banke presega, ne upoštevajoč pri tem promet med letom oddane podružnice v Gorici, izdatni znesek 4ft milijard dinarjev Skupna vsota aktiv kakor tudi pasiv presega vsoto 600 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade na blagajno in valute cca. 22, na menice 102, na vrednostne papirje 15 in na dolžnike 413 milijonov dinarjev, dočim so ostali računi ostali napram predidočemu letu brez večjih izprememb. Med pasi vam i se je vsota vlog povečala od 268 na 274 milijonov dinarjev in so se zlasti vloge na knjižice dvignile za preko 7 milijonov dinarjev. Ostali upniki presegajo vsoto 245 milijonov dinarjev. V postavkah »vloge« in »upniki« pa seveda niso upoštevane precej fzd?tne številke oddane podružnice v Gorici ter je dejanski porast teh postavk radi tega napram predidočemu letu še veliko več.ii, kakor Izdaja iz bilance, kar izpričuje neomajano veliko zaupanje v naš najstarejši in največji slovenski bančni zavod, zlasti tudi. ker je razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi zelo ugodno (1:7). Kakor do sedaj vedno, je bila tudi v letu 1928 pri Ljubljanski kreditni banki posvečena posebna pažnja največij likvidnosti zavoda. Bilančni uspeh je napram predidočemu letu za cca. 130.000 dinariev večji ter znaša čisti dobiček Din 5,345 041.67. Upravni svet je sklenil, predlagati občnemu zboru banke, ki se bo vršil 6. aprila t. 1.. poleg običajnih dotacij izplačilo enake dividende kakor lani, to je Din 9— na delnico, ter dodeliti rezervam banke znesek cca. Din 1.300.000 Uprava banke izraža mnenje, da bo zboljšanje gospodarskih razmer, ki se je pričelo kazati v minulem letu, trajnega značaja ter da se bodo gospodarske prilike pri nas čim preje kar najbolj konsolidirale. 482
Znižanje cen za električni tok v Ljubljani
Upravni odbor mestne elektrarne je na svoji seji dne 14. t. m. sprejel nov proračun, ki predvideva znižanje cen električnemu toku. To znižanje bo zlasti izdatno za industrijski tok. Cena električnemu toku za motorje se ima znižati od 3 na 2 Din za kilovatno uro. za pisarne in obrtne prostore od 6 na 5.50 Din in za zasebnike od 5 na 4 50 Din. Prav tako se ima znižati taksa za števce.
Znižanje cene industrijskemu toku je velikega pomena za razvoj industrijskih in obrtnih podjetij. Pri sedanjih visokiH cenah si je marsikak podjetnik pri kalkulaciji stroškov premislil ustanoviti podjetje v Ljubljani Tudi moderniacija manjših obrtnih obratov je zaradi visoke cene električnemu toku za motorje zelo zaostala.
Ker pa je bodoči napredek Liubljane v prvi vrsti odvisen od čim uspešnejšega razvoja industrije in obrti, pomeni saHanie znižanje cene industrijskemu toku izdatno olajšavo v tem pravcu. Zasluga za to pridobitev gre v prvi vrsti občinskemu svetniku in predsedniku Zveze obrtnih zadrug g Josipu Rebeku, ki je pri razpravi o letošnjem proračunu mestne elektrarne ponovno sprožil vprašanje znižanja cen za električni tok. Z gotovostjo pričakujemo, da bo občinski svet ta sklep upravnega odbora mestne »lektrarne odobril.
Pri tej priliki pa bi še izrazili željo, da se spremeni dosedanji sistem, po katerem se mora električni tok za obrtne prostore plačevati dražie kakor tok za privatnike Znanstveno je dokazano, da je dobra razsvetljava pri delu v delavnicah velike važ nosti za uspeh dela in zA adravje delavcev Višja cena električnemu t>ku za obrtne prostore pa je v tem pogledu velika ovira Onemogoča pa tudi modernim zahtevam odgovarjajočo razsvetljavo trgovin in izložb ter razvoj svetlobne reklame. Kako bi se lahko spremenila zunanja slika naših prometnih cest in ulic v večernem času. ko bi mestna elektrarna oddaiala tok za razsvet-liavo izložb in za svetlobno reklamo no znižanih cenah, kakor je to primer v mnogi*1 drugih modernih mestih Nove cene električnemu toku v Liuhliani bodo veliale r)n postavitve nove kalorične centrrle ter bodo po postavitvi ponovno znižane Pričakuiemo. da b" mestna elektrarna pri ponovnem znižiiiiu upoštevala navedene' okolnosti ter primerno znižala tudi ceno toku za obrtne prostore in trgovine. Saj prihaja boljša razsvetljava izložbenih oken tudi v prid občini, ker ji odvzema skrb za holiSo razsvetljavo prometnih cest v času večernega vrvenla. boljša razsvetljava obrtnih prostorov pa bo koristila v prvi vrst? zaposlenemu delavstvu.
— Iz delovanja Kmetijske dmžhe. Kmetijska družba je imela v sredo. 13. t. m., v Celju sejo direktorija. na kateri je sklenila nakup primernega skladišča t Celju, da bo i lahko uspešne zalagala svoje Člane in krneli jske podružnice v okolici Celja z gospo- j darskimi potrebščinami. Skladišče je na zelo pripravnem prostoru, tik kolodvora. Direk-torij je določil ceno modri galci. ki je objavljena v zadnji številki »Kmetovalca« Razpravljalo se je tudi o vprašanju nabave semenskega krompirja,. za katerega > od strani kmetovalcev precejšnje povpraševanje. Glede na sklep družbenega občnega zbora je sklepal direktorij tudi o ustanovitvi kmetijskih zbornic ter razmotrival na- j č!n. kako bi naše kmetijstvo najlažje in najhitreje prišlo do svojega stanovskega zastopstva. Družba bo naprosila ministrstvo, da izda začasno naredbo. na podlagi katere bi se pri glavnih gospodarskih korporacijah v posameznih pokrajinah začasno ustanovili nekaki gospodarski sveti s funkcijami kine tijskih zbornic. Razpravljalo se je tudi o načrtu sakona o državnih cestah, ki grozi i
obsojenih znaša 16 let In 1 mesec. Obsojenih je bilo 7 moških in 1 ženska, a 2
ženski in 1 moški so bili oproščeni. •
Kakor smo poročali v večjem delu včerajšnje naklade, je bila Elizabeta Blaznikova obsojena na 6 mesecev navadne j/eče. Ker se ji je vštel preiskovalni zapor od 6. avgusta dalje, je bila takoj izpuščena.
7. nekaterimi neprimernimi določili izredno obiemeniti slovensko kmetijstvo. Na vsak način bo izpremeniti določilo po katerem morajo občine vzdrževati državne ceste tnm. kjer gredo skozi vasi ali mesta. Za naše male občine pomenja ta odredba hudo obremenitev, ki je občine ne bodo zmogle. Drugo še hujše določilo leži v naravnost krivičnem obdavčenju kmetskib vozil Naši kmetje imajo tudi na majhnih posestvih precej vozil, vozov in sani ter dvokolic, za katere zahteva načrt visoko obdavčenje. Proti tem določilom bo Kmetijska družba protestirala in zahtevala, da se črtajo.
= Anketa o periitninar«tvu in izvozu jajc. V ministrstvu za kmetijstvo se je vršila predvčerajšnjim anketa o perutninarstvu in izvozu jajc Udeležili so se je zastopniki zainteresiranih krogov in referenti ministrstva. Konferenco je v daljšem govoru otvoril minister dr Frangeš. ki je podčrtal veliko važnost perutninarstva za naše narodno gospodarstvo. Izvoz jajc tvori važen vir dohodkov. Jugoslavija zavzema na svetovnem trgu važno mesto in krije 6.10 odstotka skupne svetovne uvozne potrebe. Glavni izvoznik jajc je Kitajska. Svetovna uvozna potreba iznaša 1,200.000 meterskih stotov, naša produkcija pa se ceni na 200 000 meterskih stotov. S smotrenim delom bi se lahko zvišala najmanj za 100 odstotkov. Glede pospeševanja perutninarstva je minister naglasih da je najprej nujno potrebna ustanovitev vzgojevališč v okrilju državnih in samoupravnih ustanov. Ta vzgojevališča bi imela nalogo podpirati privatno iniciiativo in skrbeti za selekcijo in sistematično izbirati najprimernejše pasme. Ministrstvo bo s svoje strani storilo vse. da se ta gospodarska panoga kar najbolj dvigne in izpopolni tako. da bo dosegla ono stopnjo, ki jo lahko zavzame na svetovnem trgu. O tem predmetu se je nato razvila obširna debata. Sprejeti so bili primerni sklepi, ki bodo uveljavljeni v posebnem tozadevnem zakonu, ki ga namerava v kratkem sestaviti kmetijsko ministrstvo.
= Glavni delničarji Narodne banke. Tz seznama delničarjev, ki so za zadnji občni zbor Narodne banke deponirali svoje delnice, je razvidno, kateri delničarji imaio največ delnic našega novčani^nega zavoda. V naslednjem hočemo navesti le one delničarje, ki so ob priliki občnega zbora deponirali več kakor 1000 delnic, to so: Beograjska zadruga 4333 delnic. Prva hrvatska štediouica 2035 delnic. Pokojninski fond uradnikov Narodne banke 2000 delnic, Jugoslovenska udružena banka 1938 delnic. Izvozna banka 1567 delnic. Beograjska trgovska banka 1368 delnic. Tihomir Panič 1300 delnic, Postna hranilnica 1200 delnic. Srbsko ameriška banka 1056 delnic in Jadransko podunavska banka 1000 delnic. Imenovanih 10 delničarjev je torej deponiralo 17 707 delnic ali okrog 30 odstotkov vseh delnic Narodne banke.
= Prodaja soli. Kakor smo že poročali, namerava uprava državnih monopolov zaradi številnih pritožb glede sedanjega načina veleprodaje in maloprodaje soli izvesti v doglednem času potrebne reforme. Odločila se je. da ho sedanji način prodaje, koncem tekočega leta, ko potečejo sedanje zakupne pogodbe za veleprodajo, bistveno spremenila. Kakor se Čuie. je v projektu novega zakona o monopolih glede soli predvideno, da se sicer obdrži zakupniški sistem, vendar pa odpade sedanje rejoniranje ter bi vsa država tvorila le en rejon. Ta način naj bi se uvedel še pred uveljavljenjem novega monopolskega zakona, ker daje sedanji zakon za to reformo zadostno podlago. Sol bi se torej lahko nemoteno kupovala kjerkoli in bi bila s tem dana možnost nakupa mineralne soli (n pr. v Zagrebu), katere sedaj v Sloveniji tako primanjkuje. Seveda bi bil to le delni uspel\ kajti naši trgovci stojijo slej ko prei na stališču svobodne trgovine in preste konkurence.
= Nova ureditev prejemkov pogodbenih poštarjev. Iz Beograda poročaio. da je poštni minister reguliral prejemke pogodbenih poštarjev pri pogodbenih poštah, ki imajo preko 15 000 do 105.000 delovnih enot na leto. Prejemki poštarjev bodo znašali brez speciialnih doklad pri najvišjem razredu 42.800.
—	Refakcije za izvoz žita in moke. Na podlagi sklepa ministrskega sveta glede 25-odstotne refakci.ie za izvoz žita in moke je generalna direkcija železnic sestavila seznam železniških postaj z višino dovoljene refakcije. in sicer za pšenico, rž. ječmen in moko pri izvozu preko št. Tlja in Jesenic.
= Predlagani konkurz o imovini Petra Sumija. najemnika kina »Ljubljanski dvor« v Ljubljan. ie bil odklonjen, ker ni toliko imovine, da bi utegnila zadoščati za stroške konkurznega postopanja.
—	K insolvenci tržaške tvrdke Brunner. Kakor vse kaže. bo glede insolvence velike tržaške tvrdke Brunner prišlo do primernega aranžmana. Po izjavi šefa tvrdke dr. Ar-
mina Brunnerja znašajo pasive 5 milijonov dolarjev, aktive pa 6 milijonov dolarjev. Uprikov v Jugoslaviji ni, razen neke zagrebške banke, ki pa ima za svojo terjatev zadostne garancije. Pa tudi vsote, ki jib dolgujejo jugoslovenske tvrdke, niso tako velike, kakor se je prvotno zatrjevalo, ter znašajo kakih 15 do 20 milijonov Din.
= Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Mariboru se bo vršila potom ofertal-ne licitacije dne 6 t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani _ Oddaja zakupov kolodvorskih buffejev na postajah Breži>e, Grobelno in Velenje pa 27-, 28 in 29. marca prav tako pri direkcij; državnih železnic v Ljubljani (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 16. marca.
Na deviznem tržišču tudi pretekli teden devizni promet ni bil znatnejši. Na ljubljanski borzi je znašal 14.6 milijona Din napram 15.2, 10.9. 15 1 in 14.2 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Prjvatna ponudba v devizah je bila prilična, vendar je Narodna banka krila večino potrebe Tečaji deviz se tekom tedna niso bistveno spremenili, deviza na Dunaj je popustila od 8.0082 na 8.0044. deviza na Milan pa se je za malenkost ukrepila. Tečaji ostalih deviz kažejo le malenkostne spremembe.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Škoda pretekli teden nekoliko popustila, in sicer od 427 na 424 — 425, nakar se je zopet okrepila na 425 — 426. Promet je bil slab. V promptnem blagu skoro ni bilo prometa, za april pa so bili zabeleženi zaključki prvotno po 432 in pol. končam tedna pa po 430 do 435. Investicijsko posojilo se je trgovalo po 90.5 in 90. včeraj pa je po odbitku kupona (3.50 Din) notiralo 87 do 88. V agrarnih obveznicah so bili zabeleženi zaključki po 54.
Na tržišču zasebnih vrednot je bilo opažati le malo zanimanja. Med bančnimi papirji se je pri čvrsti tendenci trgovala Srpska po 155 do 156. Unionbanka po 56 in Jugo-banka po 94, Praštediona se je po odbitku kupona (80 Din) trgovala po 850. Delnice Narodne banke so dalje čvrste V ponedeljek je bil zabeležen zaključek po 7400, koncem tedna pa so notirale po odbitku kupona (400 Din) 7025 do 7100. Med industrijskimi vrednotami je Trboveljska popustila za 10 točk ter se je trgovala po 465. Zaključki so bili tudi v Šečerani po 480 in 477.5, v Jadranski plovidbi po 580 do 600. v Dubrovački po 505. v Slaveksu po 100 in 102 in v Unionu (Osi-jek) po 193 do 194.
16. marca.
Ljubljana. (Prosti promet) Berlin 13.5175, Curih 1095.9. Dunaj 8.0044. London 276.9, Ne\vvork 56.86. Praga 168.73. Trst 298.35.
Curih. Zagreb 9. 1275. Pariz 20.31. London 25.28125. Newvork 519.975. Milan 27.22. Dunaj 73.05. Praga 15 395. Varšava 58.30, Berlin 123.35, Budimpešta 9065, Bruselj 72.19, Bukarešta 3.09. Sofija 3.75.
Žitni trg
V skladu s čvrsto tendenco na ameriških in kontinentalnih borzah so se tudi cen° na vojvodinskem tržišču v preteklem tednu cb-čutno dvignile. Ta dvig cen ie pospeševalo še dejstvo, da so dovozi zaradi slabih cest v Vojvodini dalje slabi, kakor tudi okolnost, da ni pričakovati v novi letini kakovostno tako dobre pšenice, kakor je letošnja, čeprav bo morda po količini letina lahko še dosegla lanski pridelek.
Baška pšenica se je tekom tedna do četrtka dvignila od 24750 _ 250 na 255 — 257.50. banaška od 242.50 na 250. dočim se za sremrko zohteva celo do 260. Promet v pšenici je bil nekoliko živahnejši ter se je tudi za Slovenijo kupovalo nekaj več. kakor zadnje tedne. Proti koncu tedna je tendenca nekoliko popustila, vendar cene niso bistveno nazadovale. Tudi koruza se je precej okrepila, in sicer za promptno blago od 267 50 — 270 koncem preteklega tedna na 275: za april pa stane koruza v Vojvodini že 285 — 287.50. Tudi oves se je dvignil na 260. dočim so cene ječmenu ostale nespre-men<>ne. Za koruzo ie bilo večje povpraševanje. ker ni laplatekega blaga in je kon-sum navezan le na domače blago. Dejstvo, da so danes koruza, ječmen in oves znatno dražji, kakor pšenica, bo vsekakor vplivalo na povečanje konsuma pšenice, bodisi za hrano ali za krmo, kar bo vsekakor zmanjšalo možnosti za izvoz pšenice.
Nova pšenica za avgust se ponuja po 265, vendar se nudi denar ie po 255. Vojvodina se zanima v zadn;em času za slovenski krompir. Kupčija pa se ne more razviti, ker zahtevajo kupci glede na nevarnost, da bi dobili od mraza pokvarjeno blago, garancijo za kakovost.
Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tend. nesprem Pšenica: baška 250—252.5; banaška 242 5 — 245. sremska 250 _ 255. Ječmen: baški ozimni 255 — 260: pomladni 270 - 280. Oves: baški 252 5 - 257 5. Koruza: baška in sremska 272.5 — 275; za april maj 285 — 290. Moka: »0g<r 345 dc 355: »2« 325 — 335: >5« 305 _ 315; »6< 282 5 - 2S7 5 »7« 270 - 275.
Dunaiska borza za kmetijske proizvod« (15. t. m.) Nižji ameriški tečaji niso mojrli vplivati na dunajsko boro zlasti ker budim-peštanska borza ni poslovala Za jugosloven sko pšenico se zahteva dalje 39.25 fco Du-naj. Uradni tečaji 90 ostali nespremenjeni.
Porotne obravnave
Zadnji dan pomladnega zasedanja — Družinski oče obsojen za-radi krvoskrunstva nad hčerko — Premeten tat
Ljubljana. 16. marca
Sobota, poslednji dan zasedanja . . . Nekateri porotniki, ki so bili zaposleni skoro pri vseh razpravah, so že vidno utrujeni. Še dve razpravi za poslednji dan.
Tajna obravnava.
Prva je tajna. Pred porotniki stoji 37-letni Jakob Hribar zaradi grdih stvari: krvoskrunstva in zavajanja 14-letne hčerke k nečistosti. Razpravi predseduje podpredsednik deželnega sodišča Peter Keršič, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Lavren-čak, obtoženca zagovarja dr. Urbane.
Jaka Hribar, precej velik, tršat mož, nizkega čela, napravlja s svojo jokavostjo dokaj slab utis. Doma je iz Št. Ruperta na Dolenjskem, je oženjen in oče 6 otrok. Senat je stavil po končanem zaslišanju in dokazovanju porotnikom 3 glavna vprašanja, ki so jih ljudski sodniki soglasno potrdili in predsednik senata je po kratkem posvetovanju razglasil sodbo: Jakob Hribar je obsojen na 13 mesecev težke ječe, poostrene s trdim ležiščem. Vštel se mu je preiskovalni zapod od 18. decembra 1928. Hribar je kazen sprejel.
Tatinski grehi postopača
Lani oktobra in novembra se je potikal po Gorenj;<kem nepridiprav, ki je izrabljal gostoljubnost ljudi, prosil za prenočišče, a ponoči pobral razno obleko in izginil. Obleko je V drugem kraju prodal, izkupiček pa v veseli družbi zapil. Izdajal se je za Ivana Rebernika, tudi za Miho Eichholzerja, v resnici pa je bil Herman Tschinkowitz, avstrijski državljan, mesar brez stalnega bivališča, že večkrat kaznovan.
Herman se je lani 6. oktobra seznanil v Ranzingerjevi gostilni v Podkorenu s posestnikom Janezom Cuznarjem. Zatrjeval mu je, da je bivši jugoslovenski financar in da išče v Podkorenu izgubljene ovce svojega gospodarja, nekega posestnika v Zmetičah. Prosil ie Cuznaria za prenočišče. Janez mu js res pripravi posteljo v kuhinji na tleh. kamor je obenem z obdolžencem legel spat. Ko se ie čez par ur prebudil, je opazil, da je Herman izginil in odnesel nedeljsko suknjo, srajco ter 2 para čevljev.
Od 8. na 9 oktobra je dobil Herman prenočišče v Belcah pri kmetici Skumavčevi Micki. Odkazala mu ie sobo in posteljo tovarniškega delavca Avguština Kalana. ki Je imel to noč službo. Tu d- tu ie Herman ponoči izginil in odnesel različno Kalano-vo obleko, obešeno na steni.
14. oktobra je prišel obdolženec v Dru-lovko v kranjski oko,;ci Prenočeval ie pri krčmar.iu lanem Udiriu. Drugi dan ie odšel v Kranj. Na noti ca ie dobite' Udirjev sin, ki je šel v Kranj s kolesom. Šla sta
Tovarniška zaloga, samoprodaja
za Slovenijo svetovnih tovarn
jromofoiM
in elektro-plošč po brezkonku-renčnih cenah samo pri
Elektrofonski družbi z o. z.
Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 Plošče: Homocord, Columbia, Parlophon, His Master's voice
Popravila najkulantneje.
i. t o.
Prodaja se tudi na obroke. Na leljo pošljemo zastopnika na dom.
Gramofonskim tvrdkam dobavljamo po tovarniških cenah.
Najnovejše plošče prispele!
skupaj. V Krennerjevi trgovini oziroma v veži je pustil Udir kolo in Herman ga je urno odpeljal v StrahinJ, kjer ie kolo prodal. Prenočeval je pri Antonu Zmrzlikarju na senu in odnesel iz bližnje nezaklenjene sobe skoro novo sivo obleko.
20. oktobra ie srečal Hermana na poti v Dolenji vasi Polde Košmelj, mesar iz Železnikov. Vzel ga je na svoj voz. Herman se mu je predstavil za mesarskega pomočnika in menila sta se. da bi nastopi! pri Košmelju službo. Nista se sicer Še popolnoma domenila, vendar je Košmelj sprejel Hermana v svojo hišo kot gosta. Naslednji večer je fant šel s Košmeljem na veselico in se vrnil šele okoli 2. ponoči. Ker ie slišal, kje spravljajo domači kliuče, je odprl vrata in vstopil. Pogfrabil je nov dežni plašč, par sivih hlač, par rjavih čevljev in pobegnil.
Na vernih duš zvečer se Je pojavil Herman v Črnivcu pri Mošnjah. V Vilfanovi gostilni je prosil za prenočišče. Gostilničar ga je napotil na Brezje. Herman je spotoma srečal posestnika Jakoba Pogačnika iz Spodnjega potoka in vrnil se ie z njim proti Radovljici. Ko sta dospela do Pan-gereove hiše na Spodnjem potoku, ie obdolženec nenadoma potegnil Pogačniku iz žepa denarnico ter zbežal. V listnici ie bilo 12 bankovcev po 1000 Din. nekaj pa do 100 Din. Skupno blago in denar se ceni na 17.855 Din.
Zagovor.
—	Ali priznate krivdo?
—	Toliko vam povem, da za denar nisem kriv.
—	Kako to. mar ga niste ukradli?
—	Svojega sem imel dovoli.
—	Kakšna je bila vaša m'»dost?
—	Doma sem v Borovljah, rojen pa v> Beliaku. Ker sem nezakonski t.in, sem živel največ pri svojem stricu v Borovljah. Pozneje sem se izučil v Celovcu za mesarja
Nato opisuje obtoženec svoje doživljaje po Kranjskem. Pravi, da Je bil pijan, kadar je kaj kradel. Rad bi kasneje ljudem vrnil, pa jim ni mogel, ker ni vedel, kje je obleko ukrade!. Pozneje je bil res brez denarja, pa ga tudi ni vzel, ne mara ga.
—	Kakor kak svetovni popotnik, ki denarja sploh ne mara.
—	Verjemite mi, da sem slabe glave. Poglejte mojo lobanjo, večkrat sem bil na fronti ranjen.
Obtoženec stoji pred sodniki razkoračen, oblečen v kratke hlače, je velike, krepke postave, okrogle ostrižene glave. Govori kot Korošec s pogrkujočim glasom in se hvali, da je včasi imel dosti denarja, pa ga je zapravil, ko je prišel v Jugoslavijo iskat službico.
—	Kje ste pa imeli denar pri aretaciji'
—	Tam na Jesenicah sem zašil 3000 Din v rokav suknjiča, ki sem ga imel pri nekem znancu, ker sem hotel denar odnesti čez mejo.
Iz dokazovanja.
Jakob Pogačnik iz Potoka navaja, da je šel plačat na Brezje mizarja. Srečal je obtoženca, ki se mu je kar pridruži!. Ker je tožil, da nima kje spati, ga je priča povabil s seboj. Ko je priča pri Pangercu klical in je trkal na okno, mu je obtoženec segel v malho, mu vze! denarnico in odhitel.
—	Ne vem, če bi vi meni mogli tako z lahkoto ugrabiti listnico — pripomni obtoženec.
—	Jaz pa nisem tak.
Predsednik Je prebral poročilo iz Koroškega, da ni imel odtoženi doma nobenih prihrankov. Fant je na Koroškem na najslabšem glasu, zaradi tatvine je bil že mnogokrat kaznovan.
Sodba.
Senat Je stavil porotnikom 3 glavna vprašanja, prvi dve glede tatvine in tretje glede poneverbe. Državni pravdnik dr. Lavrenčak je predlagal strogo kaznovanje obtoženca, a zagovornik dr. Žužek oprostitev. poudarjajoč, da je obtoženi priznal, kar je storil, le delikt o tatvini listnice taji. a zasliševanje le pokazalo, da je fant odkritosrčen.
Porotniki so vprašanji glede tatvine soglasno potrdili, a prestopek poneverbe za-
ZAHVALA.
Povodom izgube svoje preljube soproge in zlate mamice, gospe
E!ce Ha m roj. Verbič
se zahvaljujem tem potom vsem, ki so mi kakorkoli lajšali težke ure slovesa.
V dolžnost si štejem še posebej izreči zahvalo gospodoma zdravnikoma za njihov trud, čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno nego v času bolezni, nadalje čč. duhovščini, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalo-stinke. vsem darovalcem krasnih vencev in končno vsem. ki so predrago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem moja iskrena ponovna zahvala!
Sv. maša zadušnica za pokojnico se l>o darovala v sredo, 20. t. m. ob 6. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi sv. Janeza Krstnika.
V Ljubljani, dne 17. marca 1929.
Albin Ham.
Gospodarstvo
/
Domače vesti
*	Novi kazenski zakoni. V založbi izda-vačke knjižnice Oece Kona v Beogradu (Knez JVihajlova ulica) ki jo urejuje prof. dr. Ilič poleg kazenskega zakona (20 Din) tudi zakon o sudskom krivičnom postupku (.35 Din) in zakon o izvrševanju kazni (10 Din). Vsi ti zakoni (kazenski zakon, zakon o kazenskem postopku in o izvrševanju kazni) pa se dobijo v latinici tudi v skupnem zvezku za ceno 60 Din. Dodan je tinfi stvarni register, ki znatno olajšuje pregled.
*	Novi inženjerji. Na elektrotehničnem oddelku ljubljanske univerze so napravili inženjerski izpit gg. Jože Dovič, Virgil Ger-bec, Franc Lukovšek in Sergej Oljšanski.
*	Ipremembe v vojaški službi. Sanitetni poročnik dr. Albert Hudak je imenovan za vršilca dolžnosti zdravnika 1. zrako-plovnega polka, vojaški pisar 4. razreda Jakob Piskač pa za knjižničarja in upravitelja opreme administrativne šole. V vcjni mornarici ie poročnik bojnega broda 2. razreda Anton Ostanek premeščen na službovanje v pomorsko zrakoplovno šolo. poročnik korvete Stanislav Štiglic pa na službovanje v strojno šolo. Poročnika korvete Joža Vrtačnik in Avgust Grošelj sta določena za brodsko službo. Nadalje so premeščeni poročniki korvete Josip Saksi-da na kr. brod »Hvar«, Gvido Bok na kr. brod »Silni«, Pavel Zupan na kr. brod »Orel« in Vinko Hudeček na kr. brod »Jastreb«.
*	Izpremembe v ljubljanski škofiji. Pro-
šle petek sta bila instalirana gg. Ivan Noč, dosedanji župnik v Železnikih, na župnijo Velike Poljane in Valentin Bertoncelj, dosedanji kaplan na Vrhniki, na župnijo Železniki. Podeljeni sta župniji: Št. Jakob ob Savi g. Jožefu Novaku, župniku v Draga-tušu, Sela pri Kamniku pa g. Francu Hitiju. župniku na Turjaku.
*	Velikonočni prispevki za listek in »Mlado Jutro« morajo biti najkasneje v soboto, dne 23. t. m. v urednikovih rokah. Pošiljk, ki bi došle pozneje, ne bi mogel več uva-ževati!
*	Prazniki In državni uradi. Iz krogov železničarjev smo prejeli: Ministrstvo pro-svete je v »Službenih novinah saobračaj-nih ustanov« br. 5. z dne 5. februarja objavilo naredbo, da je za praznike, ob katerih po uradih počiva delo, smatrati strogo po določbi člena 263. fin. zakona za leto 1926./27. naslednje: Božič, Velika noč in Binkošti po dva dni, Vsi sveti, Telovo in oba narodna praznika. Državno uradni-štvo vseh strok se zdaj zanima, kako bo urejeno delo na ostale cerkvene praznike: ali bodo to za državne urade navadni delavni dnevi, ali pa se bo kakor ob nedeljah vršila inšpekcijska služba. Potrebno bi bilo, da dobi gornja naredba tudi avtentično pojasnijo.
*	Novi vozni redi naših parobrodov. Pri'
direkciji pomorskega prometa v Splitu se je predvčerajšnjim sestala konferenca, ki ie tudi včeraj nadaljevala svoja posvetovanja v določitvi voznih redov na morju. Na konierenci so razen vseh naših paro-brodarskih družb zastopana ministrstva za promet, za trgovino in industrijo, za vojsko in mornarico ter gospodarske zbornice. Pri določitvi vojnih redov se razen krajevnih zahtev upošteva zlasti še tujski promet. Novi vozni red bo stopil v veljavo 20. aprila.
*	Jubilej Riharda Jakopiča. Prvak slovenskih slikarjev, Rihard Jakopič, bo praznoval 12. aprila šestdesetletn. svojega rojstva. Takrat se ga bo gotovo vsak Slovenec spomnil s haležnostjo, saj nam je posveti] štirideset let neumornega kulturnega dela in nas neštetokrat opojil z barvastimi utripi bogate in poetične duše. Proslavo je prevzelo Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. Priredilo bo Jakopičevo kolektivno razstavo, na kateri bo mogoče zasledovati ves njegov razvoj od začetka pa do najnovejših del. Obenem bo skrbelo za poučno predavanje o mojstru. Tiskovna Zadruga v Ljubljani bo proslavila Jakopičev jubilej z izdajo razkošno opremljenega Jakopičevega zbornika s številnimi barvastimi reprodukcijami in zanimivimi razpravami o Jakopiču. Jubilant, svež In čil, je dočakal svoj jubilej sredi trdega dela, pri katerem mu ne manjka mladostnega temperamenta in naprednosti.
+ Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Radečah ima svoj redni občni zbor v petek 22. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Zaneta Haller.ia v Radečah z običajnim dnevnim redom.
*	Smrtna kosa. V Tržiču ie nenadoma preminul g. Josip K I o f u t a r, star. Ugledni pokojnik, bivši lastnik tovarne čevljev, je bil splošno požrtvovalen in priljubljen. Bil je do zadnjega agilen član raznih naprednih društev, kakor Slovenskega bralnega društva Sokola in drugih. Ze]o delaven je bil tudi kot občinski odbornik. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. V Sp. Šiški je umrl g. Robert B a r d u t z k y. mizarski mojster in posestnik. Pogreb bo 17. t. m. ob 16. — V Celju je umrla v visoki starosti 90 let ga. Josipina Si m o v a. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Sanatorij »Slavia"
Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radovana Klisica
BEOGRAD — Deligradska ulica 12.
(Na Slavii)	Telef. 32-31.
Z vsemi modernimi pripomočki urejeni kir-
urgično • ginekološki institut. Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje in nego. Zdravniki - špeeialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. Rontgen in fizikalna terapiia. (Kozerc. Soluse i. t. d.) Kemično bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. 1. 2. 10 in avtobusi do sanatorija.
*	Zgodovino belgijskih kolonijalnlh vojn 1914—1918, izdaja generaištabni historijskl oddelek belgijske armade. Delo bo obsegalo tri knjige, kojih prva je že izšla 1. 1927, druga pa izide letos aprila meseca. Ta kniiga bo obsegala opis prve ofenzive v nemški Vzhodni Afriki, tako zvano »Tabora — voino« (1916). Delo se tiska in naroča v tiskarni kartografskega vojnega instituta v Bruxelles, Alee du Cloitre 2. Druga knjiga obsega 8° s ca 760 stranmi z mnogimi slikami. Cena drugi knjigi s poštnino vred Frs. 93.50, prvi pa Frs. 53.50.
+ Hišni posestniki, ki imajo posestva v Avstriji, se v lastnem interesu vabijo, da takoj pošljejo naslove za svoje hiše Zvezi hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6. Glede hiše naj se natančno navedejo podatki o številu in velikosti stanovanj ter o drugih razmerah. Na zadnjem sestanku v Mariboru se je soglasno sklenilo usta. noviti v varstvo lastnine in pravic društvo posestnikov, ki so naši državljani, a imajo hiše v Avstriji. Kakor hitro bo došlo dosti prijav se bo sklical ustanovni občni zbor in se bo pričela velikopotezna akcija skupno s posestniki v drugih evropskih državah, ki imajo tudi hiše v Avstriji.
*	Predavanje dr. Oblaka v Beogradu. Srbsko planinsko društvo je povabilo g. dr. Oblaka, da bo predaval o Visoki Tatri tudi v Beogradu. Predavanje bo v torek 19. t. m zvečer na beograjski univerzi.
Velesenzacija! Napetol Novo!
Leteči jezdec
Drama po romanu »Črna Rozalinda«.
Buck Jones
junak, pustolovec, atlet, kralj sedla, borbe, ljubezni in pravice v glavni vlogi.
Predstave ob 3., ^5., 6., X8. in 9. Najnižje cene.	Kino IDEAL.
*	V Franciji dobi delo 5000 delavcev.
Največja francoska organizacija za imigra-cijo, ki je pod kontrolo francoske vlade, namreč Francoska generalna družba za imigracijo, je dobila dovoljenje naše vlade za zbiranje in odpravljanje poljskih delav-cev na delo v Francijo. Francija je danes edina država, v kateri ne vlada brezposelnost in v kateri obstoji možnost zaslužka za naše brezposelne delavce.
*	Upravlteljstvo osnovne šole ▼ Zame-škem naznanja, da ni za Zameško pošta Raka, kakor je to označeno v staležu. ampak Št. Jernej na Dcujskem Zato prosi p n urade, da vzaneto to na znanje.
*	Zakal se ne dovoljuje Izseljevanje v Kanado. Naš izseljeniški komisarijat je v zvezi z vrnitvijo nad 50 prošenj za potni list v Kanado obvestil vsa oblastva. da je kanadska vlada znatno omejila priseljevanje poljskih delavcev v svojo državo, zaradi česar je ustavljeno izdajanje potnih listov za Kanado.
*	Klub ljubiteljev ptlčarjev v Ljubljani namerava prirediti v aprilu pomladno vz-rejno tekmo ptičarjev v Ljubljani in v Mariboru, ako se priglasi zadostno število psov. Pogoji za pripustitev so razvidni iz knjižice »Določila o tekmah ptičariev«, ki se dobiva za 10 Din pri gosp. A. Schu-sterju. trgovcu v Ljubljani. Mestni trg. Lastniki ptičarjev se nujno vabijo, da prijavijo klubu pse. ki imajo pravico do tekmovanja. vsaj do 20. t. m. Podrobnosti glede kraja in časa tekem se bodo objavile pozneje.
*	Svinja z 19 mladiči. Iz Cirknice pri Št. Ilj u nad Mariborom nam pišejo: Pri oskrbniku bratov Katiliničev je povrgla 3 leta stara svinja devetnajst dobro ra-ščenih in zdravih prascev. Ker pa ima svinja 11 sescev, ne morejo ti zadostovati vsem Imadičem, zato jih morajo hraniti 8 posebej. To je posebno srečen blagoslov v svinjskem hlevu, ki ga ne pomnijo niti najstarejši prebivalci.
*	Proti trpinčenju živali. Ministrstvo notranjih zadev je velikim županom razposlalo navodilo, v katerem poudarja, da iz raznih krajev prejema številne pritožbe o iipinčenju živali. Zlasti maloletniki love Ptice-pevke ter jih javno prodajajo, kar je absolutno zabranjeno. Kjer bi se to opa-žilo. naj se ptice takoj vzamejo in izpuste, dotičniki pa kaznujejo. Mladina pogostokrat tudi uničuje mlado drevje in grmičje po nasadih in parkih, a je nikdo za to ne kliče na odgovornost. Ministrstvo opozarja na svojo tozadevno naredbo od 9. aprila 1927 ter naroča, naj se podrejenim oblastvom izdaja v tem oziru stroge naredbe.
*	Obleke kemično čisti barva, pllslra In lika tovarna Tns Pelch.
*	Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura.
*	Pravočasno škropljenje z Arborinom
uniči tudi najhujšega sovražnika naših sadovnjakov. Arborin Izdeluje »Chemotech-na«, Ljubljana, Mestni trg 10.
•	Odrecite se kajenju, ker dim kvari' zavese. Le, če vzamete za pranje Schichtov »Radion«, lahko kadite brez skrbi.
— Skicn] pavznl In svetlopisnl papir priporoča M. TIčar, Ljubljana.	786
ITO — zobna pasta najboljša.
•	Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani. VVolfova ulica 12.	186
*	Krasne žalne plašče ln obleke priporoča F. Lukič, Stritarjeva ulica.	479
♦	Začetek stavbne sezile povzroča večjo potrebo po svetlopisnih papirjih. Ne pozabite, da kopira Ozalid, svetlopisni papir za proizvajanje suhih kopij, najhitreje, daje jasne odtise, se da hraniti brez škode tudi v načetih zvitkih, se ne lomi, ohrani vedno jasne odtise, je za korekture najodpornejši in se ne vleče. Korekturna sredstva vedno v zalogi. Zastopstvo Iv Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. Tr-govci dobe znaten popust.	476
Iz Ljubljane
u— Rumunska kraljica v Ljubljani. Na
potu v Pariz ie včeraj zjutraj prispela z OSE, ki je ime! 177 minut zamude do Ljubljane, rumunska kraljica Marija s svojim spremstvom. Eskpresnemu vlaku sta bila priklopljcna dva rumunska dvorna vozova. Naša kraljica Marija je svojo mater spremljala med vožnjo skozi našo državo do Zagreba. Ob 7.45 se je OSE odpeljal dalje proti Rakeku.
u— Komorni koncert Sevčik-Lhotskega komornega kvarteta bo v Ljubljani v ponedeljek 18. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Umetniki Lho.ski, Prochazka, Mora-vec in Pour so poleg slavnoznanega Češkega kvarteta (Hoffman, Suk, Herold, Zelen ka) in poleg Zikovega kvarteta najboljši predstavniki češke komorne glasbe in so kot taki znani v vse.. Evropi. Ponedeljkov ljubljanski program obsega po 1 Dvofakov Ravelov in Schubertov Poslednji kvartet Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, začetek ob 20.
u— jubilej dela. G. Milivoj Ostojič, strojni stavec »Narodne tiskarne«, praznuje v ponedeljek 18 t. m. 40-letnico, odkar se je posvetil tiskarstvu, črni umetnosti. Milivoje je rodom Beograjčan. Izučil se je v beograjski Državni tiskarni in po nekaj letih odpotoval v inozemstvo. Leta 1901 je g. Ostojič prišel v Trst in bil v tiskarni »Edinost« uslužben do konca 1903. Kot navdušen Jugosloven in izvrsten pevec se je z vso vnemo udeleževal v tržaških narodnih društvih. Ko je nato služboval pri Slatnar.iu v Kamniku — kot pevca tenorista se ga Kamničani gotovo dobro spominjajo, nato v Celju in končno v Ljubljani, se je povsod pridružil pevskim društvom. Med vojno je g. Ostojič kot srbski državljan in politično osumljen mnogo pretrpel. Bil je dolgo časa interniran na ljubljanskem gradu, končno pa stavljen pod strogo policijsko nadzorstvo. Vse .rojenje pa ni strlo njegove zavednost' in dobre volje. Jubilantu ob častnem jubi'eiu dela toplo čestitamo, želeč mu :n:i">"0 zdravih in srečnih let.
u— V šoli za zaščitne sestre v Ljubljani se je vršilo 14. t. m. slovesno diplomiranje štirinajst absolventk. Z odličnim uspehom so dovršile šolo: sr. Helena Mastnak, sr. Marija Tomšič, sr. Angela Rujavec, sr. Celina Ana Štalec, sr. Fidelis Frančiška Ško-fic. Z dobrim uspehom pa: sr. Mira Herman, sr. Antonija Jaklič, sr. Josipina Jane-žič, sr. Marija PJeničar, sr. Heda VVeiss, sr. Dora Vovk, sr. Fran.ia Zajec. sr. Nada Zalokar in sr Ivana Zigon. To so prve sestre, ki so absolvirale v Ljubljani d v o-letno sestersko šolo. Šola se je v letu 1927 razširila od enoletne na dvoletno. S tem se je doseglo, da se ni dvignila le intenzivnost pouka, nego se je pouk tudi razširi! v dve smeri: na gospodinjstvo, ki ga zaščitna sestra stalno potrebuje v svoji praksi, in splošno bolniško nego, katera zviša uporabno sposobnost absolventk za sestre. Dosedaj je absolviralo šolo za sestre že 48 civilnih sester in dve redovnici. Prihodnji natečaj za sprejem v šolo bo razpisan v juniju. Začetek šole pa bo meseca oktobra.
Dr. joško Jezic
zdiravnik v Kranju, prične ordinirati v soboto, dne 23. t. m. v hiši »Pri Stari Pošti«, I. nad. 3459a — I—BB———ig—
Damsko perilo
moderne bluze, trpežne flor.nogavice, roka» vice, torbice itd. v lepi izbiri in najceneje pri
STERK, nasl. KARNICNIK, LJUBLJANA, STARI TRG 18.
t* gospode
nudi v veliki moderni izberi po znano niz* kih cenah
F. LUKIČ. Stritarjeva ulica
a-
eo
Gosood e!
srajce, spodnje hlače, kravate, naramnice, nogavice, palice itd. v lepi izbiri in najce« nejše pri
STERK, nasl KARNICNIK. LJUBLJANA, STARI TRG 18.
u— Iz gledališke pisarne. Drama uprizori danes 17. marca ob 15. mladinsko predstavo »Snegulčica in škratje« po zelo znižanih cenah. Zvečer ob 20. se vprizori »Dobri vojak Švejk« z g. Cesarjem v naslovni vlogi. Švejkova predstava bo ljudska po znižanih cenah. — Opera vprizori ob 15. Nedbalovo opereto »Poljska kri« v običajni zasedbi, ]e glavno tenorsko partijo igra odlični gost, tenorist g. Iličič. Predstava je ljudska in veljajo znižane cene. Zvečer ob po! 20. pa se poje Offen-bachova opera »Hoftmannove pripovedke«.
u— Francoski institut opozarja vse svoje prijatelje in prijatelje francoskega naroda sploh na bližnje gostovanje članov pariške Comedie Francaise, ki bo v prihodnjih dneh v ljubljanskem gledališču
u— Promenadni koncerti v Tivoliju. Pro-menadni koncerti dravske divizijske godbe se bodo vršili odslej v Tivoliju vsako nedeljo od 11. do 12.,30 Prvj koncert bo v Tivoliju 7. aprila.
u— Pevsko društvo Liubllanski Zvon. V nedeljo 17. tm. točno ob desetih dopoldne moški zbor v društvu. Vli! Tainik.
u— Opozarjamo na današnjo predstavo Šentjakobskega odra veseloigro »Pred poroko«. Kdor ljubi lahko veseloigro, nai po-seti predstavo. Vstopnice se dobe v Š:ja-kobski knjižnici od 10. do 12. dopoldne in po! ure pred predstavo pri gledališki bla-gaj ni.
u— Koliko le stala magistrat čajna akcija. V socijalnem uradu na magistratu so zaključili račune za čajno akcijo, ki jo je priredila mestna občina. Skupno je bilo razdeljenih 33.790 hlebčkov kruha, ki so ga dobavile Delavske pekarne za 12.834 Din. Nadzorstvo v kuhinjah je stalo mestno občino 400 Din. Celotni račun za kruh. čaj, sladkor in citrone znaša nad 30.000 Din, ki so bili izdani za podporo in prehrano brezposelnih revežev v najhujšem mrazu.
u— Gremlj trgovcev v LJubljani obvešča gg. člane, da smejo biti trgovine na dan sv. Jožefa 19. t. m. odprte samo dopoldne. — Načelstvo
u Mestni gospodarski urad In stanovanjski urad zaradi snaženja uradnih prostorov v ponedeljek 18. t. m. za stranke ne bosta poslovala.
u— Uradne preizkušnje mleka. Mestno tižno nadzorstvo opozarja stranke, ki prinašajo mleko v kemično preizkušnjo, da moraio vedno javiti točen naslov prodajalca mleka. Brez tega naslova se mleko ne bo preiskalo.
u— Tenls-odsek Atene sporoča cenjenemu, članstvu, da so priprave za ureditev igrišč v polnem teku. Vabimo vse prijatelje belega športa, da se vpišejo v našo tenis-sekcijo. Pojasnila se dobe dnevno v pisarni Atene od 10. do 12., Dunajska c. la-V.
u Pri porotni razstavi v petek je neki dijak pozabil v avditoriju aktovko in nekaj knjig. Zglasi naj se pri izvršilnem organu g. Škrabarju na sodišču.
u— Kovčeg z obleko so mu odnesli. Mizarski pomočnik France Bogataj stanujoč v Podlimbarskega ulici 36., je imel spravljen svoj kovčeg z razno obleko v odprti šupi Franceta Bizjana. V petek zjutraj pa je Bo-gatai opazil, da je kovčeg postal plen neznanega tatu. Prazen kovčeg je oškodova-nec našel naslednjega dne v Murnikovi jami. Tat je Bogataja oškodoval za nad 400 Din vrednosti.
u— Kopališče OUZD je v ponedelejk 18. t. m. ves dan odprto.
u— Adlerwerke, vorm. Heinrlch Kleyer. A. G., Frankfurt a. M., ena najstarejših nemških tovarn avtomobilov, znana po svojih kvalitetnih 6 in 8 cilinderskih vozovih, se je odločila izdelovati cenejšo 4 ci-lmdersko tipo. Ti vozovi, ki se ne razlikujejo na zunaj od 6 cilinderske tipe, bodo stali franko Ljubljana, ocarinjeni, s kompletno opremo 70.000 Din za odprte in 80.000 Din za zaprte 4 do 5 sedežne avtomobile. Prvi vozovi nove tipe dospejo
Vedno novosti
Kdor hoče ugodno in dobro kupiti, naj se ogiasi pri manufakturni tvrdki
JOS. SNOJ, Ljubljana
v palači Mestne hranilnice.
Poitt nm
v dam. oblekah, bluzah, nogavicah moških srajcah, kravatah itd. priporoča prj priznano nizkih cenah tvrdka
v
Ign. Zargi
Ljubljana. Sv. Petra c. 3 in 11.
3456a
Buraund«C. ie hi| na razstavah ~	odlikovan z najvišjo
cce o se to*i v	34
Mrakovi re-tavracj' na Rimsk cesti
Kdor ne veriame, naj se stm prepriča!
Ako *el te biti postrežen po zmernih c nah z <zb. r imi vsa ovr tn m p ja *m\ n dobro kuh njo po zelo /mtrrih cenah pridi e v
restevraci o gorenjski bodvot4
Medvedova cesta it 8, k er in ate udi
giasov r ia neg i šče na rozpolagt. 384
KLOBUKE
samo zadnje novosti v najrazličnejših barvah in oblikah ter različne Športne klobuke Vam nud boza.to založena specilalna trgovina klobukov
JOS. POK nasl. M. Bojtataj Ljubljana. Stari trg 14.
Sprejemajo se popra vMa	36*8
«nerne	Solidna postrežbi
ZA P PANJE NOGAVIC
začetkom marca v Ljubljano ter bodo promptno dobavljeni pri glavnem zastopstvu avtomobilov »ADLER«. Ljubljana, Achacljeva ccsta 10.
u— TKD Atena se najprisrčneje zahvaljuje cenjenemu občinstvu za obilen poset Rokoko popoldneva kakor tudi vsem. ki so s svojim sodelovanjem ali na kakšen drug način pripomogli k lepemu uspehu prireditve.	483 u— Foto Staut nudi pirhe. Berite in-serat! 484 u— Zadruga brivcev, frizerjev ln lasni-čarjev v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu kakor tudi članom, da bodo briv-nice in damski saloni na praznike sv. Jožefa (19. t. m.). Ozn. M. D. (25. t. m.) in r.a velikonočni ponedeljek 1. aprila odreti samo dopoldne od pol 8.—12. ure. — Načelstvo. 485
Novost! Danes šlager pesem in tango v filmu!!
KREOLA
Ljutoav, sovraštvo in strast mlade Havayske devojke iz Horvo-hila. Čarobno lepi iilm
Clara Bow - Clivc Brook
sta dosegla izreden uspeh. Operni pevec g. Mohorič poje šlager pesem »Kreola« z velikanskim aplavzom!
Ob pol 11.. 3., pol 5., 6. pol 8., 9.
Preskrbi te si vstopnice!
Tel. 2730.	Kino »DVOR«

Iz Celja
e— Gozdovniški dnevi v Celju. 24., 21 In 26. t. m. se bo vršil v Celiu Idejni tečaj "združenih slovenskih tabornikov. Na tečaju, ki bo prvi te vrste pri nas. se bo predavalo o 42 temah. Temu tečaju bo priključen še poseben govorniški tečaj za voditelje. 24. t. m. bo prirejen intimen gozdovniški večer, na katerega bo imela pristop tudi gozdovništvu naklonjena javnost. Vse prireditve se bodo vršile v Narodnem domu; prehrana v podoficirski menzi bo skupna, prenočišče bo za deklice v Invalidskem domu, za dečke pa v vojašnici. Ker se obeta velika udeležba, se opozarjajo vsi, ki se hočejo tečaja udeležiti, da se javijo pri glavarjih svojih rodov.
e— Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom iz Murske Sobote, ki so se me spomnili z lepo podporo o priliki prerane smrti mojega soproga. Marija Komavlijeva, Celje.
e— Umrl Je v tukajšnjem Invalidskem domu 15. t. m. 53-letni vojni invalid Matevž Varšek.
Na srcu in živčno bolnim priporočamo oaSo
Kofeina orosto oraženo kavo
Sveže čalno masto io oristne kranjske klobase stalno v zalogi
ANTON FA74RINC CFI JF
e— Aretacija italijanskega dezerterja.
Predvčerajšnjim ponoči je bil na celjskem kolodvoru aretiran neki mladi italijanski vojaški dezerter, ki ima za seboj že zelo mukepolno potovanje. Ko je pobegnil od vojakov v Italiji, je odšel najprej v Romunijo. kjer so ga pa kmalu prijeli in poslali na Madžarsko. Tam so ga poslali v našo državo, kjer pa je nekje v Vojvodini ušel iz vlaka. Potikal se je križem Hrvatske, dokler se ni končno pojavil pred-snočnjim v Celju. Ker je brez vsakih sredstev in dokumentov, je bil včeraj predve-den pred dežurnega policijskega uradnika na sreskem poglavarstvu, ki je ukrenil nadaljnje potrebne korake.
e— Pobegnil |e. Policiji je prijavil pekovski mojster Josip Kirbisch, stanujoč na Ljubljanski cesti, da mu je pobegnil 13. t. m. popoldne neznanokam njegov vajenec Danijel Jazbinšek. rojen leta 1913 v Presečnem v kozjanckem okraju, kjer žive tudi njeeovi starši. Dečko se ie učil nri mojstru Kirbischu že od 1. aprila lanskega leta. Ne ve se. kaj je privedlo dečka v Dobeeu.
/
ci, med njimi tudi neki Franc S. Vinjeni so se sporekli, nakar je Nerat udaril Franca s stolom po glavi. To je bilo najbrž povod za poznejše maščevanje. Franca S. so včeraj aretirali in oddali v sodne zapore.
a— Pralnica - svetlolikalnica Rakuša, Slovenska ulica 15, zraven ljubljanske Kreditne banke, se priporoča.	276
Iz Kranja
to najlažji' pot, po katerem prihajajo kHce bolezni v naše tek) Pevoi se osvobode bripavega giasu. nahoda in prehlada, ako jemljejo okusne
Anacot - pastilje Dra VVandera
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cavajte se preparatov, ki zadnje čase imitirajo povsod poznan« A.N ACOT-PAST1LJ E
Iz Maribora
a— Nedelja v gledališču. Da si morejo tudi okoličani pogledati najbolj reprezentativno in najbolj uspelo delo te sezone Šekspirjevo divno ljubezensko tragedijo »Romeo in Julija«, se vprizori danes 17. t. m. ob 15. Zvečer nastopi po daljšem času bivša naša priljubljena članica gdč. Lube jeva v vlogi Marjete v »Bajaderi«, ki se bo predvajala zadnjič na mariborskem odru.
a— Delovan'e mariborskega olepševalnega društva. Mariborsko olepševalno društvo je tekom svojega obstoja izvršilo ogromno delo za olepšavo našega mesta. Tudi bilanca minulega leta je visoko aktivna Na rednem občnem zboru, ki se je vršil pred dnevi, so funkcijonarji pod predsedstvom dr. Lipolda podali poročila, ki ilustrirajo neumorno delovanje društva Društvo je imelo osem rednih sej, na katerih je razpravljalo o vrtnariji, o delu za ureditev mestnih nasadov in olepšavo parka, o zgradbi novega rastliniaka in o osnovanju lastne drevesnice. V parku je bil prenovljen spomenik, ki je bil odkrit 1. decembra. Blagajniško poročilo svetnika Knopa izkazuje 281.694 Din prometa Dohodke črpa društvo iz članarine, od koncertov v parku, vstopnine na drsališču in iz izkupička vrtnarije. Na občnem zboru je bil ponovno izvoljen celotni odbor s predsednikom dr. Lipoldom na čelu.
a— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo, ki bi se imel vršiti v sredo 20. t. m. v Mariboru, odpade, ker bodo ta dan zbornične odsekove seje. Prihodnji uradni dan v Mariboru bo v sredo 27. t. m.
a— 31. knjižica ZKD. Mariborska ZKD bo
danes osnovala v Pernicah nad Muto 31. javno ljudsko knjižnico. Otvoritve skromne. a pomembne kulturne ustanove se bo udeležil tudi predsednik ZKD v Mariboru g. Skala.
a Štukelj ln Primožič v Budinjpešti.
V Petek sta odpotovala naša sokolska olim-piica Štukelj in Primožič v Budimpešto, kjer bosta nastopila danes na-akademiji madžarske telovadne zveze.
a— Za priključitev okoPš. občin k ma-ril-oni. Vprašanje priključitve okoliških ob-č'n k mestu je stopilo zopet v ospredje. Vedno bolj se uvideva, da se z inkorpo-racijo ne sme odlašati, ker bo postalo mesto z okojico boli sposobno za izvedbo velikopoteznih in pomembnejših načrtov Čim prej se izvede, tem manjši bodo poznejši stroški mestne uprave, ker se v okolici gradi brez načrtov. Ko pa bo priključitev izvršena, bo izdelan enoten gradbeni načrt, ki ne bo v skladu s sedanjim nekontroliranim zidanjem. Večino stavb bo treba podreti, občina pa bo imela ogromno škodo. Tudi industrija se ne bo mogla ustanavljati na poljubnih mestih, sicer se lahko pripeti, da bomo imeli tovarne sredi mesta, krkor imajo že sedaj usnjarno ob Dravi in pivovarno v centru.
a— Trgovine bodo na Jožefovo odprte samo dopoldne, na Marijin praznik pa ves dan, na kar opozarja Trgovski gremij člane in občinstvo.
a— Na notico »Električna razsvetljava«, objavljeno v »Jutru« št. 54 dne 5. t. m. nam je poslalo ravnateljstvo Kr. moške kaznilnice v Mariboru naslednji popravek: Ni res. da je bila na dan 5. marca 1929. določena licitacija oddaje vseh del za inštalacijo električne razsvetljave v zgradbah mariborske moške kaznilnice preložena na nedoločen čas. ampak je res, da se je navedenega dne licitacija vršila in da so se dela na tej licitaciji res oddala enemu izmed ponudnikov. V Mariboru, dne 14. marca 1929 Višji ravnatelj: Vrabl.
a— Paviljon pri treh ribnikih razpada. Leta 1927 je mestna občina zgradila pri sredniem ribniku ličen in prostoren paviljon, ki naj bi služil poleti veslačem, pozimi pa drsalcem za garderobo in okrepčevalnico. Toda po dograditvi se ni nihče več zmenil za zgradbo, ki je stala občino okrog 3130.000 Din. Poslopje je prepuščeno samemu sebi vse leto in zimo. Vreme, zlasti zima, pa tudi razni zločinci so paviljon skoraj docela opustošili. V mrzlih nočeh so razbili skoraj vse šipe, da so se splazili vanj, tako da je sedaj na zunaj in na zno^ trai podoben bolj razvalini, namesto da bi bi! v okras mestu. Skrajni čas je že, da se pobriga zanj pristojni oddelek mestnega magistrata, sicer bo paviljon zadela ista vsoda, kakor nekdanjo leseno uto, ki je dobesedno strohnela.
a— Letošnja zima je napravila tudi na asfaltnih hodnikih mnogo škode. Zlasti so trpeli hodniki, izdelani iz neke vrste suro-gata za asfalt, ki daleko zaostaja za pravim asfaltom. Stroški za popravilo bodo vsekakor večji, kakor so predvideni v proračunu. Ponekod- so nastale velike razpoke in asfaltna skorja se lušči.
a— Avtobusni promet med Mariborom in Gornio Radgono bo zopet otvorjen v ponedeljek 18. t. m.
a— Razkrit umor? Minulo jesen so potegnili iz Drave pri Sv. Petru pri Mariboru truplo zidarja Nerata. Pri obdukciji so ugotovili, da je Nerat postal najbrž žrtev zločina o čemer so pričale težke poškodbe na telesu utopljenca. Takrat poizvedovanja niso imela nikakega uspeha. Te dni pa so prišle obla? ti na novo sled. ki vodi v pravo smer. Na dan, ko je izginil zidar Nerat, so popivali z njim nekateri delav-
r— Avtopiomet KrunjsLjubljana izpre« meni na željo občinstva dopoldanski vozni red, tako da bo avtobus vozil iz Kranja ob 9. dopoidne, iz Ljubljane nazaj pa ob 12. Popoldanski in nedeljski večerni vozni red ostaneta neizpremenjena.
r— »Deseti brat« na Kranjskem odru. — Prefekli četrtek je uprizoril agilni domači oder v Narodnem domu znano naredno igro »Deseti brat« po istoimenskem Jurči« čevem romanu v režiji g. Borovca. Skoro nabito polna dvorana z galerijo je prišla povsem na svoj račun. Pevski vložki s spremljevanjem čitalničnega orkestra so nadvse ugajali. Oder je dosegel zopet lep usp h in afirmiral sposobnost svoje dile« tantske družine. Nositelj naslovne vloge go« spod dr. S Sajovic je nenadoma obolel na angini in je poslednji dan vskočil g. V. Ro« jina, ki je nad vse zadovoljivo rešil nalogo in omogočil predstavo. Med nastopajočimi je bila cela vrsta originalov, ki so občin« stvo naravnost navdušili. Pripomnili bi, da bi se točneje pričelo in skrajšale pavze vsaj na polovico. Ponovitev »Desetega bra« ta« bo na Jožefovo ob pol 5. popoldne.
r— Osebna vest. Za inženjerja .i. elek trične stroke je včeraj diplomiral v Ljub« ljani g. Franc Lukovšek iz Stražišea. znani delavec tamkajšnjega sokolskega cdra. — Čestitamo!
r— Občni zbor Kolašic. preteklo ne« deljo se je vršil v Narodnem domu redni občni zbor mestne podružnice Kola jugo« slovenskih sester, ki je v dosedanjih 8 le« tih mnogo storila na humanitarnem polju. Zbor, kateremu sta prisostvovali delega« tinji centralnega ljubljanskega odbora, gg. Maša Gromova in Jankovičeva, je soglasno odobril poročila funkcijonark Odbor je imel v preteklem letu okrog 40.000 Din pro« meta ter izdal lepo vsoto v dobrodelne na« mene. Za predsednico je bila mesto dose« danje ge. M. Znidarčičeve, ki je uspešno vodila podružnico 8 let, iz-, oljena ga Inka dr Sabothyeva. V odbor sta vstopili nano« vo gg. Inka Aljančičeva in Hela dr. Dolar« jeva.
r— Oljke na trgu. Kolašice bodo danes in
v	ponedeljek prodajale na stojnici pred mestno hišo oljčne vejice. Cisti dobiček je namenjen za velikonočno obdaritev revnih otrok.
h T v,v
i rzica
č— Na občnem zboru Kola ju gos lov en« skih sester je bila za predsednico izvolje« na ga. Ivanka Lončarjeva, soproga trži« škega župana, za njeno namestnico gospo* dična Greta Papovova, ostali odbor je ostal neizpremenjen.
č— Francoski krožek v Tržiču bo imel svoj redni občni zbor na cvetni petek v hotelu Lončar Ob tej priliki je povabil tudi g. lektorja francoščine na ljubljanski univerzi g. Veya, da bo predaval o fran« coskih licejih in francoskih študentih.
č— Slovensko bralno društvo v Tržiču je priredilo 10 t. m. pevski koncert pod vodstvom ravnatelja meščanske šole go« spoda Albina Lajovica. Dvorana je ' ila po« polnoma zasedena. Moški zbor ima mnogo mladih pevcev. Prav lepo je zapel Nova« kovo »Gorski kraj«, Volaričevo »Zvečer« in Adamičevo »Serenado«. Prilegajo se mu bolj starejše skladbe, vendar tudi novejše rad poje. Ženski zbor je prožen, toda maj« hen je. Prav ljubišo ie zapei dve D~orako=
vi	skladbi. Mešan zbor je bil tudi zelo do« bro pripravljen in je moral ponavljati dr. Schvvabovo »Zdrava Marija« in Jenko« vo »Vračara«, ki jo ie odpel s polnim tem« peramentom. Kot solisti v zboru so nasto« pili ga Uršičeva, g. Bocak, g. T ternost in g Lajovic, ki je čustveno podal tri ma« kedonske narodne pesmi. Klavirsko sprem« ljevanje je kakor vedno z najboljšim uspe« hom izvedla gdč. Tončka Mallvjeva Bral« no društvo je pri tem koncertu proslavilo desetletnico delovanja svojega pevovodje, ki se je pred 10 leti z veliko vnemo lotil pevskih vaj, kakor da mu je petje del življenja, zbiral je pevce k rednim pevskim vajam in jih neumorno učil in navduševal Društvo mu je poklonilo velik šop rdečih nageljnov z lepim nagovorom in z zahva« Io. Mi pa mu čestitamo z željo, da še na« dalje tako nesebično in neumorno vzgaja naše pevce.
Iz Trbovelj
t— Občni zbor kmetijske podružnice bo danes, 17. t m ob 8. zjutraj v osnovni šoli Trbovlje 2. Na občnem zboru bo pre« daval o sadjarstvu učitelj v p. g. Levstik iz Celja.
t— Smrtna kosa. Zadet od srčne kapi je umrl 13. t. m. ugledni Trboveljčan g. Fer« do Arzenšek, star 42 let. Ob 17. se je pri« peljal še z avtomobilom s kolodvora. Ko je bilo treba ob 6. zopet na kolodvor z avtomobilom, Arzenška ni bilo nikjer. Po daljšem iskanju so ga našli v garaži v av= tomobilu. Poklicani zdravnik dr Baumgar« ten je mogel ugotoviti le smrt za srčno kapjo. Pokojni Arzenšek je iz stare, ugled« ne trboveljske družine. Dovršil je par let« nikov učiteljišča, potem pa je odšel v Ame« riko, kjer si je pridobil nekaj premoženja in se tam tudi oženil. Pred par leti se je vrnil s svojo ženko v domovino. Kmalu po povratku je prevzel gostilno v Sokolskem domu, pozneje pa je ustanovil avtomobil« sko podjetje, ki je dobro uspevalo. V obra« tu je imel tri avtomobile Pokojni Arzen« šek je bil tihega in mirnega značaja, sim« patičen in nadvse uslužen. Vsakomur je na« pravil rad uslugo in vsi Trbovel.ičani ga bomo pogrešali. Narodnim društvom je bil vedno dobrosrčen podpornik. Tudi ta ga bodo pogrešala. Zapušča žalujočo vdovo in mnogo sorodnikov. Vrlemu možu blag spomin, sorodnikom pa naše najiskrenejše sožalje!
t— Recitacijski večer slovenskih književ« nikOv, določen za ponedeljek 18. t. m., je preložen Dan bo pravočasno objavljen.
t— Umrli so: Gluk Avgust, rudar v p., 30 let; Razboršek Franc, strojnik 52 let; Hudarin Anton, rudar v p., 54 let: Bitenc Marija, žena upokojenega rudarja, 73 let; Matko Marija, žena kovača, 67 let; Bitanc Anton, rudar v p.. 69 let; Špan France, sin delavke, 1 mesec: Holešek Pongrac. rudar v p.. 72 let.
t— Glede razdelitve podpor ol ustnega odbora nam pošilja trboveljski odbor Rde« čega križa naslednje nojasnil Ni res, da je oblastni odbor v Ljubljani nakazal za reve«
že trboveljske občine odboru R .čega kri« ža 15.000 Din, res pa je, da je* na vlogo trboveljskega odbora RK. daro alo dru« štvr RK. SHS 15.000 Din, ki jih je t<-ovelj« ski odbor RK. dne 7. t m. razdelil med 100 revnih družin v svojem področju tako, da je zn?šala po številu rodbinskih članov najmanjša podpora lt največja 300 Din. Podporo so prejele revne delavske družine v navzočnosti odbora proti potrdilu. Ker je vsa vsota razdeljena, naj se ne nadle« gujejo več funkcijotiarji RK. zaradi pod« pore.
Z Jesenic
s— Razdrža\'lj."nje pošte JesenicaFužine in Slovenski Javornik se med tukajšnjim prebivalstvom, zlasti med gospodarskimi krogi komentira z nezadovoljstvom. Obe pošti imata ogromen promet Posebno po« šta Jesenice«Fužine., ki izkazuje letno okoli 40.000 enot, bo s tem zelo težko prizade« ta. V območju pošte Jesenice«Fužine biva nad 4000 prebivalcev ter imata vsled tega dve uradnici in dve pismonoši edno po!« ne roke dela, tako. da ga komaj zmagu« jejo Radovedni smo. kako bo pogodbeni poštar izhaja! z letnimi prejemki v zne« sku Din 11.700.—, kar v danih razmerah ne bo niti za plačo pismonoš. kaj šele za uradništvo, najemnino uradnih prostorov, kurjavo in razsvetljavo ter dovozom pošt« nih pošiljk s kolodvora v poštni ur?d. Po« misliti bi bilo treba, da se obe pošti na« hajata v centru trgovsko in industrijsko visoko razvitih krajih ter da je zaradi ra« stoče industrije dotok delavstva in uradni« stva, kakor tudi trgovcev in obrtnikov v te kraje vedno večji Predvidena redukci. ja in degradacije teh za nas zelo važnih pošt mora povzročiti neizogibno velike težkoče v trgovskem prometu ter prinesti veliko škodo tukajšnji industriji in obrti.
Iz NovA<ra mesta
n— Gb.ibena Matica, područ ' a Novo mesto, bo priredila v ponedeljek 18. t. m. ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma koncertni večer gojencev s pestrim progra« mom.
revežem. Oljke se bodo prodajale po hi« šah in na trgu pred cerkvijo do oljčne ne« del je.
Iz
Ljut<
Iz Hrastnika
h— Neredno dostavljanje pošte v Hrast« niku. Pred kratkim je bil en pismonoša re« duciran v Hrastniku. Ker ni bil drugi ime« novan, so nastale pri dostavljanju pošte zapreke, posebno, kar se tiče selske pošte pri rudniku Edini pismonoša dostavlja po« što samo od postaje do Roša Ker se bliža Velika noč, ko bo mnogo pošte za dostav« ljanje, se prosi merodajne faktorje, da to nerednost odpravijo s tem, da se čim pre« je nastavi še en pismonoša. kakor je bilo do pred kratkim.
h— Nesreča. Pred dnevi se je opekel po obrazu v kuhinji 1 letni sin trgovca g. Jo« sipa Kotnika na Dolu.
h— Goljufija V zadnjih dneh je neki Alojz Krečmar, avstrijski državljan izvršil v Hrastniku več goljufij. Sprejemal je fo« tografije v povečanje, kasiral predplačila in izginil V- Celju so ga aretirali in izročili okrožnemu sod;šču,-
h— Zadnji uradni dan v Hrastniku. V torek je bil v Hrastniku zadn ji .uradni dan. Odslej bodo mornii Hrastničani hoditi v Trbovlje, Dolanci pa v Laško! Ponovno ape« lirama :na dolske itel^fjfc. naj zahtevajo od svoj6f občine,. da Qnw§OČi uradne dneve v Hrastniku ter prispeva k stvarnim izdat« kom. kakor je to storila trboveljska obči« na. S tem bi bila prebivalstvu prihranjena dolga pot -v Laško, oziroma v Trbovlje.
Iz Litije
i— Ukinitev nočnega vlaka iz Ljubljane. Vest, da bo reduciran nočni potniški vlak. ki je odhajal doslej ob 23 08 iz Ljub« ljane, in so se ga posluževali trgovci, obrt« niki in uradništvo, ki so se vračali po dnevnih opravkih domov. Zdaj pa je s to redtrkcijo oškodovano vso Zasavje, ker ni možno nikomur, da bi se vrnil po kaki končani <ulturni prireditvi iz Ljubljane še isti dan. Svojčas, pred vojno, se je ustav« I j al nočni brzoviak tudi v Litiji Apelira« mo na merodajne faktorje, naj urede tako. da bo imel nočni brzoviak postanek v Li» tiji in Trbovljah, kar bo vsaj znatno omi« lile udarec, ki ga bo prizadejala reduk« cija vsem zasavskim krajem.
i— Preložitev občnega zbor% SPD. Na željo zagorske sekcije litijskega SPD se preloži za praznik sv Jožefa določeni obč* ni zbor na čas po Veliki noči Občni zbor se bo vršil, kakor že sklenjeno, na Sv Go« ri. kjer se bo sklepalo o zgradbi nove pla« ninske koče, za katero ima podružnica svet že kupljen.
tomera
lj— Selitev davčne uprave. Kljub temu, da je Gornja Radgona ohranila davčno upravo, ki bi se po prvotnem načrtu pri« družila tukajšnji, zahteva davčna uprava večje prostore in sicer I. nadstropje hra« nilnične hiše S tem bo uničeno zopet eno !ep( stanovanje, ki jih tako primanjkuje Javnost je mnenja, da bi zadostovali tudi dosedanji prostori, katerim bi se pridali 2 manjši sobi v nadstropju. Ustreženo bi bilo tudi državi, ker bi ta solucija bila ce« nejša, kar je v sedanjih časih zelo važno. Opozarjamo merodajne faktorje ni to možnost, ki bi ne komplicirala že itak za« pletenega stanovanjskega vprašanja.
!j— Nova avtozproga Poleg avtomobil« sk- družbe je zaprosil za koncesijo na pto« gi Ljutomer« Mursko Središče«Strigova»Ca« kovec tud: g Radoslav Fodroczv. zasebnik v Štrigovi. Ko se potegujeta za eno in isto koncesijo dve stranki, upamo, da se bo na« črt vsekakor uresničil.
lj— Selitve Za pomlad se obeta cela vr« sta selitev stanovanjskih najemnikov.
lj— Premestitev. V nedeljo, dne 10. t. m. se je poslovi! od bratov Sokolov br. Joža Pcrne. davčni inšpektor, ki je premeščen v Podgorico. Poslovilni večer je pokazal, koliko simpatij je užival ko* narodnjak in družaben mož.
Iz Zagor ja
z— Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor Zagorje sklicuje po* novni redni občni zbor za danes 17 t. m. ob 14. v gostilni ge. Kati Kovačeve na Top« lici. Poročal bo delegat iz Ljubljane o no«' vem invalidskem zakonu — Odbor.
z— Letna skupščina Bratovske skladnice bo danes 17. t. m. ob 10 v topliški šoli. Dnevni red: poročilo o letnem računu 1928., volitev 6 odbornikov v upravni od« bor in 6 namestnikov, 2 odbornikov v nad« zorstvo in 2 namestnikov ter 5 delegatov za glavno skupščino, slučajnosti.
z— Občni zbor Kola jugoslovenskih se= ster. Na občnem zboru Kola, ki se je vr« šil zadnjo nedeljo, je bil soglasno izvoljen stari odbor. Imena predsednice ge Birolio« ve, predsednice Korbarjeve in tajnice gdč. Verščajeve ter ostalih funkcijonark jam« čijo, da bo društvo še nadalje delovalo z istim uspehom kakor doslej. Vse akcije Kolašic so bile v korist naši revni mla« dini in onemoglim siromakom, skrb za bo« lehne osirotele otroke in družine, veliko« nočno in božično obdarovanje, higijenski tečaj itd Vladni svetnik g. Podboj, ki je občnemu zboru prisostvoval, je izrekel Kolašicam iskreno zahvalo za njihovo po« žrtvovalno delo. Dolžnost nas vseh je, da gmotno podpiramo plemenito delo na« ših Kolašic.
z— Občni 7bor Električne zadruge bo v danes 17 t. m. ob 14. v občinski dvorani.
7.— Tauferjeve apnenice v Zagorju je prevzel in pričel z obratovanjem g. Fer« do Tomazin iz Šmartna pri Litiji. G. To« mazin je svoječasno že imel te apnenice v zakupu.
z— Občni zbor Glasbenega društva Ju« tri v ponedeltek. 18 t m. ob pol 20. bo občni zbor Glasbenega društva v društveni dvorani So-kolskega domi. Pridite na občni zbor vsi. ki ste n-rrpravlieni in imate voljo za društveno delovnnie da zopet oživimo in spojni"'m o. b' omn ramuri —
z— Prodajanje oljk. Drnes. v nedeljo 17 t. m. začne Kolo juposlovenskih sester z običajno razprodajo oljk v korist domačim
Veliki ilustrovani CCnik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL & HEROLD
tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. I01-B
Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85. Tambure od Din 98 Gramofoni od Din 345 dalje.
Dopisi
HUDA JAMA. Javna ljudska knjižnica Huda jama bo imela danes v nedeljo 17. tega meseca ob 15. svoj redni letni občni zbor v gostilniških prostorih g Draksierja.
ROGAŠKA SLATINA. Pevsko in prosvetno društvo »Sloga« bo vprizorilo danes ob 16. uri v dvorani hotela »Pošta« najnovejšo dramsko delo Komanove: »Prisega o polnoči«. Je to zelo zanimiva in pomembna igra, ki zasluži, da si jo vsak, ogleda
Novosti Šentjakobske

zmes v
dh am
pozsr gg. krojačem!
Vljudno naznanjam, da je moja bogata spomladanska ter letna kolekcija sukna in krojaških potrebščin za razuošiljatev gotova.
Moja kolekcija je izredno lepo sortirana in cene nizke kalkuli-rane. tako da pobije vsako konkurenco. Solidna in točna postrežba! Prosim zahtevajte kolekcijo! Z odl;Čnim spoštovanjem FRANC BEDIČ, razpošifjalnica sukna, Maribor, Aleksandrova c. 28.
3700a
Priobčuje knjižničar Matija R o d e.
(Nadaljevanje).
Kumičič E.: Olga i Lina. Roman. 1201h.
Kumičič Al.: Kobne slutnje. Pripovijest i* prošlosti Venecije. 1202h.
Šimunovič D.: Mladost. 1193h.
Tolstoj L. N.: Uzkrsnuče. Roman. I167h.
r -gošič H.: Kroz more jada. Aoman, 1168h.
Dostojevskij F. M.: Mladič. Rol n. 1174h.
Šenoa A.: Dlogcnes. Hist. pripovijest 1176h.
Memoari Jakova Casanove. 1180h.
Bondv de Francois: Constanre dans les cieux. 663f.
Maurcis A.: Les silences du Colc :•! Brani« ble. 667f.
Mauri^c F.: La robe pretexte. 67!f,
Lavedan H.: Le nouveau jtu. 6S6f.
Rosny Aine J. H.: Le fejin geant. 6"f.
NVolzogen F..: Die verdammt Liebe. Ro« man. 10452n.
Lafontaine J. de: Ergotzliche Geschichten. 10455n.
Maeterlinck M.: Pfade im Gebirge. Ein Buch iiber die letzten Dinge. 10456z.
Florstedt A.: In den Hocbgcbirgen si.ns und Siebenbiirgens Jagderlebnisse und Forschungsreisen 10457z
Berg B.: Tockem. Der See der vilden Schvvane. 1045Sz.
Berg B.: Abu Markub. Mit der Filmkamera unter Elefanten und Riesenstorcheir, 10459z.
London J.: Sivash. I046In.
Grev Z.: Dem Regenbogen nach. Roman. 10462n.
Schreibcr O.: Im Schatten des Calafate. Patagonisches. Alzupatagonisches. I0469z.
Frondaie P.: Der Mann mit dem 100 PS. Ro« man 10468n.
Kagawa T.: Auflehnung und O^fer Lebens« kampf eines modernen Japaners. 10470n.
Loichner G.: Unter brasilianisehen Dia« mnntsuchern. 10478n.
Hilgendorff H.: Maske gegen Maske. Ro« man. 10479n.
NVilton L.: Der Teppich des Grauens. Ro« man. 10480n.
\Vallace E.: Der viereekige Smaragd. 10481n.
Margueritte P. u. V.: Zvvei Frauenleben. 10482n.
Brodersen A.: Ballade im Nebel. I0483n.
Brshm j.: Der lachende Gott. 10486
Romains J.: Der Gott des Fleisches. 1048Sn.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v LJnbljanl, 16. marca 1929.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj	Ca*	Barom.	retnper.	C« bc m o as *	Smer vetra in hrtiiia	o c o KJ —
opazovanji					▼ m in «ik.	~ O O
LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	772 8 772-6 772-8 7711 ~771"5	1 — 1 3 2 1	86 91 86 65 77	E5 NE3 mirno N2 mirno	10 10 10 8 10
Skoplje	7.	768-8	6	51	N2	7
Split		767*5	8	52	NE 13	
Padavine
Vr?ta	v mm dO
	7. ure
megla	
	a
	■
	•
.Najvišja temperatura danes v Ljubljani6. najnižja —1. Solnce vzhaja ob 6.12, zahaja ob 1J.6, lu«na vzhaja ob 13, zahaja 8.35.
Vremenska situacija nad večino Evrope je precej stacijonarna Visok zračni tlak sc drži nad zapadnimi predeli, na Rusijo pa je prišla velika depresija, in sicer zopet po svoji zimski poti, s Severnega * enega morja ter se prav počasi pomikala v sme« ri proti Črnemu morju. Spričo tega je ve« frovni vrtinec s središčem nad Rusiio po« tegnil nase. mrzli zrak s centralne Evrope proti vzhodu in izven Rusije se je tempera« tura povsod izdatno zvišala. Zakaj za odha« jajočim mrazom je pritiskal toplejši zrak z Atlantskega oceana; od severne Skandi« navije do Črnega morja je prevladal sever« aozapadni, ponekod zapadni veter in konč« no se je temperatura dvignila toliko, da je ostala tudi preko noči nad ničlo. Seveda je spričo tega sneg povsod kopnel, dasi pra« Vega južnega vremena še nismo dobili.
Rusija je ostala še vedno mrzla, zakaj mrzli zrak iz centralne in balkanske Ev<= rope je ostal tamkaj in vetrovni vrtincc
ga ni odganjal proč. Temperatura je ostala na mnogih krajih med 15 in 20 stopinj pod ničlo, povečini pa nekoliko nižje. Vsekakor pa prava zima tmakaj še traja. Na severu pa doteka mrzli zrak celo znova iz polar« nih krajev.
Proti koncu tedna se je v zvezi z rusko depresijo razvil manjši stranski zračni vrti« nec nad srednjim Sredozemskim morjem ter potegnil nase hladnejši zrak od vzhoda. Znova se je oglasila burja in nas pričela preplavljati s hladnejšimi zračnimi plastmi.
Zapadna Evropa je ostala pod gospo« stvom visokega zračnega tlaka in je jmela mirnejše, toda močno megleno vreme; ne« kaj dni je stala megla od Prage, Dunaja in Berlina pa tja do Pariza in Londona. Ra« zen nad Sredozemskim morjem s- tedaj prava pomlad še nikjer ni mogla uveljaviti.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Jasno, po noči mraz, temperatura se bo pri« čela dvigati.
k najlažji- pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše tek) Pevci se osvobode hripavega glasu, nahoda in prehlada, ako jemljejo okusne
Anacot - pastilje Dra Wandera
Dobivajo se v vseb lekarnah. Čuivajte se preparatov, ki zadnje čase imitirajo povsod po znane AfiACOT-PASTlLJ E
Iz Maribora
a— Nedelja v gledališču. Da si morejo tudi okoličani pogledati najbolj reprezen^ tativno in najbolj uspelo delo te sezone Šekspirjevo divno ljubezensko tragedijo »Romeo in Julija«, se vprizori danes 17. t. m. ob 15. Zvečer nastopi po daljšem času bivša naša priljubljena članica gdč. Lube-jeva v vlogi Marjete v »Bajaderi«, ki se bo predvajala zadnjič na mariborskem odru.
a— Delovanje mariborskega olepševalnega društva. Mariborsko olepševalno društvo je tekom svojega obstoja izvršilo ogromno delo za olepšavo našega mesta. Tudi bilanca minulega leta je visoko aktivna Na rednem občnem zboru, ki se je vršil pred dnevi, so funkcijonarji pod predsedstvom dr. Lipolda podali poročila, ki ilustrirajo neumorno delovanje društva Društvo je imelo osem rednih sej, na katerih je razpravljalo o vrtnariji, o delu za ureditev mestnih nasadov in olepšavo parka, o zgradbi novega rastlinjaka in o osnovanju lastne drevesnice. V parku je bil prenovljen spomenik, ki je bil odkrit 1. decembra. Blagajniško poročilo svetnika Knopa izkazuje 281.694 Din prometa Dohodke črpa društvo iz članarine, od koncertov v parku, vstopnine na drsališču in iz izkupička vrtnarije. Na občnem zboru je bil ponovno izvoljen celotni odbor s predsednikom dr. Lipoldom na čelu.
a— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo, ki bi se imel vršiti v sredo 20. t. m. v Mariboru, odpade, ker bodo ta dan zbornične odsekove seje. Prihodnji uradni dan v Mariboru bo v sredo 27. t. m.
a— 31. knjižica ZKD. Mariborska ZKD bo
danes osnovala v Pernicah nad Muto 31. javno ljudsko knjižnico. Otvoritve skromne. a pomembne kulturne ustanove se bo udeležil tudi predsednik ZKD v Mariboru g. Skala.
a Štukelj fn Primožič v Budimpešti.
V Petek sta odpotovala naša sokolska olim-piica Štukelj in Primožič v Budimpešto, kier bosta nastopila danes na »akademiji madžarske telovadne zveze.
a— Za priključitev okoliš, občin k ma-riboru. Vprašanje priključitve okoliških občin k mestu je stopilo zopet v ospredje. Vedno bolj se uvideva, da se z inkorpo-racijo ne sme odlašati, ker bo postalo mesto z okolico boli sposobno za izvedbo velikopoteznih in pomembnejši}] načrtov Čim prej se izvede, tem manjši bodo poznejši stroški mestne uprave, ker se v okolici gradi brez načrtov. Ko pa bo priključitev izvršena, bo izdelan enoten gradbeni načrt, ki ne bo v skladu s sedanjim nekontroliranim zidanjem. Večino stavb bo treba podreti, občina pa bo imela ogromno škodo. Tudi industrija se ne bo mogla ustanavljati na poljubnih mestih, sicer se lahko pripeti, da bomo imeli tovarne sredi mesta, krkor imajo že sedaj usnjarno ob Dravi in pivovarno v centru.
a— Trgovine bodo na Jožefovo odprte samo dopoldne, na Marijin praznik pa ves dan, na kar opozarja Trgovski gremij člane in občinstvo.
a— Na notico »Električna razsvetljava«, objavljeno v »Jutru« št. 54 dne 5. t. m. nam je poslalo ravnateljstvo Kr. moške kaznilnice v Mariboru naslednji popravek: Ni res. da je bila na dan 5. marca 1929. določena licitacija oddaje vseh del za inštalacijo električne razsvetljave v zgradbah mariborske moške kaznilnice preložena na nedoločen čas, ampak je res, da se je navedenega dne licitacija vršila in da so se dela na tej licitaciji res oddala enemu izmed ponudnikov. V Mariboru, dne 14. marca 1929 Višji ravnatelj: VraM.
a— Paviljon pri treh ribnikih razpada. Leta 1927 ie mestna občina zgradila pri srednjem ribniku ličen in prostoren paviljon, ki naj bi služil poleti veslačem, pozimi pa drsalcem za garderobo in okrepčevalnico. Toda po dograditvi se ni nihče več zmenil za zgradbo, ki je stala občino okrog 300.000 Din. Poslopje je prepuščeno samemu sebi vse leto in zimo. Vreme, zlasti zima, pa tudi razni zločinci so paviljon skorai docela opustošili. V mrzlih nočeh so razbili skoraj vse šipe, da so se splazili vanj. tako da je sedaj na zunaj in na zno-trai podoben bolj razvalini, namesto da bi bi! v okras mestu. Skrajni čas je že, da se pobriga zanj pristojni oddelek mestnega magistrata, sicer bo paviljon zadela ista vsoda, kakor nekdanjo leseno uto, ki je dobesedno strohnela.
a— Letošnja zima je napravila tudi na asfaltnih hodnikih mnogo škode. Zlasti so trpeli hodniki, izdelani iz neke vrste suro-gata za asfalt, ki daleko zaostaja za pravim asfaltom. Stroški za popravilo bodo vsekakor večji, kakor so predvideni v proračunu. Ponekod so nastale velike razpoke in asfaltna skorja se lušči.
a— Avtobusni promet med Mariborom hi Gornjo Radgono bo zopet otvorjen v ponedeljek 18. t. m.
a— Razkrit umor? Minulo jesen so potegnili iz Drave pri Sv. Petru pri Mariboru truplo zidarja Nerata. Pri obdukciji so ugotovili, da je Nerat postal najbrž žrtev zločina o čemer so pričale težke poškodbe na telesu utopljenca. Takrat poizvedovanja niso ime!a nikakega uspeha. Te dni pa so prišle obla? ti na novo sled. ki vodi v pravo smer. Na dan, ko je izgini! zidar Nerat, so popivali z njim nekateri delav-
ci, med njimi tudi neki Franc S. Vinjeni so se sporekli, nakar je Nerat udaril Franca s stolom po glavi. To je bilo najbrž povod za poznejše maščevanje. Franca S. so včeraj aretirali in oddali v sodne zapore.
a— Pralnica - svetlolikalnica Rakuša, Slovenska ulica 15, zraven ljubljanske Kreditne banke, se priporoča.	276
Iz Kranja
r— Avtopiomet Kran j;L jubl jana izpTe* meni na žeijo občinstva dopoldanski vozni red, tako da bo avtobus vozil iz Kranja ob 9. dopoidne, iz Ljubljane nazaj pa ob 12. Popoldanski in nedeljski večerni vozni red ostaneta neizpremenjena.
r— »Deseti brat« na Kranjskem odru. — Prefekli četrtek je uprizoril agilni domači oder v Narodnem domu znano narodno igro »Deseti brat« po istoimenskem Jurči« čevem romanu v režiji g. Borovca. Skoro nabito polna dvorana z galerijo je prišla povsem na svoj račun. Pevski vložki s spremljevanjem čitalničnega orkestra so nadvse ugajali. Oder je dosegel zopet lep usp h in afirmiral sposobnost svoje dile« tantske družine. Nositelj naslovne vloge go« spod dr. S. Sajovic je nenadoma obolel na angini in je poslednji dan vskočil g. V. Ro« jina, ki je nad vse zadovoljivo rešil nalogo in omogočil predstavo. Med nastopajočimi je bila cela vrsta originalov, ki so občin« stvo naravnost navdušili. Pripomnili bi, da bi se točneje pričelo in skrajšale pavze vsaj na polovico. Ponovitev »Desetega bra« ta« bo na Jožefovo ob pol 5. popoldne.
r— Osebna vest. Za inženjerja ^ elek« trične stroke je včeraj diplomiral v Ljub« ljani g. Franc Lukovšek iz Stražišča. znani delavec tamkajšnjega sokolskega cdra. — Čestitamo!
r— Občni zbor Kolašic. pretek!o ne« deljo se je vršil v Narodnem domu redni občni zbor mestne podružnice Kola jugo« slovenskih sester, ki je v dosedanjih 8 le« tih mnogo storila na humanitarnem polju. Zbor, kateremu sta prisostvovali delega« tinji centralnega ljubljanskega odbora, gg. Maša Gromova in Jankovičeva, je soglasno odobril poročila funkcijonark Odbor je imel v preteklem letu okrog 40.000 Din pro* meta ter izdal lepo vsoto v dobrodelne na« mene. Za predsednico je bila mesto dose« danje ge. M. Znidarčičeve, ki je uspešno vodila podružnico 8 let, iz-, oljena ga Inka dr Sabothyeva V odbor sta vstopfli nano« vo gg. Inka Aljančičeva in Hela dr. Dolar« jeva.
r— Oljke na trgu. Kolašice bodo danes in v ponedeljek prodajale na stojnici pred mestno hišo oljčne vejice. Čisti dobiček je namenjen za velikonočno obdaritev revnih otrok.
v« v
že trboveljske občine odboru R ičega kri« ža 15.000 Din, res pa je, da je* na vlogo trboveljskega odbora RK daro alo dru* štvr RK. SHS 15.000 Din, ki jih je t.-ovcij* ski odbor RK. dne 7. t. m. razdelil med 100 revnih družin v svojem področju tako, da je zn?šala po številu rodbinskih članov najmanjša podpora lt največja 300 Din. Podporo so prejele revne delavske družine v navzočnosti odbora proti potrdilu. Ker je vsa vsota razdeljena, naj se ne nadle« gujejo več funkcijonarji RK. zaradi pod« pore.
Z Jesenic
s— Rczdrža\>lj.fnje pošte JesenicesFužine in Slovenski Javomik se med tukajšnjim prebivalstvom, zlasti med gospodarskimi krogi komentira z nezadovoljstvom. Obe pošti imata ogromen promet Posebno po* šta Jesenice=Fužine., ki izkazuje letno okoli 40.000 enot, bo s tem zelo težko prizade« ta. V območju pošte ,Iesenice«Fužine biva nad 4000 prebivalcev ter imata vsled tega dve uradnici in dve pismonoši edno pol« ne roke dela, tako. da ga komaj zmagu* jejo Radovedni smo. kako bo pogodbeni poštar izhajal z letnimi prejemki v zne* sku Din 11.700—, kar v danih razmerah ne bo niti za plačo pismnnoš, kaj šele za uradništvo, najemnino uradnih prostorov, kurjavo in razsvetljavo ter dovozom jrošt« nih pošiljk s kolodvora v poštni urnd. Po« misliti bi bilo treba, da se obe pošti na« hajata v centru trgovsko in industrijsko visoko razvitih krajih ter da je zaradi ra« stoče industrije dotok delavstva in uradni« štva, kakor tudi trgovcev in obrtnikov v te kraje vedno večji Predvidena redukci* ja in degradacije teh za nas zelo važnih pošt mora povzročiti neizogibno velike težkoče v trgovskem prometu ter prinesti veliko škodo tukajšnji industriji in obrti.
Iz Nov^<ra mesta
n— Gb.sbena Matica, podruT ' a Novo mesto, bo priredila v ponedeljek 18. t. m. ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma koncertni večer gojencev s pestrim progra mom.
Iz Hrastnika
f T v» v
h I rziea
č— Na občnem zboru Kola jugosloven« skih sester je bila za predsednico izvolje« na ga. Ivanka Lončarjeva, soproga trži« škega župana, za njeno namestnico gospo« dična Greta Papovova, ostali odbor je ostal neizpremenjen.
č— Francoski krožek v Tržiču bo imel svoj redni občni zbor ha cvetni petek v hotelu Lončar Ob tej priliki je povabil tudi g lektorja francoščine na ljubljanski univerzi g. Veya, da bo predaval o fran« coskih lieejih in francoskih študentih.
č— Slovensko bralno društvo v Tržiču je priredilo 10 t. m. pevski koncert pod vodstvom ravnatelja meščanske šole go« spoda Albina Lajovica. Dvorana je ' i!a po« polnoma zasedena. Moški zbor ima mnogo mladih pevcev. Prav lepo je zapel Nova« kovo »Gorski kraj«, Volaričevo »Zvečer« in Adamičevo »Serenado«. Prilegajo se mu bolj starejše skladbe, vendar tudi novejše rad poje. Ženski zbor je prožen, toda maj« hen je. Prav ljub k o ie zapel dve I>-orako« vi skladbi. Mešan zbor je bil tudi zelo do« bro pripravljen in je moral ponavljati dr. Schwabovo »Zdrava Marija« in Jenko« vo »Vračara«, ki jo ie odpel s polnim tem« peramentom. Kot solisti v zboru so nasto« pili ga. Uršičeva, g. Bocak, g. T ternost in l Lajovic. ki je čustveno podal tri ma« cedonske narodne pesmi. Klavirsko sprem« Ijevanje je kakor vedno z najboljšim uspe« hom izvedla gdč. Tončka Mallvjeva Bra!« no društvo je pri tem koncertu proslavilo desetletnico delovanja svojega pevovodje, ki se je pred 10 leti z veliko vnemo lotil pevskih vaj, kakor da mu je petje del življenja, zbiral je pevce k rednim pevskim vajam in jib neumorno učil in navduševal Društvo mu je poklonilo velik šop rdečih nageljnov z lepim nagovorom in z zahva« Io. Mi pa mu čestitamo z željo, da še na« dalje tako nesebično in neumorno vzgaja naše pevce.
h— Neredno dostavljanje pošte v Hrasta niku. Pred kratkim je bil en pismonoša re« duciran v Hrastniku. Ker ni bil drugi ime« novan, so nastale pri dostavljanju pošte zapreke, posebno, kar se tiče selske pošte pri rudniku Edini pismonoša dostavlja po« što samo od postaje do Roša Ker se bliža Velika noč, ko bo mnogo pošte za dostav« Ijanje, se prosi merodajne faktorje, da to nerednost odpravijo s tem, da se čim pre« je nastavi še en pismonoša, kakor je bilo do pred kratkim.
h— Nesreča. Pred dnevi se je opekel po obrazu v kuhinji 1 letni sin trgovca g. Jo« sipa Kotnika na Dolu.
h— Goljufija V zadnjih dneh je neki Alojz Krečmar, avstrijski državljan izvršil v Hrastniku več goljufij. Sprejemal je fo* tografije v povečanje, kasiral predplačila in izginil V- Celju so ga aretirali in izročili okrožnemu sod'šču.
h— Zadnji uradni dan v Hrgstniku. V torek je bil v Hrastnjku zadn ji-uradni dan. Odslej bodo morali j-lrastničani hoditi v Trbovlje, Dolanci pa v Laškoi Ponovno ape« Hrame ina dol.ske	naj. zahtevajo od
svo-jdVobčins,. da omogoči uradne dneve v Hrastniku ter prispeva "k stvarnim izdat« kom. kakor jc to storila trboveljska obči« na. S tem bi bila prebivalstvu 'prihranjena dolga pot-v Laško, oziroma v Trbovlje.
Iz Litije
i— Ukinitev nočnega vlaka iz Ljubljane. Vest, da bo reduciran nočni potniški vlak. ki je odhajal doslej ob 23 08 iz Ljub« Ijane, in so se ga posluževali trgovci, obrt« niki in uradništvo, ki so se vračali po dnevnih opravkih domov. Zdaj pa je s to redukcijo oškodovano vso Zasavje, ker ni možno nikomur, da bi se vrnil po kaki končani <u!turni prireditvi iz Ljubljane še isti dan. Svojčas, pred vojno, se je ustav* I j al nočni brzov!ak tudi v Litiji Apelira« mo na merodajne faktorje, naj urede tako. da bo imel nočni brzovlak postanek v Li» tiji in Trbovljah, kar bo vsaj znatno omi« lile udarec, ki ga bo prizadejala reduk« cija vsem zasavskim krajem.
i— Preložitev občnega zborni SPD. Na željo zagorske sekcije litijskega SPD se preloži za praznik sv Jožefa določeni obč« ni zbor na čas po Veliki noči Občni zbor se bo vršil, kakor že sklenjeno, na Sv Go« ri, kjer se bo sklepalo o zgradbi nove p!a» ninske koče, za katero ima podružnica svet že kupljen.
Iz Trbovelj
Iz Zagorja
t— Občni zbor kmetijske podružnice bo danes, 17. t. m ob 8. zjutraj v osnovni šoli Trbovlje 2. Na občnem zboru bo pre« daval o sadjarstvu učitelj v p. g. Levstik iz Celja.
t— Smrtna kosa. Zadet od srčne kapi je umrl 13. t. m. ugledni Trboveljčan g. Fer« do Arzenšek, star 42 let. Ob 17. se je pri« peljal še z avtomobilom s kolodvora. Ko je bilo treba ob 6. zopet na kolodvor z avtomobilom, Arzenška ni bilo nikjer. Po daljšem iskanju so ga našli v garaži v av« tomobilu. Poklicani zdravnik dr Baumgar« ten je mogel ugotoviti le smrt za srčno kapjo. Pokojni Arzenšek je iz stare, ugled« ne trboveljske družine. Dovršil je par let« nikov učiteljišča, potem pa je odšel v Ame« riko, kjer si je pridobil nekaj premoženja in se tam tudi oženil. Pred par leti se je vrnil s svojo ženko v domovino. Kmalu po povratku je prevzel gostilno v Sokolskem domu, pozneje pa je ustanovil avtomobil« sko podjetje, ki je dobro uspevalo. V obra« tu je imel tri avtomobile Pokojni Arzen« šek je bil tihega in mirnega značaja, sim« patičen in nadvse uslužen. Vsakomur je na« iravil rad uslugo in vsi Trbovel.ičani ga iomo pogrešali. Narodnim društvom je bil vedno dobrosrčen podpornik. Tudi ta ga aodo pogrešala. Zapušča žalujočo vdovo in mnogo sorodnikov. Vrlemu možu blag spomin, sorodnikom pa naše najiskrenejše sožalje!
t— Recitacijski večer slovenskih književ= n/feOv, določen za ponedeljek 18. t. m., je preložen Dan bo pravočasno objavljen.
t— Umrli so: Gluk Avgust, rudar v p., 30 let; Razboršek Franc, strojnik 52 let; Hudarin Anton, rudar v p., 54 let; Bitenc Marija, žena upokojenega rudarja. 73 let; Matko Marija, žena kovača, 67 let; Bitanc Anton, rudar v p.. 69 let; Špan France, sin delavke, 1 mesec: Holešek Pongrac. rudar v p.. 72 let.
t— Glede razdelitve podpor ol -.stnega odbora nam pošilja trboveljski odbor Rde* čega križa naslednje nojasnil. Ni res, da je oblastni odbor v Ljubljani nakazal za reve*
z— U druženje vojnih invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor Zagorje sklicuje po* novni redni občni zbor za danes 17 t. m. ob 14. v gostilni ge. Kati Kovačeve na Top« lici. Poročal bo delegat iz Ljubljane o no«' vem invalidskem zakonu — Odbor.
z— Letna skupščina Bratovske skladnice bo danes 17. t. m. ob 10 v topliški šoli. Dnevni red: poročilo o letnem računu 1928., volitev 6 odbornikov v upravni od« bor in 6 namestnikov, 2 odbornikov v nad« zorstvo in 2 namestnikov ter 5 delegatov za glavno skupščino, slučajnosti
z— Občni zbor Kola jugoslovanskih se= ster. Na občnem zboru Kola, ki se je vr« šil zadnjo nedeljo, je bi! soglasno izvoljen stari odbor. Imena predsednice ge Birollo« ve, predsednice Korbarjeve in tajnice gdč. Verščajeve ter ostalih funkcijonark jam« čijo, da bo društvo še nadalje delovalo z istim uspehom kakor doslej. Vse akcije Kolašic so bile v korist naši revni mla« dini in onemoglim siromakom, skrb za bo« lehne osirotele otroke in družine, veliko« nočno in božično obdarovanje, higijenski tečaj itd Vladni svetnik g. Podboj, ki je občnemu zboru prisostvoval, je izrekel Kolašicam iskreno zahvalo za njihovo po« žrtvovalno delo. Dolžnost nas vseh ie, da gmotno podpiramo plemenito delo na« ših Kolašic.
z— Občni zbor Električne zadruge bo v danes 17 t. m. ob 14. v občinski dvorani.
z— Tauferjeve apnenice v Zagorju je prevzel in pričel z obratovanjem g. Fer« do Tomazin iz Šmartna pri Litiji. G. To« mazin je svoječasno že imel te apnenice v zakupu.
z— Občni zbor Glasbenega društva .Tu« tri v ponedeltek. 18 t m. ob pol 20. bo občni zbor Glasbenega društva v društveni dvorani Sn-kolskega doma. Pridite na občni zbor vsi. ki ste nripravlieni in imate voljo za društveno delovarie. da zopet oživimo in sp™>o1"imo Ve- smo 7innnn —
z— Prodajanje oljk. Danes, v nedeljo 17 t m. začne Kolo iueoslovenskih sester z običajno razprodajo oljk v korist domačim
revežem. Oljke se bodo prodajale po hi* šah in na trgu pred cerkvijo do oljčne ne* del je.
Iz Ljutomera
Ij— Selitev davčne uprave. Kljub temu, da je Gornja Radgona ohranila davčno upravo, ki bi se po prvotnem načrtu pri« družila tukajšnji, zahteva davčna uprava večje prostore in sicer I. nadstropje hra« nilnične hiše S tem bo uničeno zopet eno lept stanovanje, ki jih tako primanjkuje Javnost je mnenja, da bi zadostovali tudi dosedanji prostori, katerim bi se pridali 2 manjši sobi v nadstropju. Ustreženo bi bilo tudi državi, ker bi ta solucija bila ce« nejša, kar je v sedanjih časih zelo važno. Opozarjamo merodajne faktorje na to možnost, ki bi ne komplicirala že itak za« pletenega stanovanjskega vprašanja.
lj— Nova avto^proga Poleg avtomobil« sk- družbe je zaprosil za koncesijo na pro« gi Ljutomer« Mursko Središče«Strigova«Ca« kovec tud: g Radoslav Fodroczv. zasebnik v Strigovi Ko se potegujeta za eno in isto koncesijo dve stranki, upamo, da se bo na« črt vsekakor uresničil.
Ij— Selitve Za pomlad se obeta cela vr« sta selitev stanovanjskih najemnikov.
Ij— Premestitev. V nedeljo, dne 10. t. m. se je poslovil od bratov Sokolov br. Joža Pcrne. davčni inšpektor, ki je premeščen v Podgorico. Poslovilni večer je- pokazal, koliko simpatij je užival ko* narodnjak in družaben mož.
Veliki ilustrovani Cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL & HEROLD
tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. 101-B
Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85. Tambure od Din 98 Gramofoni od Din 345 dalie.
pozer gg. krojačem!
Vljudno naznanjam, da je moja bogata spomladanska ter letna kolekcija sukna in krojaških potrebščin za razpošiljatev gotova.
Moja kolekcija je izredno lepo sortirana in cene nizke kalkuli-rane. tako da pobije vsako konkurenco.
Solidna in točna postrežba!
Prosim zahtevajte kolekcijo!
Z od!'čnim spoštovanjem FRANC BEDIČ, razpošlijalnica sukna,
Maribor, Aleksandrova c. 28.
3700a
Dopisi
HUDA JAMA. Javna ljudska knjižnica Huda jama bo imela danes v nedeljo 17. tega meseca ob 15. svoj redni letni občni
zbor v gostilniških prostorih g Draksierja.
ROfiAŠKA SLATINA. Pevsko in prosvetno društvo »Sloga« bo vprizorilo danes ob 16. uri v dvorani hotela »Pošta« najnovejšo dramsko delo Komanove: »Prisega o polnoči«. Je to zelo zanimiva in pomembna igra, ki zasluži, da si jo vsak, ogleda
Novosti Šentjakobske
knjižnice v LjobHani
Priobčuje knjižničar Matija R o d e.
(Nadaljevanje). Kumičič E.: Olga i Lina. Roman. 1201h. Kumičič M.; Kobne slutnje. Pripovijest iz
prošlosti Venecije. 1202h. Šimunovič D.: Mladost. 1193h. Tolstoj L. N.: Uzkrsnuče. Roman. 1167h. r -gošič H.: Kroz more jada. Aoman, 116&h.
Dostojevskij F. M.: Mladič. Rol n. 1174h. Šenoa A.: Diogcnes. Hist. pripovijest 1176h.
Memoari Jakova Casanove. 1180h. Bondy de Francois: Constanre dans les
cieux. 663f. Maurois A.: Les silences du Colc A B;am« ble. 667f.
Maurioc F.: La robe pretexte. 671 f. Lavedan H.; Le nouveau jtu. 686f. Rosnv Aine J. H.: Le fejin geant. 6"7f. \Voizogen E.: Die verdamint Liebe. Ro*
man. 10452n. Lafoftaine J. de: Ergotzliche Geschichten. 10455n.
Maeterlinck M.: Pfade im Gebirge. Ein
Buch iiber die letzten Dinge. 10456z. Florstedt A.: In den Hocbgebirgen si.ns und Siebenburgens Jagderlebnisse und Forschungsreisen I0457z Berg B.: Tockem. Der See der vilden
Schwane. 10458z. Berg B.: Abu Markub. Mit der Filmkamera unfer Elefanten und Riesenstorehe?, 10459z.
London J.: Sivash. 104tfln. Grev Z.: Dem Regenbogen nach. Roman. 10462n.
Schre'ber O.: Trn Schatten des Calafate.
Patagonisches, Alzupatagonisches. 10469z. Frondaie P.: Der Mann mit dem 100 PS. Ro«
man 10468n. Kagawa T.: Auflehnung und O^fer Lebens* kampf eines modernen Japancrs. 10470n. LHchner G.: L"nter brasilianisehen Dia«
mr.ntsuchern 10478n. Hilgendorff H.: Maske gegen Maske. Ro*
man. 10479n. \Vilton L.: Der Teppich des Grauens. Rcw
man. 10480n. \VaIIace E.: Der viereekige Smaragd. 104Sln.
Margueritte P. u. V.: Zvvei Frauenleben. 10482n.
Brodersen A.: Ballade im Nebel. 10483n. Brehm Der lachende Gott. 10486 Rorrains J.: Der Gott des Fleisclies. ^ISSn.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v LJubljani, 16. marca 1929.	Višina barometra 308.8 m.
Kraj
C*>
opazovanji
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe	7
8.
Barom.
772 8 772-6 772-8 771-1 '771-5
768-8
767-5
Temper.
1
— 1
3 2 1
8
sS
86 91 86 65 77
51
52
Smei »etra ju brzina
Padavine
T m Ln »ek.	5°	Vr«ta	v mm dO
			7. are
E5	10	megla	
NE3	10		»
mirno	10		■ ■
N2	8		•
mirno	10		
N2	7		
NE 13			
Split
.Najvišja temperatura danes v Ljubljani6. najnižja —1. Solnce vzhaja ob 6.12, zahaja ob 116, lu«na vzhaja ob 13, zahaja 8.35.
Vremenska situacija nad večino Evrope je precej stae-ijonarna. Visok zračni tlak se drži nad zapadnimi predeli, na Rusijo pa je prišla velika depresija, in sicer zopet po svoji zimski poti, s Severnega ' enega morja ter se prav počasi pomikala v sme« ri proti Črnemu morju. Spričo tega je ve« frovni vrtinec s središčem nad Rusijo po« tegnil nase. mrzli zrak s centralne Evrope proti vzhodu in izven Rusije se je tempera« tura povsod izdatno zvišala. Zakaj za odha« jajočim mrazom je pritiskal toplejši zrak z Atlantskega oceana; od severne Skandi« navije do Črnega morja je prevladal sever« □ozapadni, ponekod zapadni veter in konč« no.se je temperatura dvignila toliko, da je ostala tudi preko noči nad ničlo. Seveda je spričo tega sneg povsod kopnel, dasi pra« vega iužnega vremena še nismo dobili.
Rusija je ostala še vedno mrzla, zakaj mrzli zrak iz centralne ih balkanske Ev« rope je ostal tamkaj in vetrovni vrtincc
ga ni odganjal proč. Temperatura je ostala na mnogih krajih med 15 in 20 stopinj pod ničlo, povečini pa nekoliko nižje. Vsekakor pa prava zima tmakaj še traja. Na severu pa doteka mrzli zrak celo znova iz polar« nih krajev.
Proti kontu tedna se je v zvezi z rusko depresijo razvil manjši stranski zračni vrti* nec nad srednjim Sredozemskim morjem ter potegnil nase hladnejši zrak od vzhoda. Znova se je oglasila burja in nas pričela preplavljati s hladnejšimi zračnimi plastmi.
Zapadna Evropa je ostala pod gospo« stvom visokega zračnega tlaka in je imela mirnejše, toda močno megleno vreme; ne* kaj dni je stala megla od Prage, Dunaja in Berlina pa tja do Pariza in Londona. Ra* zen nad Sredozemskim morjem s- tedaj prava pomlad še nikjer ni mogla uveljaviti.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo'. Jasno, po noči mraz, temperatura se bo pri* čela dvigati.
			
Vi		i	f-:•s-.v. >i--! ;•
Slovensko bralno društvo in Sokol v Tržiču javljata tužno vest, da je nenadoma preminul njih veiezaslužni podpredsednik oziroma član. gospod
Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 4. uri popoldne. Umrlega ohranimo v častnem spominu.
Iz življenja in sveta
Panterček
Ta narednik ameriške mornarice je ustrelil panterja, njegovega mladiča pa je tako privadil ujetništvu, da se igra z njim kakor s krotko mačko.
Klub oboževalk črtala
Medtem ko uprizarja konservativna Evropa še vedno prave racije proti črtalom, pudru in šminki, so podjetne Američanke začele ustanavljati že klu* be za propagiranje rabe črtal. Idejo je dala skupina mladih tovarniških delavk, ki nočejo glede lepote ~aosta* jati prav nič za svojimi preme nejši* mi vrstnicami. Ker bi jih negovanje lepote z navedenimi pripomočki pre* več stalo, so se organizirale v klube po 10 do 15 članic in plačujejo vsak teden majhen prispevek v skupno blagajno. S skupnimi prisepvki enega tedna prirejajo v svojem krogu lote* rije, a denar, ki ga na ta način prej* mejo posamezne članice, jim služi za nabavo potrebnih lepotil, za dišave in za plačevanje frizerjev. Dekleta, ki imajo več pod palcem, so običajno čla* niče več klubov naenkrat.
Z bobnom nad vrabce
V dvorani praškega »Hlahola « se je vršli občni zbor »Csl. abstinentae zveze.« Gov ornikov je bila- cela vrsta in vsi so bili precej razgreti. V soglasno sprejeti resoluciji zahtevajo med drugim, da se mora zakonitim potom prepovedati uživanje alkohola železniškim nameščencem, elektrikom in šoferjem Sedaj je za navedene nastavljence že v veljavi prepoved alkohola v službi in določene so ostre kazni. Abstinentje pa hočejo, da morajo postati njim enaki in torej ne bi smeli tudi izven službe uživati alkohola Posebne omembe je vredna zahteva, da se morajo izločiti iz šole vsi učitelji, ki pijejo in kadijo Obsojali so dnevni tisk. da je njegovo poročanje o ameriški prohibiciji škandalozno in protikulturno.
Češki listi pravijo, da abstinenčno gibanje zasluži podporo ali »abstinenč-na zveza« bi lahko vedela, da z takimi resolucijami ne hodi po poti dobre taktike. Propaganda mora biti zmisel-na in zmerna. Ne sme se iti z bobnom nad vrabce!
Starost zemlje: milijarda let; njena bodočnost
let
Jezik uranita
še življenje -
milijarda
Prof. Robert Millikan, nosilec No* blove nagrade za svoja raziskavanja o elektronih, je gotovo eden največjih fizikov našega časa in avtoriteta, ki nam da lahko najpozitivnejši odgovor
o starosti in bodočnosti naše zemlje.
Pred kratkim so ga intervjuvali o teh dveh problemih. Povedal je to*le:
Proučevanje radioaktivnosti je pri* vedlo moderne geologe do spoznanja, da je naša premičnica stara vsaj tisoč milijonov let. Dokaz za to se nahaja v skladih, ki vsebujejo radij. Radij oddaja svoje znane žarke za določeno razdobje in ti žarki, ta emanacija se spreminja delno v svinec z drugačno atomsko težo nego običajni svinec. Takšen svinec so našli v uranitu, neki radioaktivni rudnini. Iz njegove mno* žine so izračunali približno starost na* še zemlje in približno dolgost njene bodočnosti. V obeh slučajih po eno milijardo let.
Strah pred bodočnostjo je še za velikansko število tisočletij neupravičen,
tem bolj ker bo stopilo na mesto se* danjega solnca, če bi to ugasnilo, dru* go solnce, ustvarjeno iz njegovih elek tronskih izžarevanj. Takšnega nado mestnega solnca nam pa vsaj za mili* jardo let niti ni treba. Tudi če bi ener* gija našega solnca opešala, je bo v tem času še vedno toliko, da je nam ne bo zmanjkalo za potrebe vsakda* njega življenja. Se dolgo nismo začeli uporabljati vseh možnosti in celo naj* izdatnejših možnosti izkoriščanja soln* čne energije, čije množine si ne more mo z običajnimi možgani niti pred* stavljati. Človeštvo bo imelo v eni mi* lijardi let dovolj časa, da si izmisli nove možnosti izkoriščevanja solnčne energije. Prof. Millikan govori celo o možnosti, da se nauči v milijardi let živeti vsaj milijonkrat pametnejše (in sicer v vseh ozirih) nego do danes.
Ogromne energije,
Tia katere misli prof. Millikan v prvi vrsti, potekajo iz razpada atomov. Znano je, da se sproščajo ob tem raz* padu energije, o čijih količinah pa imajo ljudje le meglene pojme. Vze* mimo za primer tono premoga. Ta ko* Iičina je potrebna najhitrejšemu vlaku za eno uro vožnje. Če bi pa mogli raz* krojiti atome te tone goriva, bi si lah* ko usužnjili toliko energije, da bi lah* ko zadostovala za eno celo stoletje in za eno celo Veliko Britansko kot ku* rilna, razsvetljevalna in električno po* gonska sila.
Če bi mogli!
V tem tiči zajec. Največji učenjaki pa pravijo, da bi se dali razkrojiti Ie atomi tistih kemičnih prvin, čijih teža (atomska) je višja od 100. Toda 99 odst. zemeljske materije sestoji iz ato* mov manjše teže. Velika večina ze* meljskih elementov je že v stanju ne* ke stabilnosti in ne more oddajati no* bene energije te vrste. Vendar bo to vprašanje dokončno rešila šele bodoč* nost. In že se nam pojavlja nov, nič manj uspešen način pridobivanja ener* gije.
Kozmični žarki!
Med tem ko se atomi pod nekimi pogoji v notranjosti zvezd neprestano razkrajajo, se v vesoljnosti isto tako neprestano toki energije, tkzv. žarki, sestavljajo v atome. Ti žarki valovijo neprestano na zemljo od vseh "strani, njih gorostasno, presilno množino, ki bi se dala izkoriščati v vse mogoče lAtaenv, pa sq začeli preiskovati io do«
- Nadomestno solnce — Milijonkrat pametnej-Sila v atomih — Kozmični žarki — Štirje osnovni elementi
jemati prav v zadnjem času. Te dni smo poročali, da je baš prof. Millikan v družbi z dr. Cameronom odkril tri vrste kozmičnih žarkov različne valov* ne dolžine. Eni med njimi so tako sil* ni, da prebijejo 6 m debelo svinčeno ploščo. Za primer naj navedemo, da zadrži že 5 do 7 cm debela svinčena ploča doslej kot .najmočnejše znane žarke gama. Millikanovi kozmični žar* ki so energetični vir bližnje bodočno* sti, kajti če se je posrečilo loviti jih in preizkušati v malem v laboratoriju, tedaj je samo vprašanje časa njih iz* koriščanje na debelo.
Svetovje iz četvorice prvin
H koncu še eno dognanje genijalne* ga ameriškega fizika.
Če se naše vesolj s-tvo po eni strani neprenehoma razkraja, se po drugi strani, kakor smo že zgoraj navedli, neprenehoma obnavlja. In ta obnova, to združevanje atomske razkrojnine, elektronov, v nove atome, se vrši predvsem v obliki štirih prvin: vodi* ka, kisika, silicija in železa. Zato te prvine prevladujejo v vesoljnosti in tudi na naši zemlji. Čez milijone in milijone let bo njih prevladovanje po* stalo še bolj očitno in človeštvo si bo iz njihovih najraznovrstnejših spojin krilo svoje življenske potrebe.
Desetnadstropna steklena palača v Pragi
Praški vzorčni velesejem v no vem dotru, ki je nastal na po budo energičnega in mar-jivega Ph. Mr. g. Bohoča
Prostor dosedanjega praškega vzorčnega velesejma bo polagoma popolnoma zapadel pozabljenju. Danes, v nedeljo, se otvori v Pragi XVIII. vzorčni velesejem, in sicer prvič v veliki de-setnadstropni stekleni palači, ki se je gradila štiri leta in za katero si je stekel poglavitne zasluge Ph. Mr. g. Bo-hač.
Zgradba je edinstvena palača svoje vrste v srednji Evropi. Visoka je deset nadstropij; od teh jih ie osem nad zemljo, dve pa pod zemljo. Temelji
so zgradili velikansko dvorano s ste klenim stropom. Okoli dvorane se vrsti sedem galerij, kjer je prostor za razstavljalce. Razstavi lahko hkratu 3000 firm.
Ta zgradba bo vršila službo kondenzatorja češkoslovaške industrije in bo odprta sk ozi vse leto, dvakrat letno pa bo posebno oživela — spomladi iti v jeseni, ko se bo v njenih prostorih razkazovala vsa sila češkoslovaške indu strije. Posebnost steklene palače je tudi centralna kurjava. Paro dobavlja
stavbe so iz železa in betona, vse ostalo — zidovi, notranja vrata, stene in večji del krova— je iz stekla. To daje palači videz lahkega telesa in izredne lahkote.
Steklena palača praškega vzorčnega velesejma je največja trgovska hiša svoje vrste v slovanskem svetu. Dovršena je bila v glavnem že lani na jesen. Površina zgradbe zavzema prostor 8.687 kvadratnih metrov. Proračun za stavbo je znašal 80 milijonov Kč (okroglo 140 milijonov Din, a se je tekom zidanja zvišal. Samo stekleni zidovi so požrli 27.000 kvadratnih metrov stekla .. .
Stavba je brez dvorišča. Mesto tega
praška električna centrala. Pritisk znaša 14.5 atmosfer. V kleti se transfor-mira na 0.3 atmosfere in se po transformaciji deli na 1600 radiatorjev. Del pare odhaja zopet pod pojačenim pritiskom v kuhinjo za pripravljanje hrane.
Palača praškega vzorčnega velesejma je v malem celo mestece zase. Ima lastno pošto in brzojav, banke, trgovine, zabavišča, restavracije in pivnice. Češka obrt, trgovina in industrija bodo našle pod njeno streho gostoljubno zatočišče in tujec, ki bo posetil Prago, si jo bo ogledal kot redko znamenitost v važnem slovanskem centru.
Poroka polarnega avanturista
Znani major ZappJ, eden iz Malmgreenove skupine, ki je bil obdolžen, da Je z Marianom pojedel Švedskega učenjaka, se je v Lozani na Švicarskem poročil z neko Lecoultreovo.
Zoro uodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20. kot ta zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeli siartren in trajen. Ceca steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA 1. OREL, Zagreb
Duša ulica 32.
Lekarnam, droeerijaan, parfumerijam, brtvuicam ifl trgovinam roežantga felgž3 difflM x
»Poljubljam vam roko, madam"
Fritz Rotter. znani berlinski oesni-telj šlagerskili besedil, pripoveduje o svojem najnovejšem produktu sledeče:
Pred kratkim, nekega večera, se mi je pojavil hipoma, kakor strela iz jasnega, verz: »Poljubljam vam roko, madam in sanjam, da so vaše ustne.« Verz je ugajal tudi moji ženi. Sklenila sva, da ga dava komponirati Ralphu Ervvi-nu. Obvestil sem ga teiefonično — in on je komponiral. Njegovo prvo domislico sva obsodila z ženo na smrt. druga je bila sprejeta. Jaz sem zelo verjel v uspeh, Ralph Ervvin nekoliko manj, moja žena najmanj. Drugega dne sva vzela z Erwinorn otroka najine muze v roke in sva ga založila za skromen predujem. Mine štirinajst dni. dokler stvar ne izide, potem spet nekoliko dni, da jo pričnejo po barih igrati. Nekega večera se podam v bar. da čujem, kako stvar učinkuje. Prijatelji in kolegi me Obstopi.io in pravijo z žalostnim glasom: »Čestitamo, zelo nas veseli, ta komad postane šlager.« Tako se je zgodilo. V svojem 38 letnem življenju sem spesnil marsikateri veliki šlager. n. pr. »Mayerja« in »Danes sem obiskal Fri-do«, noben ni postal tako senzacionalen kakor »Madam«.
Vselej, kadar se pojavi velik šlager. obvlada okus svojega časa in povzroči poplavo podobnih šlagerjev. Ne vem, kako veliko naklado je doživel moj zadnji stvor, ker mi založnik še ni povedal. Majhna ne bo, čeprav delata ra-
dio in gramofon klavirskim eksenuplar-jem hudo konkurenco. Toda naklada gramofonskih plošč mora biti ogromna, doslej skoraj brezpr merna. kakor čujem. Upam. da se bo to ob bližnjem obračunu tudi v resnici izkazalo.
Mnogo kabaretistinj ie bilo name po »Madami« jeznih, češ da je v tej obliki ne morejo peti, Primoran sem bil napisati novo kitico, ki se glasi: »Poljubljate roko, gospod, zakai ne mojih usten?«
Najbolj žalostno v našem poklicu je kratko življenje šlagerjev. Ker jih po-
Gripa!
Za desinfekcijo
ustne dupline m grla, za obrambo proti gripi, vnetju vraia in prehladu
'anflavin
pastile
Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih.
sluša občinstvo do sitosti, se jih tudi prenasiti. Povprečna življenska doba so jim tričetrt leta. Če napišem uspei šlager, že pripravljam novega, čisto nasprotnega. Tako skrbim ljudem sproti za zabavo, sebi pa za vsakdanji kruh.
2000 Eskimov gladuje
Vlada v Quebecu (Kanada) je dozna-la. da^ gladuie na Labradorju kakšnih 2000 Eskimov, in sicer zaradi tega, ker so izostale črede severnih jelenov, s katerimi se predvsem preživljajo, in ker so imeli letos skrajno slabo ribjo letino. Vlada je poslala tem Eskimom rešilno ekspedicijo s hrano in drugimi potrebščinami na pomoč.
Če zaspiš s tlečo cigareto
V neposredni okolici Berlina se ie primerilo, da .ie zaspal neki podnajemnik, mlad mož, v postelji s tlečo cigareto v ustih, Omoten od težkega spanca ni niti slutil, da se je vnela postelja in da je sobica polna dima. Ker pa ni buknil močan ogenj, speči mož ni čutil posebne vročine in je spal mirno dalje. Dim, ki je uhajal skozi odprtino pri oknii, pa je medtem izzval pomenljiv učineL nad njegovim stanovanjem, kjer so lo žirali v podstrešju neki siromaki z dece. Dva otroka je dim tako omamil, da sta se skoraj zadušila. Ko se je ogenj že razplamtel, je prišla gasilska pomoč, kj je rešila moža sigurne smrti. Seveda ima po vsem životu težke opekline. Izmed otrok, ki sta spala nad požigalče-vim stanovanjem je eden umrl, drugega pa so komaj obudili k življenju.
1
Maska pri nogometu
Naslikani ameriški študent, strasten nogobrcar, rabi pri igri posebno masko, ki bi mu naj varovala obraz in nos pred preimimnim dotikom s trdo žogo. Ker je tudi kratkoviden, ima v masko vdelane naočnike iz posebno trdega stekla^
naj ne kupuje manj vrednega sukna za ob* leke, temveč naj izbira pri tvrdki DRAGO SCHVVAB, kjer so na izbiro samo najboljša angleška sukna po neverjetno nizkih cenah.
nroannpggonrnr^^
Salonski voz papeža Pija IX.,
kj ga kaže naša slika, je danes samo Je historične vrednosti, čeprav je ob svojem času veljj*' za čudo konstrukcij te vrste. Papeži ga niso od I. 1870. dalje niti več uporabljali. Kakor sni £ž£ldl£l!i Is E£SiSi S£&£ii EaJ?«4 Od italijanske vlade cel salog|^ I k> « frl fiLL'
tudj pridno uporabljaj.
V
Urejuje dr. Milan Vidmar
Capaolanca se ne .nore umiriti po svojem porazu, ki mu je vzel svetovno prvenstvo in očividno v težkih sanogovorih išče vzroke Vsi smo taki, da težko najdemo krivdo v sebi. Tudi on je ne najde. Kriv mu je radi tega šah sam.
Človeštvo se neve-jetno hitro razvija. Ko sem s I6-imi leti, kot gimnazijec, začel intenzivno študirati šah, sem ču| od vseh strani: »Nikar, je pretežko, vsak velik ša-hist znori.« Danes po 27-ih letih debatiramo o tem, kako bi otežkočili šahistu delo. Vsaj Capablanci ie šah preenostaven.
Capabianca bi rad razširil šahovnico, Namesto 8X8 naj dobi 10X10 kvadratov. Obziri na decimalni sistem ga brez dvoma nezavedno vodijo Kmetom hoče potem podeliti pravico, da iz začetne pozicije, po prosti volji, narede eden, dva ali tri korake naenkrat.
To vse bi še šlo. Toda če naj ob začetku igre obe vojski zasedata celo širino večje šahovnice, mora šah obogateti za dve novi figuri Govori se o figuri, ki bi kombinirala sili skakača in lovca. To bi bila skoro dama in šah bi imel dve novi in eno staro damo. Taka poligamija bi seveda strašno otežko-čila igro
Capabianca ni prvi, ki mu moderni šah ni prav po volji Nihče sicer s svojimi reformami ni šel tako daleč kot on. Zato pa so pritožbe prejšnjih dni zelo resne in v celotno sliko morebitne krize šaha spada sigurno opis komplikacij in težav, ki jih vodilni šahovski mojstri popolnoma utajiti ne morejo.
Šahovski svet že dolgo mrzi neodločne igre. Na turnirjih je gledalcem in komiteju remis od nekdaj neprijetna stvar Veliko krivice se dela s tem. Remis je po večini rezultat resnega, včasih strašnega boja. Dosti neodločenih partij ima burnejšo vsebino kot odločene partije.
Tajiti pa se vseeno ne da, da je mnogo remijev vse obsodbe vrednih, da turnirji prinašajo dosti neodločenih partij, ki Ie markirajo borbo, ki so brez vsake vsebine, ki so plod dogovora igralcev ali pa dosledne volje enega partnerja, onemogočiti vsako komplikacijo.
Strah in groza turnirjev od leta 1885 do svetovne vojne je bil veliki teoretik in šahovski komponist J. Berger iz Graza. On je res igral samo na remis. On je vedno izbiral samo take partijske začetke, ki so po temeljitih njegovih raziskavanjih ubili vso vsebino igre in postavili nasprotnike pred alternativo: zadovolji se takoj z remijem ali pa riskiraj.
Bergerjevih neodločenih partij, ki imajo manj kot 20 potez je nebroj. Vse kažejo isto sliko: naglo izmenjavanje figur, zgodnji začetek končnice. Berger je bil znan kot največji poznavalec končnic. Zato je vsak n.iegov nasprotnik takoj sprejel ponu-deni remis.
Imeli smo tudi velike mojstre, ki iz ko-modnosti niso hoteli imeti resnih borb. Naučili so se Bergerjevih začetkov, dali jim tudi ime. Berger, visok in silno droban, je spominjal na košček vrvice. Njegove vari-jante so zato zaslovele pod imenom »Bind-fadenvarianten.«
Capabianca sam je velik grešnik Pred Gospodom kot remizije. Vsi komiteji se pritožujejo, da igra kratke remije, če v turnirju vodi. Nevarnih nasprotnikov se otrese skoro vedno z Bergerjevimi metodami Lani v Berlinu je zaradi tega nastal velik krik Že leta 1883., na velikem londonskem turnirju, je vodstvo poskusilo oster boj proti remiju. Vsako neodločeno partijo sta igralca morala igrati še enkrat. Ce drugič ni prišlo do odločitve sta nastopila tretjič. Še le tretji remis ie res obveljal.
Leta 1900. je komite velikega turnirja v Parizu odločil, da se igra vsaka neodločena partija še enkrat. Tako v Londonu leta 1883 kakor v Parizu leta 1900 je seveda turnir-ska tabela kazala le malo neodločenih partij. Ponavljanje iger pa je v obeh slučajih vendar pomenilo krivico nasproti slabejšim igralcem.
Veliki turnir v Monte Carlu leta 1902 je prinesel nov zelo interesanten obramben sistem naperjen proti remiju. Normalno šteje remis vsakemu partnerju pol točke V Monte Carlu je štel remis vsakemu partnerju le eno četrtinko in igrati sta morala še enkrat. V drugič je zmaga štela pol točke, remis zopet eno četrtinko.
Opisane reforme se niso mogle zdržati. Kasnejši turnirji so posegli po drugih, pra-
vičnejših sredstvih. PriSel Je predpis, da se
pred 30. potezo igralca sploh ne smeta pobotati. V Newyorku leta 1927 je bil remis pred 46. potezo prepovedan.
Seveda je nemogoče prepovedovati remis ki nastane pri 3 kratnem ponavljanju istih potez na obeh straneh. Dovoljen Je vedno tudi remis vsled takozvanega večnega šaha. Prepovedana so torej le mirovna pogajanja pred 30to oziroma 45to potezo.
Ce bi prepovedi bile res absolutne, bi naj-brže vse šlo v redu. Navadno pa se glasi prepoved le na poravnave brez dovoljenja vodje turnirja. Le prevečkrat se ta funkci-jonar igralcem uda in dovoli vseeno remis.
To kar škoduje ie namreč po mojem rnne nju zavest da so razgovori sploh mogoči. Najneprijetnejše pa je nadaljevati igro po ponesrečenih pogajanjih. Vsako pogajanje izda nasprotniku pravo duševno razpoloženje.
Dobra je bila ideja prirediteljev velikega turnirja v Newyorku leta 1927. da morajo vse ponudbe za remis iti v roke vodje turnirja, da so torej direktna pogajanja sploh prepovedana. Večne ponudbe remija med igro zelo motijo. Včasih so stavljene sploh samo s tem namenom.
Igralec, ki gre na turnir z resno voljo, da se bori z vso silo. ne potrebuje po mojem mnenju nikakih predpisov Ce vrhu tega sigurno ve, da ga nasprotnik pred 45. potezo ne bo vznemirjal z miroljubnimi ponudbami. bo mirno jadral tudi v končnico. Baš v končnici so kolosalne šanse za zmago, ker fines nikjer ni v igri toliko.
Pa vendar čutim tudi sam, da nekaj v šahu ni čisto v redu. Remis ima vseenu malo preveč pravic. Zdi se mi. da ima dr. Lasker prav, ki trdi, da se ceni pat previsoko in da je krivično, če ostane igra kralja proti kralju in dvema skakačema neodločena.
Pat nikdar ne kaže ravnovesja pozicije. Kralj, ki nima več poteze, ne da bi bil napaden, je prav za prav premagan. Res le sicer, da je pat navadno plod zvijače. Res je, da uspela zvijača zasluži plačilo. Toda pol točke za pat je res preveč, zadosti bi bila ena tretinka točke za pasivnega, dve tretinki za aktivnega partnerja pata.
Igralec, ki se prebori do končnice z dvema skakačema proti golemu kralju je brez dvoma zmagal. In vendar mu današnja tur-nirska praksa za to zmago beleži samo pol točke. Tu sigurno nekaj ni v redu.
V	srednjem veku je eksistirala poleg mata tudi še zmaga z oropaniem. Oni kralj torej, ki je ostal na šahovnici čisto sam, brez kmeta in figure, je bil oropan, je bil torej po srednjeveški navadi, premagan. Mogoče bi bilo tako zmago honorirati z dvema tretinkama točke.
V	Laskarjevem smislu bi po vsem tem reforma šaha bila ne samo zares mogoča, temveč po mojem mnenju celo priporočljiva. Med prvovrstnimi igralci je dandanes igra premalo občutljiva, preveč partij ostane tudi v poštenem boju neodločenih. Meni na pr. sigurno nihče ne očita prevelike miroljubnosti v šahu in vendar sem v vele-mojsterskem turnirju v Newyorku leta 1927 od 20 partij zapustil 14 brez odločitve. V boju za svetovno prvenstvo med Aljehinom in Capablanco je komaj ena četrtinka partij šla mimo remija.
Šah je zadosti težka igra taka, kakršna ie. Tudi za Capablanco. Za velemojstre pa je tehtnica boja malo premalo občutljiva. Ce so torej reforme potrebne, nai obdrže na vsak način vsebino igre in naj gledajo samo na oceno uspehov. Potem bo tudi Capabianca imel dovoli skrbi.
Kino
»Morda se oženim še v tret je..
Iz pogovora s Ch. Chaplinom
O meni govore, da se v trgovskih poslih dobro spoznam; zato pa moram na drugi plati priznati, da imam v zakonu manj sres če. Obakrat, ko sem se oženil, sem se ločil, toda še zmerom sem velik optimist in so« dim. da se bom še v tretje oženil.
Za film ne morem dati nikake formule. Opazujem ljudi in kar pri tem vidim, izra« zim v svojih kreacijah. Brez dvoma je. da je uspeh v vseh življenskih položajih od* visen od našega poznavanja človeške nara« ve, ne glede na to, s čem se baš ukvarja« mo.
Temeljni kamen svoji umetniški karijeri sem si bil položil v Londonu, ko sem na> stopil v skupini Freda Karna. Tam sem moral časih združiti veselost s tragiko, pred vsem pa je moje delo zahtevalo veli« ke plesne spretnosti. V tisti dobi sem se naučil domala vsega, kar danes v filmu uporabljam.. Predvajali smo mnogo panto« mim, ki so mi zelo ugajale. V tem pogledu je b'la posebno odlična moja mati in spo« minjam se še, kako je oponašala z okna svojega stanovanja ljudi na cesti.
Ko sem se pridružil Karnovi skupini, mi je bilo sedemnajst let. S'>delovaI sem pri neštetih predstavah in sem marljivo delal čeprav časih ni bilo baš lahko.
Prepotoval sem vso Anglijo; pozneje sem s Karnovo skupino odpotoval v Ameriko od koder sem se kmalu spet vrnil na An> gleško Štiri, pet let sem prebil na potova« njih, kjer sem študiral posebnosti ljudi, s katerimi me je naključje seznanilo, ter jih skušal posnemati. Česar sem se pri tem naučil, mi je pozneje pri filmu izborno služilo.
Ko sem drugič prišel v Ameriko, me je srečal Mac Sennett, znani direktor za film« ske veseloigre; moja umetnost mu je tako ugajala, da mi je ponudil angažman s 125 dolarji na teden. Tak honorar je bil v ti« stih časih pravcat zvezdniški honorar. Se« veda sem pristal — in tako se je začela moja filmska karijera.
Pravkar se bavim z idejo novega filma, v katerem bom poskusil pokazati nekaj docela novega. To se pravi, le film bo ob« delan po novih vidikih, Charlie bo slej ko prej isti
2e večkrat sem si zadal vprašanje, ali me bo kateri mojih filmov preživel Sodim sicer, da me bosta eden ali dva filma pre« živela, toda za take sodbe jaz nisem upra--vičen Drži pa vsekako. da je malo. zelo malo filmskih igralcev in igralk, katerih dela bi bila vredna, da se ohranijo tudi po njihovi smrti. Od brezkončnih milj film« skega traka jih je le malo metrov, ki vse« bujejo resnično in pravo umetnost.
Napetost
Dialog utegne biti pomemben faktor, ka« dar velja prikleniti zanimanje publike, to« da tempo dejanja se pri nadaljevanju z<Jod« be zmanjša. Ena izmed najtežjih nalog je obdržati na višini zanimanje, ki zmerom upade med prehodom od dovtipa k dov« tipu. Doslej smo to dosezali s tempom in z menjajočim se dejanjem. Če se nam ni po« srečilo. je bil ves film ponesrečen. S po« močjo dialoga in reproduciran:h zvokov bo mnogo laglje, obdržati pri avditoriju na« petost v teh prehodih.
Medle dovtipe lahko s pritegnitvijo dia« loga močneje povdariš. tudi uporaba glasu bo mnogokrat izb:>rno učinkovala Vzemi« te nekaj ljudi, zbranih v temni kitajski igralnici, produciraj nekaj tajinstvenih zvo« kov — in pogoj za napetost in vznemirje« nje je izpolnjen.
Motiv
Vse, kar se dogaja v veseloigri, mora imeti motiv. Često tvori romantika odgo* ariajoči okvir in če se igralec z vso svojo osebnostjo zastavi za uspeh svoje vloge, ne more biti govora o neuspehu. Če že to menujemo »romantiko« ali »srčne zadeve« di »ljubavno zgodbo« — pri 90 odstotkih naših filmov je tudi v veseloigri odločujo« či faktor ljubezen.
2709-*
m si gradite lastne stavbo ?
Preskrbi*« si, predno oddaste zgradbo stavbeniku, načrte m proračune od nas na podlagi česar razpišete dela ta jih oddaste najcenejšemu ponudniku Da s« bo stavba res solidno gradila, nadzorujemo mj strokovnjaško vsa dela Vaše stavbe
Informacije dobite v Tehnični pisarn! «TEHNA», družba i o. x„ Ljubljana, Mestni trg 25/1 Telefon 25-80.
V Karlovih Varih se pripravlja velik turnir, ki naj se igra v avgustu To bo že četrti turnir tega svetovno znanega kopališča. Detajli niso še znani. Verjetno pa je že sedaj, da se turnirja udeleži tudi urednik te šrhovske rubrike.
r £
NOGAVICI
KLJUČ
Nafboijše, naftrafnejše, zato 13	najceneje!
V znameniti veseloigre
Napisal H. Lloyd
Prve veseloigre
Pred kakimi desetimi leti in še prej, ko je bil film še v začetniškem stadiju, so ime« li poseben recept za veseloigre. Imeli so stalno pri rokah primitivne dovtipe, pome« šane s sentimentalnostjo in ironijo, vse skupaj pa so zabelili z ingredijencami z divjega zapada. Polagoma pa se je okus pofinil in mislim, da je filmska veseloigra tekom let doživela naglejši razvoj kakor vse druge filmske panoge.
Romantika (pod pogojem, da je servi« rana v pametni dozi!) prinaša v veseloigro nov element, zakaj brez relativne resnosti mora vsak film pri občinstvu odpovedati.
Romantika
To smo bili vsekako odkrili že pred mno« gimi leti. Celo v onih prvih dneh naših kratkih filmov, ko sem bil pogodil rožev» maste naočnike in uvedel današnji tip ve« seloiger, .mo že poskušali spraviti niz ve« selih domislekov in dogodkov v celoto in ustvariti z nekoliko romantike film, ki bi ne bil docela brez vrednosti. V vseh filmih srednje dolžine smo polagali posebno paž« žnjo na »srčne zadeve« in smo skušali do« dati 'sem dolgim filmom kar moči dosti romantike — seveda, ne da bi pri tem k amo vplivali na potek komedije in na njen razvoj.
Filmska veseloigra
Skoro vsakdo, ki stopi v svete prostore kina, si želi nečesa »za srce«, čeprav je ve« čini posestnikov ljubše, da ostane romanti« ka v izvestnih mejah in da je ni preveč. Zato smo se vedno trudili, da smo I ju« bavne zadeve kar se da spretno prepletli v dejanje samo.
Način obdelave moderne filmske vese« loigre se od onega, ki je bil v rabi ired de« setimi leti, razlikuje ko dan od noči Te« meljni principi so drugi. Burleske brez du* ha danes ni več, groteska obdelana z do« bro komično snovjo, pa še zmerom zabava. Z govorečim filmom in z uvedbo dialoga bo dobila umetnost, kako ljudi pripraviti do smeha, novih čarov.
LJUBLJANA (577 m 4kw). ZAGREB (309 m 0.7 kw). PRAGA 349 m 5 kw), BRNO (441 m 3 k\v). VARŠAVA (1111 m 10 k w) BERLIN (484 m 4 kw). FRANK FURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 k\v) STUTTGART (3S0 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 13S0 m 30 kw).
Nedelja, 17. marca LJUBLJANA 15: Koncert pevskih zborov Jugo sk>'venske pevske zveze (prenos iz Un.io.na). 1. Prelovec: Slava delu. — E. Adamič: Lucipe-ter ban (Moste). — 2. Kimovec: Gda smo pšenici sili orat. — Večeroii zvon (»Sloga«). —
3.	Železnik: Kmetova molitev. — Mo-drioky: Bila jednom ruža ledna (Krakovo - Trnovo). —
4.	Adamič: Serenada. — Dr. Schwab: Dekletce po<iaj mi roko (Tržič). — S. Adamič: Mara v jezeru — Pred spanjem (»Ljubljanski zvon«),
—	6. St Premrl. Naša pesem — Adamič: V snegu (»Slavec«) — 7. Adamič: Ljubica ostani.
—	Zaman pod oknom (»Zvon«, TrbccvISe). —
8.	Adamič: Za njega vse tnpim. — Komarjeva žen itev. — Le*pa Jana (Glasbena Matica). —
9.	J Aljaž: Divna noč. — Juvanec: Budnica (Krakovo - Trnovo, »Ljubljanski Zvon«, Glasbena Matica in »Slavec«) — 10. Jenko: Zbor ciganov. — Dr. Schwab: Dobro jutro. — Sattner: Ob nevihti (»Ljubljanski Zvon«, Glasbena Matica in »Slavec«) Vmes igra radio-orkester.
Ponedeljek, 18. marca LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Češčina. — 19: Francoščina. — 19.30: Naši sosedoe države. — 20: Večer radio-kvarteta (Smetana, Schumami, Mozart, Lehar). — 22: Poročita in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz dunajske drž. opere. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz dunajske dirž opere. — 22.20: Večerni koncert lahke godbe. - BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz dunajske dirž. opere.
—	22.20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert lahke godbe.
—	19-30: Prenos iz dunajske drž. opere. — DUNAJ U. Dopoldanski koncert. — 16: Popoldanski koncert kvarteta — 19.30: Prenos iz dirž. opere: Mozartova o.pcra »Čarobna piščal«. — Koncert lahke godbe. - BERLIN 16.30: Koncert orkestra in solistov. — 19.30: Prenos Iz dunajske drž opere. — Koncert lahke godbe. FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Prenos programa iz Stuittgarta.
—	Odlomki \z Wagnerjeve opere »Tristan in Isoida« - LANGENBERG 17.45: Večerni koncert orkestra. — 20: Koncert Mozartovih skladb. — 21.30: Bavarski in avstrijski »jodler-]>i« in narodne pesmi — STUTTGART 16.35: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15: »Iz četrte dimenzije« (sluhodrama). — Mešan večer. - TOULOUSE 2130: Večerni koncert. — 22: Koncert argentinskega orkestra. — 22.25: Pevski koncert. - BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert tria. — 19.30: Koncert . filharmoničnega orkestra. — Koncert ciganske kapele. — LONDON 19.45: Brahmso-ve pesmi. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Mešan večer. — 22 35: Irski večer. — 23.35: Kitajski koncert na flavte. — Lah.ka godba. — RIM 17.30: Prenos pevskega koncerta iz filharmonije — 20.45' Koncert orkestra in solistov. STOKHOLM 18 30: Koncert lahke godbe. — 20.15: Koncert solistov.
REKORDNE REZULTATE
samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI
Torek, 19. marca.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe
—	10.30: Sadiiarstvo (inž. Skubic). — 11: Koncert komorne glasbe. — 15: Stanje vode in napoved časa. — 15.05: Vesele ure na Trški gori: Pevski tovartet poje štiri venoke zdravic. Vmes štiri predavanja o Trški gori. — 16: Moji planinski spomini (prof. Mlakar). — 16.30: Leonid Andrejev: »Misel«; izvajajo člaroi nar. gledališča. — 20: Koncert godbe Dravske divizije.
—	22: Poroč:la in napoved časa. — 22.15: Iz-prehod po Evropi. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Poljuden popoldanski! koncert kvarteta. — PRAGA 15: Poljuden koncert orkestra. — 16.30: Mladinski koncert češke filharmonije. — 19.05: Koncert godbe na pihala.
—	20: Zabaven večer. — 21: Koncert lahke godbe. — BRNO 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.05: Veseloigra »Dostojnost«. — 21 > Poljuden koncert orkestra iti solistov. — VARŠAVA 20: Prenos z univerze v Poznanju: Proslava maršala Piteudskega. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 17.30: Glasbeni program za deco. — 20.15: »Der Himumel voSler Geigen«; zabavni prizori iz dunajskega življenja z glasbo in petjem. — BERLIN 16: Glasben in. literaren program. — 20: Zabaven večer. — 21: Dialogi v svetovni literaturi. — FRANKFURT 16.35: Prenos koncerta iz St'.«ttgarta. — 20.15: Nenavadni doživljaji. — Donizettijeva opera »Lucia di Lammermoor«. — Publika in mi. - LANGENBERG 20: Prenos iz opeTe v Kolnu: Verdijeva opera »Rigoletto«. — STUTTGART 16.35: Popoldanski koncert operetne glasbe. — 20.15: Dramski večer. — Koncert filharmoničnega orkestra in solistov. — TOULOUSE 21.30: Orkestralen koncert. — 22: Operne arije. — 22.30: Koncert dum-aiske glasbe. _
BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Ciganska godba. — 17.35: Koncert orkestra kr. opere. — 19-30: Koncert vojaške kapele. — 22.30: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Brahmsove pesmi. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Pevski koncert in vojaška godba.
—	22.40: Violinski in klavirski koncert. — RI.M
17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _
20.45: Koncert operne glasbe.
Nekaj za radio postajo Ljubljana
Iz Črnega Loga pri Delnicah (Gorski Kotar) smo prejeli naslednji dopis:
Nobena druga postaja ni izpostavljena tolikim motnjam po brezžični telegrafiji, kakor ljubljanska. Vsaj mi, ki se nahajamo južno ali jugovzhodno od Ljubljane in ki nismo preveč oddaljeni od morja, to zelo neprijetno občutimo.
Zlasti zvečer med 20. in 22. uro je Ljub« ljana za vsako količkaj »dostojno« spre« jemanje izgubljena. Telegraf brni v vseh ritmih in glasovih tako močno, da prevpije vsak govor in glasbo. Motnje se začno nor« malno okoli 20. ure in ne nehajo niti za trenotek. Zlasti močne pa so tedaj, ko bi hoteli ob 22. uri poslušati najnovejše vesti.
!'o v letošnji hudi zimi nismo 10 dni za« poredoma dobivali nobenih časopisov, smo bil: popolnoma odrezani od sveta. A ko smo se hoteli s pomočjo radia informirati o najnovejših dogodkih, s tem. da smo na« stavili aparat na ljubljansko postajo, ki je za sedaj najboljša v Jugoslaviji, je brnel telegraf kakor za stavo, da nismo ujeli ni« ti besedice.
Zdi se mi, da ta telegraf ne moti slučaj« no. ampak namenoma. Pa naj si bo že ka« korkoli: Ljubljanska radio postaja se mo» ra teh motenj rešiti na vsak način. Če brez« žični brzojav ne mori drugih postaj — vsaj v tolikšni meri ne — potem tudi ljubi jan« ske ne sme 'motiti. Vsekakor je dolžnost vodstva ljubljanske nostaje. da to stvar uredi, pa makar — »brez rokavic«. Dnkler se ne uredi zadeva s telegrafom, bi nam bi« lo ljubo, če bi oni gospod z baritonskim glasom govoril vendarle malo glasneje, da bi ga laglje razumeli pri čitanju najnovej« ših vesti, ki nas — zlasti domače — vse brez izjeme zanimajo.
Zagrebške postaje ne moremo poslušati v nobenem primeru, zlasti ne zvečer, ker je mrf&go preslaba. Zaradi motenj po brez« žičnem brzojavu. prej ko ne tudi ljuhljan« ska postaja v svetu ne more priti do prave veliave. zlasti ne zvečer, ko so motnje naj« hui.še in se baš tedaj postaja na daljavo najbolje sliši. Sam poslužam raje Prago, Varšavo. Dunaj. Berlin. Pariz itd., čeprav se mi zdi. da kvarteta »Ljubljane« (pevcev) ne doseže nobena druga postaja.
Vladimir Levstik:
Veriga
Dobravski župnik je nepremično sedel za mizo in strmel proti oknu. Petrolejka mu je s strani svetila v moški obraz in kuharica Barba je žalostno opazovala lase na njegovem desnem senou. Ta z'rna jiih ie bila pomešala s sivino!
»Kako bo?« je starka boječe ponovila svoje vprašanje zastran jutrišnjega kosila. »Praš:čevo s kislim zeliem?«
Župnik je mahnil z roko in spet ni rekel ničesar.
A to ni bilo tisto, kar je Barbo najhuje skrbelo. Brevir je ležal daleč od gospoda, odrinjen na skrajn' konec mize kakor nadležna, zoprna stvar. Bila je prepričana, da ga že nekai mesecev ni odprl. Resnično, dobravski žuion;k je izgubljal vero. ali pa morda pamet, če ne oboiega.
Vsako leto ga ie bilo težje razumeti. In vsako leto je postal najbolj čuden takrat kadar ie snščeva buria lomila ocurke in p^dHa oblake preko neba in je z otaiarrb rebri presunlivo dišalo po zemlii Prav nocoi ie prvič žvižgala okoli župmšča ...
»Viš a:a« ie pomislila Barba. »v-'š. kako mu drgeče obraz. Čeljusti stiska.
v ustnice se grize. Ali bo zajokal, ali bo zavtpil... Pa se ne upam vprašati, kai miu je!«
Tisti mah je župnik trenil z očmi in obrnil glavo proti njej. .
»Pomlad. Barba!« je rekel s trudnim. hripavim glasom. »Prihaja. Na duri trka. skozi vse razpoke sili. Svet ie bo kmalu poln... samo...«
»Kai, gospod?«
Vprašanje ji je obležalo na jeziku. Župnik se je bil zdrznil, kakor že toli-krat ta leta. Oči so se mu razširile usta skrivila ...
»Pes!« je zamrmral. »Slišiš psa: zmerom tuli... Z verige se trga in tuli v noč...«
»L kje neki! Tu ni nikjer priklenjenega psa. Vsak človek ve. da gospod ne morejo videti živali na verigi.«
Tako govoreč je Barba zadenski drsala proti vratom. Kadar je župnik gonil svojo o psu. ki tuli. io je postalo strah. Tiho se ie izmuznila iz sobe in zaprla vrata za seboj.
V veži jii ;e prišel naproti Gabrov-?ev hlapec 7 Breiga Od vetra in vlage ie kar puhtelo od n^ega. Gospod naj bi še nocoi orišli 7 B^eom na Breg'
»Ja Krišč nebešk'!« Kuharica je v strahu olosmla z rokami. »Ob tem vremenu! Kaj pa je?«
»Oča umirajo. S kozelca so pali in so si zlomili hrbet...«
Iziba se je odprla in v svetlem štiri-kotniku vrat se je pokazala župnrkova visoka postava. Pokima! ie. niti besede ni rekel. Preden je bilo deset minut. so krevsali navkreber: cerkovnik Mat:ia z zvončkom, gospod 7 Bogom :n spredaj z leščerbo hlapec Tomaž.
Župnrk ie z usti mrmral očenaše. toda niegova misel se je lovila drugod. Nekje v tei črni noči se je žagan ia; nriiklenien pes. rožljal z verigo in hri-pavo tulil v brezkrajnost. Župnik ga ■e videl kakor živega, slišal ie njegov kletveni iavk ;n obupno siganje. daveče se v togi ovratnici. Oh duša mu ie trepetala v prsih, tako strašno ga ie videl in slišal in čutil...
»Glej siroto, kako se muči in ne more živeti in poginit1 ne! Nihče ne bi rekel, da je bil tudi on kdai mlado šče-ne. neumno, veselo in dobrodušno ... Skakal je. lovil se za rep. bevskal. žrl. veliko spal in sladko, tako sladko sa-nial. Morda se je v t'stih otroških sa-niah spominjal mlajših dni svo;ega rodu: zdelo se mu ie. da ie volk. da so zelene ravni in bučeče šume n'eeova 'ast ;n vse. kar po ni'h ?iv; in lazi div'aci v njegovem lovršču. D;rial ie v sanjah, huj! podil se za srnami, drži
jo! in skakal na grla in lizal sladko kri in trgal vroče meso in stal v mesečini kje na skali, ob robu šume, in tulil zvezdam svojo pesem o divji svobodi...
»Saj se je potlej zbudil, oh. vselej prekmalu, in iz>previdel, da so časi minili: ščene si se rodil, pes pogineš, volk ne postaneš nikoli več... A tista divja pesem :e vendar nekje odmevala v njem: tako rad je tekal sam po gozdovih n bede sanjaril o volčjem haj-duštvu. Oh. in bile so ure. ko si ie vsaj domišljal: pes boš kakor tvoj oče in tvoja mati. a vendar posebne sorte pes. sam svoi pes. nekako pes in pol. blažji od volka in ponosne.iši od su-žnie nesjačine... Kaj si ne b; bil do-imšljal ko si, še človek dinršlia če-t>rav skoro n'ma več doiše v prsih ne v krvi časti!
»Tako mu je rojilo nekega d.ne po glavi in v tisti radosti ie tekel, tekel, nodil se vsevdili in zablod'1 ta^o daleč. da ie izgubil sled domov. Z Bo-eom. polna skleda, z Bogom, brezskrbne sanje! 7a hajdušiko svobodo je :mel nretope zobe in prerrehko srce in nasia ""od:te!:a nista b:'a naučila volčjih ukan . Če-z m^ogo d<"i so ga iobri ljudje p"e*rganrga in garjavega zvabili na dvorišče; dali so mu močni-
ka, da se je nažrl, in vode. da se je nalokal, o. še ranili so ga, še garje so mu izmazali. A ko se je spet začutil močnega in zdravega in hvaležno po-migal z ropom, da bi stekel v prostost, je zdajci spoznal, da mu stiska grlo ovratnica, in ko je besen plani naprej, se je žvenketaie napela za njim veriga... Nikoli več trat zelenih, nikoli več bučečih goščav: živi, pes. na verigi, bodi zadovoljen, da žreš! Adijo, širne dajjave, adijo sanje o volčjem go spodstvu!...
»Toda ubožec se n1' .sprijaznil z ovratnico in ni pozabil otroških sanj. V vse bele dni se zaganja in trga. svoj obup tuli v vse črne noči. In kadar pride pomlad in se mu temno, temno nekaj zazdi — o. niti svetoskruncev. očeto-morilcev in sodomskih grešnikov ne kaznujejo s tem. da b' jim dali za vse Pomladi n.fhovega življenja verigo okoli vratu!...«
Poldrugo uro je bilo hoda na Breg. In ko ie župn;k pristopil k postelji umi-ratočega. je še vedno tulilo in žvenke-talo nekje v brezmejnem prepadu te-n-tn. g^asne^e od vetra, ki se je trgal na žlebovih.
l7ipovednik ie zivedel marsikaj ne-p-:čakovaneiga. O Gabrovcu je imel, kakor vsa soseska, že od nekdaj po-
Kraljestvo mode
Kubistično okrašene pomladne obleke
Pomladna moda se je končno obrnila in dobila zamah, ki ji je bil že dolgo potreben. Izprememba se pa tokrat ne javlja v liniji ali izdelavi detajlov, ker se namreč selhueta ni popolnoma izpremenila, pač je pa sestava obleke po svoji barvi in orna-mentiki popolnoma nova in izredno mična. Ne bilo bi pravilno definirano, če bi samo rekli, da njeni efekti sestoje le iz apartnih ploskovnih sestav tkanine, temveč bi bilo tudi napačno, če bi trdili, da njena učinkovitost obstoji le v kombinaciji barv. Posebnost nove mode ie namreč srečna združitev razdelitve ploskev v zvezi z zanimivo umetnostno obrtno barvitostjo.
Ta moda prihaja sicer v poštev le za vsakdanje pocestne obleke, ker je po svojem značaju nekako športna, ki prav za prav sedaj vlada tudi v salonu. Nove kreacije, ki bomo o njih govorili, so pa tako apartne in značilne, da jih brez pomisleka nosimo tudi popoldne, ker pač tudi popoldanske obleke, kakor smo jih nekdaj nosili, stopajo vedno bolj v ozadje in se umikajo praktičnejšim oblačilom.
Novi modeli imajo Po večini še značaj jumperjev, ker vsaka dama dobro ve, da ji ta oblika dobro pristoja in se ne da nadomestiti z nobeno drugo novostjo. Vendar pa je moralo sčasoma priti tako daleč, da smo se že skoraj naveličali samih iumper-jev, pa se ie o pravem času posrečilo, da se je ta oblika pretvorila v drugo, ki bomo danes govorili o njej. Najboljšo sliko nam pa podajajo naše skice:
Najpreprostejše se uveljavlja ta tendenca pri prvem modelu Misliti si moramo to obleko iz 'emnomodrega, beigebarvnega in rdečega materijala sestavljeno tako, da ie nagubano krilo popolnoma temnomodro, prav tako tudi v trikot se zaključujoč spodnji del jumperja, za zgornji de! bluze in za rokave pa porabimo svetio belo blago z živordečih emblemov v sredini, ki učinkovito izpopolnjuje ornament obleke in tudi njeno živahno barvo. Kubistično okrašene, torej iz tkanin različnih barv sestavljene objeke, je navadno prav težko izdelati in zahtevajo izredno natančno delo ker drugače delajo utis površnosti in zgreše popolnoma svoj efekt. Za tako eksaktnost je zlasti značilna druga slika. Misliti si moramo celo obleko v fini golobjesivi barvi, ki je v pomladanski modi posebno priljubljena in skuša izpodriniti celo tako priljubljene bei-ge tone. V 'o sivo polje so vstavljeni ali aplicirani trije enaki, drug nad drugim po-
stavljeni trakasti ornamenti, ki je zopet vsak razdeljen na tri ožje trakove in sicer v barvah, ki tvorijo s sivo podlago aparten kontrast, torej ena pr.. črna, srednje siva in bela barva na srebrno sivi podlagi aH mandarin, svetli oker in bela na golobje sivem polju. Ovratnik si napravimo iz ob stra ni zavezanega trakca, krilo je pa lahno zvončasto. Tako obleko si lahko skrojimo iz težke modne svile, pa tudi iz fine krepeje ali trikota, kakor tudi iz volnenega blaga s svilenimi aplikacijami.
Seveda je lahko razvrstitev tudi različna od zgoraj opisane. Tako n. pr. vidimo na predzadnji sliki zanimivo jumperjevo obleko, ki je poševno prekrižana ir. zgoraj zapeta, v pasu pa prepasana z ozkim pasom. Ta model si lahko napravimo v lepem peskovem tonu, ob strani nastavljeni ornamenti, ki se razprostirajo tudi po hrbtu, pa morajo biti v tem primeru v temnozeleni barvi mahu in v svetlejši zeleni, ker se ta dva oddienka zelene barve odilčno sklada-
s peskovo sivo barvo.
Ce hočemo to novo modo kubističnih or-namentov na vsakdanjih oblekcah pojmitj popolnoma, si moramo predočiti zadnjo obleko, ki ima zgornji del iz fantastičnih or-namentov in ploskev v češnjevo rdeči, mor nariško modri in beige barvi.
Vsi ti modeli delujejo nenavadno značilno in svojevrstno se dajo seveda izpreminja-ti na vse načine, kar bo gotovo pripomoglo k priljubljenosti te živahne mode.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□con □
Moda1929 §
Vse kar je namoveše vdite v izložbah □
§ P. MAGDIČ, Ljubljana §
□	S
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□bi
Inkrustacije na klobukih
Nazadnje se človeku zdi, da je novica o garniranih klobukih za popoldansko modo vendarle resna in da je elegantna dama sama ki si želi nekoliko izpremene in živahnosti v dosedaj popolnoma enostavnih klobukih Sicer ne mislimo že danes govoriti o teh popoldanskih klobukih, ker se bomo ž njimi opisati športne tipe, ki bodo letošnjo pomlad obvladovali klobuke za splošno rabo. znhavali ob drugi priliki temveč mislimo
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
M. R. J. Proti takemu, skoro vedno iz konstitucije izhajajočemu osivevanju ni moči z zdravljenjem priti do živega. Poskusite lahko z masažo lasišča. previdnim solnčenjem. okrepčujočo dijeto. — ali koncem koncev bo vendar — le treba poseči po barvilih. Sicer so pa sivi lasje tudi itpi, in vedno boljše še sivi, kot nobeni! — G. I. Z. v T. (B. K.) Brez osebne preiskave se o vaši bolezni ni moči izreči. Verjetno je. da le živčevje, ki oskrbuje srce, želodec in prebavila jako razdražljivo, dočim ste vi sam nagnjen k hipohondriji, nervozen človek. Zdi se, da so vsi vaši srčni napadi, brezdvomno tudi nervoznega zt.ačaja. odvisni od razpoloženja vašega želodca in črevesja in prebavalianja v obče. Da za take ijudi ni svež. gorak kruh in ne mastne in oljnate jedi, je pač samo ob sebi umevno. Zdržite se morda nekaj časa vsake druge hrane kot par litrov dobrega mleka na dan, par skodelic čaia in morda kake skorje — ne sredice! belega kruha. Proti vetrovom si napravite namako ku-mina in janeža, katerih vsakega 1 žlico namočite za 24—48 ur v kakem dobrem žganju, n. pr. v pol litra slivovke, od te pijače vzemite sempatja kako žličko. V lekarni si kupite Tinctura Valerianae in jo jemljite 3 krat na dan po 15 kapljic. Priznamo sicer, da je vaša bolezen nepri-. etna in nadležna, a iz vašega poročila dobivamo vtis, da učakate ob njei — če ne obolite drugače — najmanj 100 let. — G. D. R. v L. V osebno korespondenco se ne moremo spuščati. Informacije in nasveti »posvetovalnice« so brezplačne. — G. P. P. v Š. Po operacijah na črevesu, torej tudi po operacijah na slepiču, se pojavlja pogosto. vsaj začetkoma neka lenost čre-vešja. To se navadno tekom časa izboljša. Ce se ne bo po preteku pol leta sedanje stanje do cobrega izboljšalo, bo treba pričeti s sistematično masažo. — M. J. iz Lj. Ad 1. Brez osebne preiskave je točen odgovor nemogoč. Odgovor glede zajedav-cev je obširno prineslo »Jutro« od dne 10.-3. 1929 v »zdravniški posvetovalnici«. — Poskusite se tudi lahko mazati z 2% resorcinovim špiritom. — Odvajalna sredstva so pri teh kurah priporočljiva — Ad 2. Se ne da preprečiti, ker pojav izvira iz ustroja. Stene vašega žilja so premalo odporne. Pomagate si lahko še najbolj s tem, da držite lakti nesključene v sklepih in v višjih legah Ad 3. Masažo lahko uporabljate. Ogibajte se stoje. — Da bi vam mogel ortoped kaj koristiti, je več kot dvomljivo. — G. J. P. v S. Naslov na »Posvetovalnico« je pravilen. Ce vaših »dveh pisem« nismo prejeli, ni to naša krivda. Na anonimna pisma in notvore imen r»e odgovarjamo. Na vprašanja, naslovljena na posvetovalnico, odgovarjamo samo v rubriki. Kam bi prišli, če bi hoteli nein-teresente moriti z zdravniškimi pojasnili po vseh predalih lista. — Uleus. Prosimo vas. pomislite vendar! Toliko zdravnikov ste že konzultirali, v vseh mestih Jugoslavije, v Gradcu, bili ste na zagrebški kliniki, kakor zatrjujete, in sedai zahtevate od nas, naj pri tako brezdvomno kompliciranem primeru na daljavo brez preiskave ugotovimo, kaj vam ie in na; svefuiemo.
„Moj mož Pravi mlada gospa
sme kaditi" Mica- »Ne škodi'če
so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam."
sebno mnenje; nikakor pa ni slutil, da je bil on tisti, ki je pred desetimi leti zaklal financarja v Strmem vrhu. In še tega in onega ni slutil. Da, koliko stvari se zgodi na svetu, ki jih nikoli živ krst ne zve ...
A kadar je bilo župniku tako pri duši kakor nocoj, ni bil zmožen očitkov Z bledim smehljajem na ustnicah je vzdignil roko in napravil nad grešnikom znamenje odveze:
»Absolvo te a peccatis feuis...«
Umirajoči je v vzhičeni nejeveri zavil ooi.
»Odpuščeno?!« ie zasigal s poslednjim glasom. »Vse odpuščeno?... In moja nečistost, gospod? In nedolžna kri? In deset božjih ropov?... Vse to... odpuščeno?...«
Župnik, sam ni vedel kako in kdaj in zakaj, se je sklonil k ubogemu grešniku. tvobožal rmi znojno lice in ga poljubil na čelo.
»Zaspi v miru, Gabrovec. Bog je usmiljen, o. kdo ve. morda veliko bolj. nego sem vas učil! Vse odpusti Gospod in izbriše ... samo ...«
A te misli ni smel izreči, zdai ne. niti samemu sebi ne Še ie stalo tam telo Gospodovo in čakalo, da ga položi umirajočemu v usta.
Poslikana ura je odbila polnoči. Gabrovec ie ležal mrtev na postelji in njegova še mlada žena se je kriče metala nanj. V dim mrtvaške sveče je zadišalo po toplib ženskih solzah. Župnik ie kakor strahotna pospravil in odšel.
Taka trudna praznota ie bila v niem: ničesar razen tiste edine misli. Bila je kakor morje, vse struge so se iztekale vanjo.
»Objem!ie ga in vipije nad njim.« se je spominjal Gabrovčeve vdove. »Čudno: vsak človeik bi moral imeti tako koga svojega... Samo pes na verigi ga nima: sam se muči, sam koprni in zavija v noč. Čuj ga! Tur... kar venomer... in veriga žvenkeče... Oh. ne v noči, ne v vnanji temi! V moji prekleti krvi!...«
Pot se je strmo spuščala v klanec. Župnik je kolovratil po njej kakor pijan. Cerkovnik Matida se je čez ramo boječe oziral nanj.
»Kakšen bo konec priklenjenega psa?« je dolblo župniku v glavi. »Nu, kakšen? Zmešalo se maj bo lepega dne; od žalost: in neizpolnjenih san.i bo pogini) na svoji' verigi Ali pa bo Tibesnel in zasadil zobe v roko. ki ga krmi. Steklina, poreko dobri ljudje, z motiko ga pobijejo, vsa h:ša bo gledala, in tisti, ki ga je pes najmanj sovra-
Po svoji fazoni so ti klobuki prav tako preprosti, kakor so bili dosedanji, vendar so pa izredno skrbno izdelani, ker imajo vložke iz klobučevin raznih barv. Večkrat vidimo na takem klobuku na mestu traku samo vložen klobučevinast pas, ki ga vidimo na našem prvem modelu. Diagonalne intar-
obliko s temnim vloženim pasom, ki ie poleg tega okrašen na robovih s temnimi šivi pa vidimo na zadnji sliki. V ospredju vidimo srednje močno modro klobučevinasto formo z napol širokim okrajem, ki je v njo vdelan močen ornament peskovo sive barve v slogu pentelj iz dobe Louisa XV.
pere sam [
kako se zdravite. Ali res mislite, da ie kaj takega mogoče? Saj ste vendar inteligenten človek, ki bi moral uvideti, da posvetovalnica morda lahko svetuie kaj malega, kako domače ali drngo sredstvo priporoči. da pa nikoli ne more nadomestiti zdravnika, njegove preiskave, laboratorijev in klinik. In bolj kot v takem »nesvetova-nju«, leži njena naloga v tem. da poučuje bralce in iih uvaia v medicinsko mišljenje, iim razlaga in tolmači fiziološke in bolezenske pojave: iztreblja predsodke, pojasnjuje nesporazumlienja in podobno. — Kar vam torej moremo svetovati ie to. da se odločite za temeljito zdravlienie. po možnosti v kaki večji bolnici. — G. L. H. v L. Na tako široko zastavljeno vprašanje ni moči drugega odgovora, kot da so vsa, na prodajo postavl;ena barvila od oblasti kot neškodljiva preizkušena in dovoljena
-	G. M, Ž. v L. Poskusite z mazanjem z 2% resorcinovim špiritom, ki najmanj ne bo škodoval utegne pa pomagati. Prav tako se lahko uporablja žveDleno mazilo dobljivo v lekarnah. — Nesrečna mati. Popolnega uspeha pač ne bo mogoče doseči Večmesečna sistematična masnŽ3 m lahko nekoliko izboljša sedanje stanie. Ce hi se zato odločili, smo vam pripravlieni dati nndnlina navodila, kako io ie izvajati. — G. M- T. v V. Ne umivaite se z vodo in z milom. Uporahliajte kako nevtralno olje ali lanolin zmešan z iednako količino vode
—	G. S. P. v B. L. »Kosmate noge* pustite lepo v miru. Vect in takv so depilartorii Kocine zrasto ob niihovi uporabi seveda vedno zonet iz nova in pogosto še kreo-keiše. debelejše in torei vidnejše. Vsa ta sredstva uničijo las nad kožo, ne pa njegove korenine pod njo.
Knoujte!	Čitajte!
Princesko Zvezdano'
Varuje perilo!
Anonimna pisma
V družini francoskega inženjerja Viktorja Decenstera, ki je bil nameščen pri nekem vedikem podjetju v Antwerpnu, je prišlo do pretresljive tragedije. Mož je star 53 let in je imel štiri otroke. Zadnje čase je dobival anonimna pisma, ki so zatrjevala, da je samo zadnji otrok njegov, prvi trije pa so plod nezvestobe njegove žene. Pisma so moža tako pretresla, da je slednjič neki večer, ko se je žena slučajno odstranila, ustrelil tri prve otroke in se nato sam javil policiji
Senekove kosti so našli
Pri Mentani blizu Rima so odkopali razkošen sarkofag iz časa rimskih imperatorjev in v njem so našli dobro ohranjeno okostje znatnih dimenzij. Zlasti lobanja je bila dobro razvita. Ker je stala na tem mestu po Plinije-vem poročilu vila pesnika in filozofa Seneka. ki si je 1. 65. po Kr. sam pre-rezal žile. menijo, da je to okostje njegovo. Stvar proučujejo sedaj arheologi.
Cela armada pripravljena za boj proti poplavam
Češkoslovaška vlada je izdala najs širše odredbe za primer nevarnih po« plav. Vojaška uprava stavi na dispozi; cijo političnim uradom in občinam v ogroženih krajih celo armado. 57.000 vojakov je te dni na delu pri odstra* njevanju snega. Tehniški oddelki so pripravljeni za razbijanje ledu in za zavarovanje vasi pred povodnijo. V slučaju potrebe se izvrši mobilizacija za vse tehniške oddelke.
žil, bo najbolj vesel... Spet bo tiho v nočeh; pes ne bo tulil, veriga ne bo žvenketala... Pa recimo, da se vendar kdaj odtrga in jo čez drn in strn ubere v temo. Kam. sirota, kj si zdavnaj pozabil imena steza in sledov? Z očmi zamaknjenimi v svojo volčjo bajko se pripodiš do brezdna in planeš vani kakor slep in si razbiješ glavo...«
»Ne tam, gospod, za pet ran Krišče-vih!« ga je na križempotju zdramil Matijev prestrašeni glas. »Ne po bližnjica! Za menoj, na levo... Tam je stara drča, vsa v Iediu, in pod njo kamnolom. 2'vi ne pridete na ono stran, gospod!«
Pes v temi je radostno zalajal. Drča. prepad! Ni je verige, ki se tam ne bi utrgala...
Visoke smreke so se črno vile v burji. Rjovele so strašno, nerazumljivo pesem. In župnika je obšla ostra gotovost, da se nekaj odloča v niem. Vsa tesnoba njegovih moških pomladi, vsa bol priklenjenega se je bila strnila v ta edini trenutek.
»Zamaknjen v svojo volčjo bajko olaneš v prepad in si razrtvješ glavo... Konec bo — in mir tvoji duSi...«
Tedaj na desno! Z odločnimi koraki 'e kremi po bližnjici.
»Nikar, gospod!« Matija je pritekel
za njim, mahaje s svetiljko. »Glavo si razbijete... Čemu. ko je tukaj varna pot!«
Ujel ga je za komolec. Sveta posoda v župn kovih rokah je omahnila. To s;a ie osvestilo. In zdajci ga ie kakor čudež prevzela svetla, vroča misel.
»Varna pot praviš?« Toliko da ni zavriskal. »In glave naj si ne razbi-jem?«
»Nikar, gespod! Kakor Boga prosijo ...«
»Kam vodi tvoja varna pot. duša krščanska?« Krčevito ga je zgrabil za ramo. »Govori, kam? V sužnjost ali v živi ;e nje?«
»V življenje, gospod, v življenje.« je zibegan potrdili cerkovnik. »V življenje vodi.«
»V svobodo?« je vipraševal župnik kakor iz uma
»I, kamor že, gospod... Nu, poj- | diva.«	;
»Nič kamor že, pojdsva. Ce bi • bil ti priklenjen pes. kaj bi storil, to novei! Z verigo na vratu, kaj bi storil?«
Matija je buljil župniku v spačeni obraz in v svoji osuplosti dolgo iskal odgovora. Nato se je zasvetila v njegovi glavi nreprosta. najlboljša misel. Sčetinasto lice se mu je raztegnilo v
ponižen režaj in z vso dobroto svojega srca je izrekel besedo, ki je sam šele čez dolgo utipal njen pomen.
»1. gospod, strgal bi se z nje! Strgal bi se. če bi se le količkaj mogel...«
»Strgal bi se!« je zavpil župnik v rjovenje burje. »Strgal bi se z verige! ...«
V tem vzkliku mu je padlo breme z duše. Prečudna lahkota ga je obšla. Glas psa, ki je tulil v noč, in trdi žven-ket verige sta mahoma utonila v bu-čanju vrhov, v njih divji molitvi k daljavam ...
»Prav govoriš, Matija,« je rekel z glasom, tako zvonkim, da cerkovnik še ni bil slišal, enakega iz njegovih ust »Naj se zgodi po tvojem: na levo... V svobodo, marš!«
Ko se je dobravski gospod tisto noč vrr.il v ž urin išče, je« dobršno uro pisal v svoji «obi.
Proti jutri* so tiho zaškripala hišna vra*a; visoka postava je stopila it« prag. zaprla za seboj, ne da bi zaklenila. in z brziimi, neučakanimi koraki odhitela proti dolini...
Suščeva burja se je bila med tem izprevrgla v vihar, ki ie zasipal pokrajino z mehkimi, debelimi kosmi snega. Dolga je cesta, daleč je vodila pot, visoko so se kopičili snegovi, z besno
Ljubljansko letališče
Ko so gradili prve železnice, je prebivalstvo v mnogih krajih z velikim nezaupanjem gledalo »novotarijo< in marsikatera občina je takrat vse storila, da opasna železna cesta ne poteče po njenem ozemlju. Tudi pri nas še danes pripovedujejo, kako •o Slov. Bistrica, Vrhnika itd. se »srečno« ubranile neposrednega stika z železnico in potem morale čakati, moledovati in žrtvovati desetletja, da se Jim je končno posrečilo dobiti vsaj posredni spoj z glavnimi prometnimi žilami.
Danes stojimo pred novimi prometnimi problemu Z železnico se bori za prvenstvo avto, a vedno mogočneje stopa v ospredje problem zračnega prometa.
Ogromne investicije, ki jih zahteva vpeljava železnic, polaganje tirov, nadzorstvo proge, organizacija prehodov preko proge, izgraditev železniških postaj in namestitev ogromnega pomožnega osobja, ki šele omogoča in osigurava funkcijo železniškega pro-
pa makar tudi brez našega sodelovanja.
Še predno je bil ustanovljen oblastni odbor Aero - kluba v Mariboru, je ljubljanski Aero - klub razposlal spomenice na vse merodajne činitelje in opozarjal na interes, ki ga kaže inozemstvo za problem razširjenja zračnega prometa preko Ljubljane, da, imeli smo pred leti cejo ponudbo, da t.eka inozemska družba iz Nemčije na svoje stroške zgradi v Ljubljani letališče. Preteklo je od tega že dokaj časa, pa še do danes ni ničesar zadobilo konkretne oblike. Maribor je začel več kot eno leto kasneje s svojim delom, pa stoji danes tik pred dovršit-vijo aerodroma, Ljubljana, metropola Slovenije in tretja prestolnica, pa čaka in pušča svoja življenskovažna vprašanja v ne-inar.
Drugod so za rešitev problema podale inicijativo gospodarske ustanove, občine mest, ki so se za letališča potegovala, so žrtvovala ogromno za dosego tega cilja, ker so pravilno razumele, da je v tem bodoči gospodarski napredek, pri nas pa je bila da-
Brezmotorno šolsko letalo v zraku!
Silva predočuje brezmotorno letalo takoj po startu. Četvorica pod aparatom je z gumijasto vrvjo dvignila letalo od zemlje
meta, vse to je daleko nad zahtevami, ki jih stavila zračni promet. Pri slednjem je treba graditi letališče, namestiti vzdrževalno osobje in nabaviti aparate, dočim ostane organizacija proge, preko katere lete avioni, odvisna, kar prihrani napram železniškim investicijam ogromne izdatke. Zračni promet bi v gotovem oziru lahko primerjali pomorskemu prometu, kjer rav-notako ostaja odviš^n izdatek za popravila in polaganje tračnic, saj sta zn^ak in morje vsakomur dostopni cesti brez vseh popravil.
Res je seveda, da velja prednost zračnega prometa pred železniškim le za dolge proge, saj le v takih slučajih prihaja prav do veljave organizacija terena in prihranek na času. Iz navedenega vidimo, da bo za dolge proge zmagal potniški avion, da bodeta pa na kratkih progah ostala še nadalje v nadmoči lokomotiva in avto.
Ljubljana! Kdo bi si danes še upal trdi ti, da je njen gospodarski razvoj mogoč na starih temeljih, na katerih je gradila svoje življenje doslej. Naša industrija, naše tr-govstvo in obrtništvo je že zdavnaj prekoračilo ozke meje, v katerih se je v polpretekli in pretekli dobi moglo razvijati. Svoi pogled je uprl naš gospodarski svet iz ožjih mej svoje domovine tja na jug, kjer je edino še "odprt hvaležen trg za naše proizvode, zato pa je tem bolj v interesu našega gospodarskega razvoja, da si omogočimo izhod v svet z najmodernejšimi prometnimi sredstvi. To je dosegljivo le z zgradbo ljubljanskega letališča, kjer se bodo stekale žile zračnega prometa ne le iz naše države, temveč tudi iz inozemstva. Kategorič na zahteva in najvišji interes Ljubljane je dosega zračnega spoja z ostalim svetom, ker le v tem slučaju moremo računati, da si bo opomogla naša industrija, trgovina in cbrt, obenem pa bo pojačan tujski promet, ki mora ravno vsled krasot naše ožje domovine Slovenije postati nov vir blagostanja pri nas.
Že se vrše razgovori za uvedbo stalnega zračnega prometa preko naše države. Za nas se interesi ra češkoslovaška in Avstrija, mi pa, ki bi iz teh razgovorov in zaključkov morali potegniti za svoje kraje posebne koristi, se niti ne ganemo. Zadovoljujemo se s časopisnimi konstatacijami o načrtih, ki jih delajo drugi o nam tako blizu stoječih stvareh, nimamo pa očividno niti volje niti energije lotiti se zadeve aktivno. In vendar je to problem, ki bo rešen bodisi v škodo ali pa korist Ljubljane in s tem Slovenije, v najbližji bodočnosti,
togoto je podrl vihar svoje bele konje proti goram. Ljudje, ki so v prvem jutranjem mraku stopali pred vrata obcestnih hiš in si meli zaspane oči, so strme gledali za potnikom, ki je bredel ipo snegu, vse dalje, naravnost v vihar, omahoval, padal in znova vstajal in hitel svojo pot naprej.
Njegov obraz je bil tako izpreme-ctjen, njegove oči tako mlade, da ga ni nihče spoznal. In godba snežnega viharja je toli nenasitno požirala vse glasove, da ni nihče razumel, ko je padal in vstajal in vzklikal:
»Pozdravljena, zarja! Pozdravljen, moj veliki beli dan!...«
To je bila nekako tista ura, ko je dobravska kuharica Barba, vsa v skrbeh, ker župnik ni bil vstal za jutranjo mašo, spoštljivo odprla vrata njegove spalnice in zagledala tole:
Gospodova postelja je bila nedotaknjena. Pred dogorelo petrolejko' je ležalo na mizi zapečateno pismo z naslovom Njegove Prevzvišenosti in zraven njega župnikov lepi črni kolar, ki ga je Barba zmerom tolikanj občudovala ...
pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo
Chivtofeppin
Pobi te x vsaki lekarni.
3-a
na inicijativa po Aero - klubu v Ljubljani, izdelani konkretni načrti, kako naj bi se stvar prijela v roke, pa vse skupaj nič ne zaleže. .
Sedaj, ko se sestavljajo, odnosno revidirajo proračuni mestne občine in oblastne samouprave, je še čas, da kompetentni či-nitelji preidejo od razmišljanja k dejanjem. Ako bo zamujena tudi ta prilika, se bo sedanje generacije spominjala zgodovina, ki ne bo opravičevala zanemarjanja, temveč bo nesposobnost obsodila!
Ljubljana naj ne posnema starih očakov, ki so se železnice branili!
Ford, znani avtomobilski kralj, je svoje aeroplanske tovarne v Detroitu v toliko izpopolnil, da bo od 1. maja letošnjega leta dnevno izgotovil eno trimotorno potniško letalo iz kovine.
V	Stettinu je bila vsled izredno hude zime organizirana baza za pomoč v ledu za-mrzlim ladjam. Pomoč donašajo letala, ki so opremljena za pristajanje na ledu in snegu.
Znani nemški letalec v. Konig-Warthau-sen je pristal s svojim lahkim letalom »Klemm - Daimler« 20 KS (letalo kakor naša >Lj.ubljanac) v glavnem siamskem mestu Bangkok. Odletel je iz Nemčije pred pol mesecem.
Socilalno politiko
Socijalno skrbstvo občin
V	dnevnem življenju ie doma prepričanje, kakor da je organizirano in dobro ter dosledno socialno skrbstvo samo za večja mesta potrebno, drugod pa da take potrebe ni ali da vsaj ni tako izrazita. To mnenje ima svojo utemeljitev v tem, ker je v mestih beda bolj vidna; organizacijsko življenje s svojim delovanjem vidi globlje in šir-je in išče one, ki se v bedi skrivajo in so pomoči potrebni; v mestih je socialni čut morda bolj razvit, zdravstvena politika mest pa je prisiljena, da se intenzivnejše peča s socialnimi problemi, ker je pač socialna beda Ie premnogokrat izvor najrazličnejših bolezni.
Koncentracija prebivalstva v mestih potisne na površje socialne probleme, ker je v tej koncentraciji skrita tudi koncentracija socialne bede in potreb. Razmah industrije v mestih mora logično prinesti s seboj zanimanje za socialno vprašanje, tujsko-pro-metna politika mest mora dvigati splošni socialni in zdravstveni nivo mest ter se tudi v splošnem zanimati za udobnejše življenje prebivalstva, za lepše ulice in stanovanja, kar vse naj tvori privlačno moč za tujca. Mesta hočejo biti kulturna središča večjih ali manjših pokrajin in prisiljena so, da v stavbo svoie kulturne zgradbe vzidajo tudi moderne socialne ustanove, ki za veliki zunanji svet predstavljajo poleg šol in knjižnic vidno in važno znamenje kulturnega življenja.
Taki momenti za podeželske občine ne pridejo v poštev. Za intenzivno socijalno skrbstvo ni močnih zunanjih impulzov, k temu pa se še pridruži nerazumevanje podeželja za socijalne probleme, tako da za organizirano socialno skrbstvo po deželi ni žive gonilne sile. S tem pa ni rečeno, da zunaj po vaseh ni socialnih problemov. So in morda marsikje še v intenzivnejši obliki, kakor v mestih. Letošnja huda zima je v deželo vrgla samo en socijalni problem: mraz. Dobra srca so se zganila in ko so v ta problem pogledala, so se jim odkrili strašni prizori najnujnejših socialnih vprašanj. Pod mrazom je bila skrita lakota mnogoštevilne, obubožane družine brez očeta in z bolno materjo; videlo se je, da je mnogo revnih starčkov obsojenih, da hodi od hiše do hiše na hrano v najhujši zimi, čez noč pa jim ie v listju v šupi postlano. Pomožne akciie so ugotovoile, da družine stanujejo v brlogih, mnogi hromi ali s
strašnimi ranami po životu, marsikdo slep in do skrajnosti betežen, brez obleke in hrane. Vsi trpini človeka, ki je rojen, da ga solnce obseva in da je srečen.
Letošnja zima je pokazala strašne prizore socialne bede. Kdor jo je videl ob prvih gorkih žarkih spomladanskega solnca, ne more in ne sme nanjo pozabiti. Z zaklju čitvijo javnih in privatnih zbirk za gladu-joče in potrebne ne sme socialnega razu mevania biti konec. Pomladansko solnce ne more vsega samo storiti. Treba je organizirane ljudske splošne pomoči. Problem socialne bede je tako aktualen, da zasluži naj-resnejšo pažnjo javnih in privatnih faktorjev.
Občine morajo poleg gospodarsko-uprav-nih edinic postati živa torišča živahnega in popolnega socialnega skrbstva. Zadnjič se je moralo zgoditi, da občinskim funkci jonarjem socialni položaj družin v občini ni bil znan ali če jim je znan, da ničesar ne store, ker »ni kreditnih sredstev«. Občine morajo postati aktiven dobrodelni urad, delaven v vseli smereh dobrega socijalnega skrbstva. Morda ni nobena panoga javnega življenja v občinah tako zanemarjena, ka. kor je panoga socialnega skrbstva. Imamo sicer razne ubožne zakone in splošne predpise o socialno-političnih dolžnostih občin, vendar pa se je tozadevno nadzorstvo nad občinami izgubljalo v pesek in v vodene splošne smernice. Večjo pažnjo se je polagalo politični kontroli občin in temu, da občina ni prešla iz političnega objema te ali one stranke.
To mora postati drugače. Občinske proračune je treba v socialno-političnih postavkah strogo prekontrolirati in odrediti, da prideta v občinsko socjalno-politično delo sistem in organizacijski duh. Priti mora v udejstvovanie produktivna inicijativa in ne skromna slučajnostna pomoč. Občinski odbori in tudi župnišča morajo .postati velika ostra očesa, ki vse vidi.io iti za vse pravočasno sama od sebe skrbe. Treba Je, da se dvigne socialni čut, ki ie našemu narodu gotovo svojsten in po naravi dan.
Imamo Zdravstvene domove in čuje se o novih velikih načrtih. Lepe in koristne so take ustanove, ako so ustvarjeni vsi drug; predpogoji. Dokler pa podeželska zdravstvena. in socialna kultura ne pride višje, se mi zdi, da bi bili taki domovi kakor fevdalni gradovi, v katere je imel dostop le oni, ki si ga je znal izposlovati. Zdravstveni domovi so višje nadstropje, treba pa je predvsem temeljev. Državni higijenski zavodi pa morejo in morajo v smeri poglobitve socialno-političnega dela občin mnogo storiti, da ustvarijo predpogoj za zdravo zdravstveno politiko po naših vaseh in tudi po mestih. To je ena njihovih najvažnejših in najnujnejših nalog.
Predlog za revizijo osem-urnika propadel. O tem predlogu angleške vlade je dolgo in burno razpravljal upravni odbor Mednarodnega urada dela. Dne 12. t. m. je padla odločitev tako, da je bil predlog odklonjen. Proti vsaki reviziji washingtonske konvencije o osemurniku sta se izrekla italijanski vladni delegat in delegat Belgije. Podjetniki so po svojem francoskem govorniku Lambertu Ribotu hoteli končno odločitev preložiti na majsko zasedanje, med tem pa dobiti mnenja in predloge posamezni vlad. Ta predlog ni prodrl, istotako tudi ne predlog angleške vlade, ki je šel za tem, da bi poseben odbor to vprašanje do.prihodnjega zasedanja preštudiral. Z delavskimi zastopniki sta glasovala dva vladna delegata (Italija in Belgija) dočim so se delodajalci glasovanja vzdržali in vztrajali na svojem predlogu. Vprašanje osemurnika katerega revizijo je sprožila angleška vlada bo v predstoječih angleških parlamentarnih volitvah gotovo igralo veliko vlogo v prid težnjam Macdonalda.
Davčna obremenitev dohodkov. Zagrebška »Socialna misao« prinaša pregled davčne obremenitve za posamezne stanove v državi in pravi, da od 1000 dinarjev dohodkov odpade davčne obremenitve na kmeta 100.38 Din, na trgovce in obrtnika 125.06 Din na industrijo, denarne zavode 45.22 Din na delavca in nameščenca 222.28 Din. Odgovornosti za te številke ne prevzemamo, ker povsem točne ne morejo biti.
Državni teden za preprečevanje nezgod v Nemčiji. Nemški nosilci socialnega zavarovanja so v zvezi in s pomočjo vseh ostalih javnih in privatnih organizacij, ki imajo v programu skrb za ljudsko zdravje, v času od 24. februarja do 3. marca t. 1. priredili tkzv. teden zaf preprečevanje nezgod. Namen te velike akcije je, da z veliko in vsestransko propagando v najvišjih vrstah naroda vzbudi smisel za potrebo in za možnost preprečevati nezgode, zlasti one pri delu. Propaganda se je poslužila sledečih sredstev: predavanja v obratih in delavnicah, javna splošna predavanja, kino, gledališča, skioptične slike, visoke in strokovne ter tudi ljudske šole, časopisje in radio, plakati, brošure, razpis nagrad, za dobre predloge in misli itd. »Reichsarbeiter-blatt« je v celoti posvečen tej propagandi.
Zvišanje soc. zavarovalnih prispevkov v ČSR. To vprašanje je postalo gotovo dejstvo. Večina blagajn posluje z velikim dcficitom in temu je treba odpomoči. Izčrpane so zadnje rezerve. Za prvo pomoč bo vlada blagajnam dala brezobrestno posodilo, za bodoče pa je odločena, da zviša prispevke, ki so danes približno isti kakor pri nas. Vprašanje se zavarovalno-matema-tično razmotriva v ministrstvu za socialno politiko in v centralni socialni zavarovalnici, da se ugotovi primeren odstotek zvišanja.
Mednarodna zveza novinarskih sindikatov je na svojem zadnjem kongresu sklenila ustanoviti svoj poseben statistični urad, ki naj ugotavlja in zbira podatke o delovnih pogojih novinarjev v posamezni!) državah, da more na ta način izdelati potrebne zak. osnutke v zaščito novinarjev. Kongres je tudi osvojil mnenje, da so novinarji v službi radia smatrati enakovrednim časopisnim novinarjem.
Pri vetru in neurju
ne čakajte, da postane Vaša koža hrapava in razpokana, temveč se ognite temu z
NIVFACHIME
Natrite ž njo vsak večer, predno greste k počitku in istotako podnevi, predno se po-daste na oster zrak, temeljito lice in roke. Koži sorodni Enerit, ki ga vsebuje edino Nivea - ereme. naredi vašo zunanjost lepo in mlado.	2662
Kmetijski vestnik
Umetna gnojila za zelenjavo
Za prehrano rastlin so potrebni ogljikova kislina, voda, dalje dušik in od rudninskih snovi posebno fostorova kislina, kalij, apno. magnezij, žveplo, železo in klor. Nastane vprašanje, katere teh snovi so za gnojenje najbolj upoštevanja vredne. Ogljikova kislina ne. ker jo dobe rastline dovolj iz zraka; voda tudd ne, ker jo dobe potom padavin ali jo dodamo tudi z zalivanjem. Vsaki kulturni zemlji, to velja posebno za vrtove, k'Jer pridelujemo intenzivno rastline na malem prostoru, primanjkuje vedno dušika, fosforove kisline, kalija in apna. Ostale snovi, kakor magnezij, žveplo itd., se nahajajo v zemlji v zadostni množini; za "te nam ni treba skrbeti in jih nadomeščati. Zakon minima (temeljni zakon gnojenja) pa pravi, da množina žetve zavisi vedno od onega činiitelja (gnojilne snovi), ki je v zemlji v najmanjši meri zapopaden. Ta zakon moramo vedro vpoštevati pri gnojenju rastlin, če hočemo doseči največje donose.
Najbolje ustrezamo navedenim zahtevam, če gnojimo rastlinam z dobrim hlevskim gnojem. Hlevski gnoj je in ostane glavno gnojilo na vrtovih, ali često ga nam primanjkuje. To občutijo posebno posestniki vrtov po mestih, ki si večkrat tudi za drag denar ne morejo nabaviti gnoja. Kot nadomestek hlevskega gnoja nam služi kompost ali mešanec, katerega ne bi smelo nikdar manjkati na vrtovih. V zadnjih desetletjih pa uporabljajo tudi za vrtove umetna gnojila. Mnogoštevilni poskusi na vrtovih so pokazali, da se brez umetnih gnojil tudi v vrtnarstvu ne morejo doseči največji donosi tako glede zelenjave kakor cvetlic.
Izreden učinek umetnih gnojil se pokaže na vrtovih zaradi tega, ker je vrtna zemlja v boljši kakovosti kakor njivska; zato je tudi bolj dovzetna in hvaležna za umetna gnojila. Zelenjava in cvetlice že po svoji naravi zahtevajo bolj lahke, raztopne redilne snovi in te jim nudimo z nekaterimi umetnimi gnojili.
Ker pa učinkujejo posamezna umetna gnojila, kakor superfosfat, čilski so-liter. kalijeva sol, Ie enostransko in je njih mešanje med seboj precej težavno za lajika, je Kmetijska družba na željo svojih članov-vrtnarjev sestavila posebna mešana umetna gnojila za vrtove. Tako je sestavljeno posebno me-šano^ gnojilo za zeljnate in solatne rastline (budi paradižnike, kumare itd.), ki potrebujejo mnogo dušika in kalija. Istotako tudi za stročnice (grah in fižol). dalje za korenske rastline (korenje. krompir, peso itd.) in posebej tudi za cvetlice. Gnojila se oddajajo tudi v manjših množinah, to je od 1—5 kg za ceno od 2.50 do 3 Din za kg.
S tako podrobno oddajo mešanih umetnih gnojil želi družba postreči članom posebno v mestih, ki si ne morejo priskrbeti v do voljni množini hlevskega gnoja	F. K.
Še o polomu našega
hmeljarstva
G. inž. Teržan je odgovoril na moi članek v »Jutru« od 17. februarja. Želel sem odgovora od z druge strani. Ker ie pa nuina potreba, razjasniti krivdo na krizi našega hmeljarstva, ki io tako težko občuti naše narodno gospodarstvo, smatram za potrebno, da se povrnem na zadevo.
Priznam g. inženeriu niegov trud za obvezno signiranje. Vsa javnost ve. s kakšnimi težavami sta vodila z inž. Sadarjem ta neenaki boj proti strnjeni fronti vseh drugih prizadetih ki jim niso bile mar potrebe in koristi hmeljarjev kot celote. Vem tudi. da danes ne nasprotuje nihče več obveznemu signiraniu in da so morale pod težo položaja umolkniti tudi vse tiste de-outacije in intervencije, ki so »v imenu hmeljarjev« protestirale s tolikim hrupom proti signiraniu.
Pribijem vnovič, da nosijo glavno krivdo na hmeljarski krizi naši hmeljarski vodi-telii in- strokovnjaki. Za te gospode bi bilo že dovoli krivde, da ni niti eden energično dvignil glasu proti blaznem širienju hmeljarstva v neprikladnih legah tako v Sloveniji kakor posebno v Vojvodini. Če smo predvidevali drugi — nestrokovnjaki popoln polom kot nuino posledico takega početja. bi bili pač morali predvidevati vsaj toliko tudi diplomirani strokovnjaki.
Ni bilo umestno, da je z. Teržan napisal v svoji »Monografiji hmeliske kulture v SHS« naslednje besede (4. stran): »Pogoji, klimatični in talni, so za proizvodnjo kvalitetnega hmelia v naši očetn«avi taki. da bi mogli z malim trudom ln dobro volio ter več smislom za zadružništvo In strokovno organizacijo postati kmalu prvi proizvajalci hmelia in prvi ponudniki na svetovnem trgu«.
Žal smo dosegli v proizvodnii tretje mesto, pač pa smo se že izkazali res kot prvi
por.ujalci, saj smo največja nadlega na seh tržiščih.
Prav tako trdi inž. Teržan. da ie pisanje inozemskega strokovnega tiska o »jugoslovenski nevarnosti« prazen bavbav. Kaj so prazen bavbav tudi desettisoči stotov našega hmelja, prodani po sramotni ceni okrog 15 Din za kg. in drugi deset tisoč stotov. ki ležijo neprodani v Niirnbergu. Žatcu in Strassbourgu. katere ponuja naš hmeljar s klobukom pod pazduho in po-vzdigrijenimi rokami?
Nadalje trdi. da so hoteli inozemski voditelji svoje ljudi z »ugoslovensko nevarnostjo« le odvrniti od čiste resnice. Kaj pa je ta čista resnica?
Čista resnica je to, da je povzročila nesrečna Djuričeva teza bojkot našega hmelja, ker je ves svet videl nevarnost poplave slabega blaga. Moj izvestitelj, eden voditeljev Srednjeevropskega biroja, je rekel na Djuričevo tezo: »Preden boste vi nas pritisnili ob steno, vas bomo mi zadavili!« Mislim, da je dovolj jasno povedano.
Tisto o sušilnicah ie prav lepo in resnično, vendar ne boste trdili, gosp. inžeuj?r, da moremo s pravilnim obdelovanjem, obiranjem in sušenjem napraviti iz nekvalitetnega blaga prvovrsten produkt, ki bi lahko konkuriral z žateškim, savinjskim in drugim res kvalitetnim hmeljem. Uspešna konkurenca je mogoča le z boljšim ali vsaj enakovrednim blagom. Navajati v dokaz dobre kvalitete banaškega blaga, mnenje beograjske pivovarne, je neresno početje, posebno ker sami obenem priznate, da je tisto blago grobo. Za taka mnenia imamo druge forume in so celo Čehi, ki jim ne manjka prvovrstnih pivovarn, iskali mnenje v dunajskem znanstvenem zavodu. Res je tudi, da je 15.000 ha hmeljnikov preveč v svetovni produkciji. Dejstvo pa je, da je nastala polovica tega povižka prav v Jugoslaviji.
Obžalujem kratkovidnost strokovnjakov, ki niso vedeli, da hmelj ni pšenica, ki rase s pridom v vsem zmernem pasu, temveč je dar izredno ugodnih podnebnih in talnih razmer. Banatska zemlja je izrazito žitna zemlja, ki je za kvalitetni hmelj neprimerna. Dolžnst strokovnjakov je bila, povedati to pravočasno prizadetim in vsej interesi-rani javnosti. Koliko razburjenja, koliko razočaranj in koliko denarja bi bilo prihranjenega!	Janko Kač.
le prvovrstnega dunaiskega izdelka nudi
M, Krištofič-Bučar
Ljub ja na, Stari trg 9. Solidne cene I	Bogata Izbiral
3823 a Pomladanske novosti!
Generalna direkeija državnih železnic kra« ljevine SHS je izdala
Statistiko železnic Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
v eksploatacijo generalne direkcije drž. železnic za 1. 1926. z vpogledi, podanimi za 1. 1925. Statistika se more kupiti pri finančnem oddelenju generalne direkcije in računskih odsekih Oblastnih direkcij drž. železnic. Cena 100 Din.	3452
Najidealnejša kurjava
za enodružinske vile, hiše, cerkve, dvorane, garaže itd. je ETNA sveže-zračna centralna kurjava, zrači m kuTi istočasno, je zelo štedljiva v pogonu io se lahko regulira. Prospekt« ia referenčne listine dobite brezplačno potom zastopstva	9 Luftheizungsbangesellschaft, Wleo, XVII., I. Tehnični biro »Tehoa« družba z o. z., L|ubljan&, Mestni trg 25, I. Telefon št. 25—SO.
Salonit
cementno azbestni škrilj
je za pokrivanje zgradb najboljši materija!.
I
Zdravje, kri in moč
da tistim, ki slabo prebavljajo, so slabokrvni i« oslabeli, HOČEVARJEVA AROMATIČNA TINKTURA. Vi 1 steklenica 20 Din. Razpošilja se o<J 3 stekl. dalje. Izdeluje in razpošilja edino'
LEKARNA PRI ANGELJU VARHU NA VRHNIKI
R «vm a ti Tam tr&an')e v kosteh, giht, ivcvraauzem, išijas zdravi naj,
uspešneje REUSANAL PASTA. Dobi se v vseh lekarnah. Proiz» vaja lekarna ARKO. Zagreb, L Ilica št, 12.
Dve slovenski knjigi •
fDr. Ivan Tavčar, Zbrani spisi«. HI. zvezek. — Anton Leskovec. »Dva bregova«. — Izdala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani.
Dve najnovejši novosti »Tiskovne zadruge«, vzlic vsej resnični in namišljeni krizi slovenskega Knjižnega trga agiine založnice, nosita obeležje dveh generacij: Tretii zvezek Zbranih spisov Ivana Tavčarja ie knjiga, ki jo bo prijateli naše književnosti lahko uvrstil za vse življenje na svojo knjižno polico, — standardna, klasična knjiga Drama mladega dramatika Antona Leskovca »Dva bregova«, ki je izšla kot 20. zvezek zbirke »Oder«, ie mlada po avtorju in po duhu in obliki. Iz te drobn knjižice govori sedanjost. Tudi zanjo smo lahko hvaležni »Tiskovni zadrugi«, kakor za vsako dobro slovensko knjigo, ki naid v teh težkih časih založnika.
Bilo bi odveč, govoriti na tem mestu o literarnem pomenu Ivana Tavčarja. Nje gova zdrava in klena beseda bo za Slovence vsekdar živa. četudi se staraio forme Tavčarjeve pripovedniške umetnosti Taka je usoda vseh klasikov: resnična vrednost, pristno jedro pa ie pri izvirnih duhovih dovoli močno, da kljubuje času. V tretjem zvezku, ki ga ie zopet uredil s strokovnjaško vestnostjo univ. prof dr. I. Prijatelj, je zbranih pet povesti, ki so bile napisane na prelomu 70. in 80. let prejšnjega stoletia: »Otok in struga«. »Tiberius Pan-nonicus«, »Kuzovci«. »Vita vitae meae« in »Janez Sonce'. Ko so iz.ihaiale v «Lj. Zvonu«, so bile dogodek v mailini slovenski literaturi. Urednikov ,uvod na začetku knjige nas lepo seznanja s splošnimi stranmi takratne faze Tavčarjevega pripovedniškega razvoja. dočim nas obilne opombe na koncu zvezka uvaja io v Tavčarievo- literarno delavnico. Tu vidimo v mnogih podrobnostih Tavčarja pri delu. pri snovaniu. razvrščanju gradiva: spoznavamo nastanek, okolje in zgodovinsko ozadie njegovih povesti ter žive tipe. ki so našemu romantiki! — realistu rabili za njegove povesti. Po čitanju povesti so urednikove strani vsakemu bralcu prava slaščica — ali. denimo v malce banalni prispodobi: fin desert po obilnem in krepkem kosilu. Vsesakor smemo biti ponosni s takimi izdajami naših klasikov! V niih ie zakladnica naše literarne besede, svetla zgodovina tega, kar smo bili ali kar smo hoteli biti:
O Leskovčevi drami »Dva. bregova« so listi mnogo pisali, ko se .ie vorizorila v Ljubljani in Mariboru Morda bo to svoje delo prekosil še sam pisatelj, ki si od n;e-ga mnogo obetamo; morda nam bo kdo drugi dal že kmalu še močnejšo, značilnei-šo dramo slovenske sedanjosti. Ne dvomimo pa. da bosta imela »Dva bregova« trajno mesto v slovenski dramatiki. Predvsem po zaslugi močne katakterizacije nekaterih oseb. ki daleko presega zabrisanost in meglenost, ki jo po navadi opazimo v pfvencih sicer nadarjenih dramatikov, potem pa po zaslugi originalnega okolja, razgibanega deian;a in nc v zadnii meri socialno - filozofske ideje, ki 'tiči na višku "avtorjeve zasnove, obsevana po prvem, vzhajajočem solncu nove ideie. Boli- kot problemi je Leskovca zanimalo samo življenje, konflikti med ljudmi, ki so izobčeni iz tako zvane družbe in ki si s svojo silno vitalnostjo sami grade mostove »na oni breg« (prispodobo je v socialnem zmislu uporabil Rus. \ I. Herzen in po nii imenoval knjigo svojih revolucijonarnih izpovedi in razočaranj). Leskovčeva drama ie dobra tudi kot čtivo za liudi. ki še niso pozabili sredi »senzacij« vsakdanjega življenia čitanja tihih, saniavih umetnikovih besed, ki se kakor zvoki magičnega klaviria izgubPajo nekje v podzavesti brezbrežnosti. B.
Skakal v „Ma!om kazalistu" in se kaj
Zagreb. 12. marca. Neki zagrebški kinematograf, Tci je kakih sMem let trohnel v lastništvu gledališča, je bil naposled dovršen in koncem minulega meseca otvorjen. Sedem l^t se je torej reševalo vprašanje gledaliških poslopij. Naposled, ko za drago kupljeni kino ni bilo dovoli denarja, da bi ga bili adaptirali v gledališče, so vzeli na pomoč dvorano v Tu-škancu, ki ie slavno razbremenjevala veliko hišo na Trgu kralja Aleksandra.
Toda to poslopje v »gozdu« ni bilo niti po udobnostih niti po legi v skladu z gledališkimi potrebami. Zato je Zagreb mnogo pričakoval cd novo otvorjenega »Malega ka-zališta« v Frankopano-vi ulici (bivši »Helios« kino). Za to adaptacijo so potrošili težke vsote. Pravijo, da bi lahko za njo zgradili novo gledališče.
Bilo je tedaj tem večje razočaranje, ko se ie občinstvo preverilo, da je to gledališče, ki naj bi bilo (kar pričuje že ime) intimno, ostalo kinematografski neprijetno. Avditorij, v katerem so zidovi pobarvani zeleno, a se-
deži prevlečeni z Jarkim in svetlim rdeči-lorn, deluje hladno, neprijetno. Garderoba za občinstvo je nameščena uprav eksempla-rično nerodno, tako da je po predstavah g n ječa na življenje in smrt. Oder je sicer opremljen z novimi modernimi tehničnimi pripomočki, vendar le-ti ne koristijo kdo ve kaj, ker je majhen in tesen. Samo v igralskih garderobah je konfort malce večji, vendar te še vedno niso dokončno urejene.
Torej v to »Malo kazalište«, ki je bilo otvorieno s Freudenreichovo igro »Črna kraljica« in v katerem so se igrale doslej, le bolj ali manj uspele komedije, nam je uprava Narodnega gledališča pripeljala na gostovanje neko-dunajsko revijo.
v V zadnjem času je v zagrebškem gleda lišču postala že obvezna navada, da gostuje jo tujci. Tako ni samo v operi, ki je sploh sestavljena iz samih gostov, ampak tudi v drami. Pri teh gostovanjih prevladuje tendenca: naj se glasi z odra zagrebškega Narodnega gledališča nemški jezik. Uprava Narodnega gledališča j;e odkrila, da je to vrlo rentabilno, ker se teater ob takih prilikah napolni. Upravi ni nič mar, da so taka gostovanja najpogosteje žalitev domačih igralcev, ker izvestna publika kar poka od navdušenja, ko čuje v gledališču nemščino, pa naj nastopa še taka gledališka »šmira?. Po načelu zaslužka je uprava dne 11. t. ni. pusti'a, da so v narodnem poslopju naše gledališke umetnosti nastopili dunajski »umetniki« dvomljivih umetniških kvalitet. Ime nujejo se »Femina - girls«. Kje nastopajo ti »girls? in ali sploh nastopajo na Dunaju, je naposled vseeno. Toda zagrebško občili stvo in med n.iimi celo i/vestno občinstvo, ki je ob tej priliki napolnilo gledališče, vendar ni dovolilo, da bi bilo prevarjeno za drag denar brez- vsakršnega protesta. Zakaj to, kar so nam servirali dunajski umetniki s svojimi girlsi, je bil zgolj izmeček velemestnih periferijskih kabaretov, podan na najbolj diletantski način. Publiki je bilo dovoli in je začela piskati, žvižgati, vpiti, protestirati in odhajati.
Takega škandala ni bilo že dolgo v za grebškem gledališču.
Ta skupina girlsov ;e bila prvotno angažirana samo za dva večera. Pozneje — bržčas po kaki skušnji — ie uprava podaljšala pogodbo na pet večerov. Ko pa je takoj prvi večer izbruhnil opisani škandal, se ni uso-dila. da bi jih še dalje zadrževala. Novinarjem je dala izjavo, da je »nasedla« nekemu tujemu agentu . . .
*
Ta gledališka senzacija je začetek dram-Ijenja iz zimskega spanja, v katerem se nahaja vse naše kulturno - literarno življenje. Gledališče igra. literarni časopisi izhajajo brez večjega elana. slave se jubileji in . tako prehajamo počasi v pomlad, ki bo nemara vendarle malce poživila projektirane akcije in dala impulzov in življenja stremljenju po kulturnem konstruktivizmu. Sedaj bo to lažje nego je bilo prej, ker se energije ne bodo več tratile za — politiko.
V vrsti bolj ali manj važnih jubilejev so proslavile popularne »Koprive« že svoje 25-letno izhajanje. Ta- satirično - humoristični list, ki se čita v vseh krogih naše države in ki je imel včasi celo važno politično ulogo. "e v poslednjem času opustil politiziranje in se docela posvetil družabni in kulturni satiri in humorju. Svoi jubilej so slavile »Koprive« v velikem stilu karnevala, ki je nekaj dni okupiral zanimanje skoraj vseh Za-grebča nov.
»Riječ«, ki tudi slavi 2o!etp.i jubilej, nadaljuje z izhajanjem, a regenerirana. Lastnik nove »Rtječi« je prejšnji glavni urednik An-te Kovač, ki se je združil z znanim publicistom Stevom Stojanovičem in zdaj izdajata »Riječ« tedensko kot neodvisno revijo, kakor je »Jutro« že zabeležilo. »Riječ« je v glavnem ohranila dosedanje sotrudnike. Po-sihmal bo še bolj favorizirala kulturne in literarne probleme.	Ka Mesarič.
J M" (2--*
Emil Kralj
v Nesfroyevem »Utopljencu«
Dr. Stanko Lapafne, Mednarodno In med-pokraiinsko zasebno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s pravnimi gra-nami oosestrinami. Ljubliana 1929. Založila Tiskovna zadruga v Ljubliani Strani 398. Broširana knjiga velja Din 180. v celo platno vezana Din 200. po nošti Din 5 več. Knjiga, ki io ie založništvo napovedalo pred božičem, je sedai izšla in oomenja po-mr.ožitev slovenske znanstvene literature na pravnem polju Pravni grani mednarodnega in medpokrajinskega zasebnega prava in grane posestrime so nastale v zadnjih desetletjih iz nuine potrebe naraščajočega mednarodnega in medpokrajinskega zasebno pravnega prometa. Zlasti se razvijajo izza končanja svetovne vojne. Zato bo naše] v knjigi vsak urad in vsak stan odgovor na zamotana vprašanja iz dnevne prakse: diplomatska in konzularna oblastva, politčna obiastva. duhovna sodišča 'n proračuni, trgovska in finančna podjetja. Sodnike, odvetnike in notarje bo zanimala vsa vsebina kniige brez izjeme.
»Ljubezenski zdravnik« in »Hvala za uslu» go«, Ant. Slonimski pa komedijo »Varšavs ski zamorec« iz židovskega življenja.
Dokaj lepa je žetev v kritiki. Tu se odlis kujejo knjige Zdzisla\va Debickega »Por= treti«, Leona Pomirowskega »Doktrina in tvornost«, gledališke ocene Bov^Zelenskega in delna monografija o Žeromskem iz pere* sa Stanislava Piol\vno\'Sze\vskega.
Poljska književnost 1. 1928.
Poljski kritik Konrad Gorski je v 2. ste* vilki »Slov. Prehleda« obsežno orisal stanje poljske literature v minulem letu. Jz nje= govega pregleda posnemamo le nekatere najvažnejše podatke:
V pesništvu je na prvem mestu izdaja zbranih spisov treh najmočnejših pesnikov t. zv. skupine Skamander: Juljana Tu\vina, Kazimira Wserzynskega in Antonina Slos nimskega. Ta trojica najboljše predstavlja današnjo poljsko poezijo. Iz skupine Skas mandra sta izdala pesmi še Kazimira Illas kowiczowna in Marja Pa\viiko\vs>ka. Tun-in je mojster pesniškega izraza, avtor melodis joznih verzov, ki slepe čitatelje po silnih odbleskih doživetij in miselnih bliskih. Vendar je njegova prvotna pesniška sila že opešala: virtuozna forma ne more zakriti notranjih banalnosti. Wierzynski je bil najprej pesnik življenskih radosti, pozneje pa se mu je zamračil duševni pogled in je opeval bolesti in nevolje življenja; v pes snitvi, za katero je dobil prvo nagrado na olimpijadi v Amsterdamu, zopet opeva pol» no življenje, radost in silo. Slonimski je žid po rodu, antinacionalist in pacifist tudi v poeziji, ironik, mojster melodične in prožne forme. Ostali dve pesmici označuje lirična mehkoba.
Toliko o skupini Skamander.
Stanislaw Bulinski je izdal mnogo opa* ženo zbirko »NVieczor na VVsehodzie« (Ves čer na Vzhodu), ki v nji opeva eksotično Perzijo. Juljan \VoUoszynowski se je lepo postavil z zbirko »Poteza snu« (Moč sna), po smrti Marije Grossck;Korycki pa je iz« šla posthumna zbirka »Pamietnik liryczny« (Lirična spomenica). Dalje so izdali pesni* ške knjige L. Andre, A. Boguslawski, I. Brzotowska, I. A. Galuszka i. t. d.
Na področju romana in novele je orne® niti predvsem posmrtno zbirko proze Ste« tana 'Zeromskega »Elegje«. Naslednik tega sloveeega pripovednika je po mnenju ne= katerih Julij Kaden*Bandrowski (o njem je nedavno pisalo »Jutro«), ki je izdal 1. 1928. dve obsežni knjigi »Lenora« in »Tadeusz«, prvi in drugi del cikla »Czarne skrzydla«. Pozornost so vzbudili romani Tadeusza Ulanowskega »Doktor Filut« in Kaz. Les czyckcga »Paristewko« (Graščiniea). Vojna odmeva > obeh romanih, pa tudi v poveš stih »Rok 1917« Marije DunimKozicke in »Zeleni kadri« Jurija Kossowskega. Zofja KossakiSzczucka je izdala obsežen roman v dveh zvezkih »Zlota \volnosc« (Zlata svos boda), široko zasnovana slika XVII. sto« letja na Poljskem. Psihološki roman ima odličnega reprezentanta v Zofiji Nalkows ski, ki je z romanom »Niedobra milosc« znova potrdila svoj talent. \VIodzimier Perzynski je izdal roman »Dvoje ljudi«, psihološko analizo ljubezni. Marja Kuns cewiczova je objavila svoj drugi roman »Twarz mezezinv« (Obličje moškega), ki pa ni vzbudil takega navdušenja kot njen prvi roman »Premirje z dečkom«; oba se bavita s problemom ljubezenskih odnosov med doraščajočimi ljudmi. Hanna Morikoi wiczowna si je pridobila čeden sloves z ro» manom »Gorvcz \viosniana« (Pomladna gorkota), ki opisuje mlado dekle s pisateljs skim talentom in postavlja njen razvoj v prva leta svobodne poljske države.
Andrzej Strug je izdal novi roman »Fors tuna Kaspara Spie\vankiewicza«, ki slika duševno krizo življenja naveličanega bančs nega uradnika, ki poneveri veliko vsoto, da bi začel novo, nezavisno življenje. Popu« larni humorist Kornel Makuszynski je razs veselil svoje čitatelje z ovo knjigo novel »Smešni ljudje«.
Vrhutega je izšlo več potopisnih romaš nov in potopisov literarne vrednosti.
Drama ni dala v letu 1928 nič posebnega. Wk>dzimierz Perzynski je spisal dve igri
Kmetstvo v spisih J. Holečka
Praga. 12. marca.
Josip Holeček je bil eden redkih tvornih duhov novega časa, eijih delo ima obeležje skoro renesančne velikosti. Vse, česar sta se dotaknila duh in pero tega filozofa - romanopisca. je dobilo tako po notranji koncepciji kakor po vnanjem obeležju monumon-talni značaj. Zdelo se je, da je širina južno-češkega značaja, ki jo .je nosil v sebi. milila J. Holečka. da vsako svoje literarno dele zgradi na kar najobsežnejši platformi.
Na višku njegove tvornosti stojita dva spisa, ki po miselni dal^kosežnosti nadkri-Ijujeta vse, kar je napisal: Na področju io-mana epopeja »Naši«. Holečkovo življensko delo, obsegajoče deset zajetnih zvezkov;- na polju znanstvene literature pa obsežna fo-cijološka monografija »Kmetstvo«. Več kot pol stoletja literarnega dela, ki ga Holeček ni smatral za fino in krhko kulturno igračko, marveč za široko zasnovano, temeljite in pred življenjem odgovorno delo, je pognalo v teh dveh spisih najzrelejše sadje, ki nam vzbuja občudovanje.
Na »Našihr je začel delati že v sedemdesetih letih minulega stoletja, dokončno for-! mo pa jim je dal šele med leti 1898—1913. »Našit stoje nad vsemi literarnimi smermi, programi in tendencami, kakor gorski masiv nad svojo okolico; stoje kot nadčtisov-no, življensko in trajno delo. V njem je povedal Holeček vse, kar nm je velela roči davna modrost njegovega kraja. Imamo spise, ki se ne poganjajo za efekti ali za dvomljivo popularnostjo, ki pa se bomo k njim vračali vedno znova, ker ne zastarajo. V to vrsto štejemo Holečkovo iužnočeško epo-pejo.
Že v svojih člankih in povestih, tičocih se jugosiovenskega življenja (le teh je 28 zvezkov), je Holeček posvečal vso pozornost kmetskim motivom. V >Naših« je glas grude vodilna misel: vse delo je visoka pesem" kmetstvu. ki ji ni enake v nobeni literaturi. Em. Chlalupnv imenuje »Naše« pravo filozofsko - pesniško apofeozo češkega kmeta, ki je povzdignjena v višino verskega humanitarnega ideala, »najobsežnejše delo vse moderne epične poezije in romana; ni samo zbirka manjših, uprav geniialno pripovedovani!) romanov, ni zgolj z Micbaelangelovim orjaškim zamahom .obokana katedrala, ampak je tudi etika, socijologiia, filozofija in teologija češkega kmetstva, kakor je nima noben evropski narod.«
In res: to, kar je ustvaril Holeček, ni samo literatura, marveč tudi filozofija, na-rodopis, socijologija, skratka: roman in veda. Zdi se kot mogila v spomin južnočeške-mu ljudstvu med štiridesetimi in šestdesetimi leti prošlega stoletja. »Naši« so nit kmetske grude, dar južne Češke narodni kulturi. Že prvi stavki »Naših« merijo v miselno sredino cele skladbe: »Za dvoi.ni-mi gorami je Husov rojstni kraj. Tam preko logov je dom Petra Chalčickega. Dan pešhoje je v Žižkov rojstni "kraj. Ljudstvo naše pokrajine jugozahodne Češke je prvo sprejelo Husove nauke, prvo trpelo zanje, prvo pohitelo pod Žižkov prapor, prvo izbojevalo pod njim slavne zmage, prvo pod njim izkrvavelo ...«
Holečka ni vodila pri pisanju te epopeje zgolj lastna umetniška potreba. Delo, ki si ga je zastavil, je imelo tudi svojo posebno, nadosebno nujo. Lani ob svoji 751etnici je izjavil Holeček: »Ko sem v mislih snoval in nato dajal na papir »Naše«, me je vedno prešiniala zavest, da sem izvoljen za to delo: mislim, da me ta zavest ne bo zapustila, dokler ga ne končam. Z menoj je Bog!« Na nekem mestu »Naših« priznava: »To, kar ti je položil v prsi nežni šepet žitnega klasja in resnobni šelest gozda, ti ne bo nikdar več vzeto.« In zopet: »Jaz sem vedno prihajal k domači hiši s silno razgibano dušo, da nikdar tako. Niti sodišče in cerkev ne vplivata' na tak način. Bila je zmes strahu, nežnosti in ljubezni. Ta čustva so mi tako vzburkala dušo, da se mi je zdelo, da se bom zdaj pa zdaj zadušil.«
Roman iz podeželskega življenja, ki zavzema v našem romanu nemara osemdeset odstotkov, je dobil s Holečkovo epopejo naj-silnejšo dosedanjo oporo svojemu razvoju. S stališča arhitekture romana je že marsikateri starejši ali nov roman prekosil »Naše« po svoji umetniški zgoščenosti in čvrstosti. Tudi pesniška beseda je debila v novejših romanih fineiše odtenke nego jih ima pri Holečku. Toda Holeček še ni in morda še dolgo časa ne bo premagan po globini in širini svoje zasnove. Njegov roman je prava velereka dejanja in okoliščin, tako široka in resna, da bi lahko izpolnila celo deset-lelje romanov, ko bi Holeček umel spretne-je izpeljati nekatere manjše dogodke in osebe, ki nastopajo med njegovimi poglavitnimi predstavitelji južnočeških kmetskih tipov.
Knjiga »Selstvo« je teoretična izpopolni-
tev in široka, popularno - znanstvena utemeljitev »Naših«. Kakor »Naši«, sloni tudi ona na misli, da je »na i:* j višji stopnji r razvoja človek zdrav in močan po duhu in !e-lesu, pravilno razvit v obeh smereh«, »to zdravje, moč in pravilnost pa more imeti zgolj človek, ki ga vsakdanje delo ni odtujilo prirodi.t Če je Jos. Holeček v »Naših: prvi v češkem romanu s filozofeko širino, prepričevalnostjo in moralno poglobitvijo zajel zdravega genija češkega kmetsrva na podlagi svoje teze, da je »kmet ostal edin, prvoten Čeh«-, je skušal v knjigi »Kmetstvo«, ki je hkrati veda in mit, premotriti češko, slovansko in evropsko kmetijstvo pod zornim oglom svetovnega razvoja človeštva.
Ideja, organizirati narode evropskega vzhoda na osnovi kmetstva kot protivesje znpadu. se je v tej knjigi izpremenila v kritiko evropske zgodovine s stališča kmetske-ga stanu. Kljub vsemu svojemu romantiz-ntu je to edinstven filozofsko - socijološki spis te vrste v svetovni literaturi.
Josef Knop.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 2(1., spremembe označene.) Nedelja, 17.: ob 15.: Snegulčica in škratje. Ljud. predstava po znižanih cenah. Izv, Ob 20. Dobri vojak Švejk. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 18.: Dantonova smrt. A. Torek, 19: Danes bomo tiči. Izv.
LJUBLJANSKA OPERA.
(Začetek ob pol 20.. spremembe označene.) Nedelja. 17.: ob 15.: Poliska kri. Gost. g. Ili-čič. Izv. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob pol 20-: Hoffmannove pripovedke. Gostuje g. Križaj. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 18.: Zaprto. Torek, 19.: Grof Luxemburški. Premijera. Gostuje g. Iličič. Izv.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Nedelja, 17.: Pred poroko. Izven.
31 ARIBORSKO GLED ALISČE. Nedelja, 17.: ob 15.: Romeo in Julija. Kuponi. — Ob 20.: Bojadera. Gostovanje gdč. Lubejeve. Kuponi. Zadnjič v sezoni.
Literatura o sovjet-ki Rusiji stalno narašča. Skoraj vsak mesec izide v tem ali on>'m evropskem jezik ukak potopil o deželi revolucije; mimo knjig, ki zanosno opevajo nove razmere po bežnih vtiskih iz vlaka in iz velikih mest, izhajajo tudi objektivne knjige, čijih avtorji so opazovali novo Rusijo s skepticizmom. Pišejo tudi taki, ki so šli v Rusijo z mržnjo in predsodki. V »Les Nouvelies Litteraires« z dne 9. t. m. je Vladimir Pozner ocenil najnovejše francoske publikacije o sovjetski Rusiji s stališča objektivnega Rusa in solidnega poznavalca razmer. Pozner očita piscem teh knjig, ne glede na njihova osebna stališča, da ne poznajo ruskega jezika in splošnih razmer, zato zagreše mnoge stvarne napake. Vsi skupaj niso bili niti leto dni na Ruskem. Vrhu tega imajo še napako, da gledajo na Ruse skozi lektiro ruskih romanov, iščejo med ljudmi junake romanov Toktega in l)o-sloj,evskega in se spričo nepoeeavanja jezika često grdo zmotijo, o ljudeh. Najboljši izmed dosedanjih franoeskih potopisov o sovjetski Rusiji ni DuhameloV (»Voyage d6 Moscou), kot se splošno sodi po avtorjevem slovesu, temveč Durtainov, ki je — izvzemši neizogibne malenkostne napake — takšen, kakor bi ga bil spisal Rus o svoji domovini, ki io dobro pozna.
O nazadovanj« madžarske književnosti prinaša »L' Europe centrale« nekaj zanimivih podatkov. Ne gre za krizo knjigarništva, marveč za krizo višje, t. j. umetniške literature, ki za njo ni interesentov in konzu-mentov. Prav redko se zgodi, da bi se na Madžarskem prodal boljši romau več kot v tisočih izvodih. Pisatelj Tomaž Kobor obtožuje publiko, da ie ne mika drugo kot detektivske in ameriške zgodbe; ker ne verjame, da bi se dala publika izpremeniti, ie nehal pisati romane. V času, ko se madžarski pisatelji prevajajo v tuje jezike kot še nikdar doslej, izgubljajo tla v lastni domovini. Ni tudi brez pomena, da so Madžari izgubili številne konzumente svojih knjig med Slovaki, Romuni, Malorusi in banatski-mi Srbi.
Križanka „Lijak"
Rusko gledališče v Parizu
Kulturna prestolica zapadnega sveta je od nekdaj sprejemala umetnike in umet* nost drugih narodov s širokogrudnostjo, ki ji je opravičeno pripomogla do njenega slovesa kulturne internacionalnosti. S tem je storila veliko us.lugo ne le kulturam drugih narodov, marveč tudi lastni umets nosti, ki se je mogla doma meriti s tujis no, nanjo uplivati in se tudi v neštetih slus čajih inspirirati s tem, kar je svet dobres ga ustvaril. Tujec pa je vedno pomirjen z mislijo, da bo mogel v Parizu videti in sli« šati odjek vsega onega, kar današnji svet ustvarja in kar ima pomen za umetnost.
In tako tudi letos. Ni slučaj, da je v las birintu prireditev, ki jih je po tedenskem zvezku »La semaine a Pariš« na stotine in stotine v gledališčih, koncertnih dvoranah in raznih zabaviščih, našlo toliko publike pot k ruskim umetnostnim podjetjem, glass benim in gledališkim. Že od nekdaj je imela ruska gledališka in baletna umetnost svoja tla v Parizu, a letos se je pokazala v tako sijajni obliki, da je opravičeno zbus dila splošno občudovanje pri francoski in inozemski kritiki. Glavni delež tega uspeš ga ima novo ustanovljena ruska privatna opera, ki uprizarja ruska operna dela v ves likem Theatre des Champs Elysees.
Idejo za ustanovitev ruske opere v Pa= rizu je dala pevka Marija KuznecovasMass senet, hčerka znanega ruskega slikarja Nis kolaia Kuznecova.. Na njen poziv so se zbrali v Parizu znameniti ruski pevci in pevke, ki so bili po revoluciji angažirani
po raznih svetovnih gledališčih, člani rus skega baleta, ki ga vežba M. Fokin, režiš serji Jevremov, Melnikov in Vasilij Sevaš stjanov ter slikarjisinscenatorji Ivan Bilis bin, Korovin oče in sin ter mnogo drugih znanih umetnikov vseh gledaliških strok. Kdor pozna našteta imena iz sijajne pres teklosti ruskega gledališča, bo razumel, da je podjetje ruske opere izrednega pomena baš v takem kulturnem središču, kot je današnji Pariz.
Repertoar prve sezije je sestavljen iz Borodinove opere Carjevie Igor in treh oper RimskegasKoTzakova: Car Saltan, Sneguročka in Kitež. Muzikalni vodja opes re je Ciril SlavjanskisAgrenjev.
Vodstvo opere je izbralo dela, ki podaš jajo vse posebnosti ruskega glasbenega in gledališkega ustvarjanja: pravljično obes ležje in v njem mehki ruski misticizem, ki nam predstavlja vse bogastvo ruskega dus ševnega sveta. Ruski umetniki so znali s svojim čudovito enotnim sodelovanjem uprizoriti ta dela na način, ki daje vsakes mu obiskovalcu opere neizbrisen utis mlas dostne stvarniške moči ruskega naroda, one dobrotne elementarnosti, ki se izživs Ija v nepopisno nežni pravljični fantaziji. Tak doživljaj je bila uprizoritev »Cara Sab tana«. ki ga je insceniral ilustrator pravs ljic Ivan Bilibin.
Snov opere je zajeta iz one ruske pros šlosti, ki se neprisiljeno preliva v pravljis co in daje fabulistu, glasbeniku in slikars ju polje za široko pripovedovanje o dobrih in zlih ljudeh, o nesreči in dobrih demo= nih, O ljubezni* in odpuščanju. Okvir de-
janja, odeTsko sliko, je stiliziral Bilibin v slogu mest na starih ikonah, polnih pes strosti in strnjenosti. V kostumih se je razs bohotil do uprav ruske prešernosti in fis nese ter dal nastopajočim pevcem in pevs kam figure, ki so v skladu z njihovo vlogo pomenile točno omejen lasten svet: prav tako mase v zboru, ki je bil zopet organis zem zase, sestavljen iz pomnožitve tipičnih figur. Režija N. Jevrejnova je po ruskem načinu točno izdelala vsako sceno in v brezprimernem sodelovanju vseh elemens tov dosegla popolno umetniško celoto. Rus ska "gledališka umetnost je praznovala s to opero svoj veliki praznik, poln vere v moč in mladost ruskega naroda.
Ruska glasba je sedaj na mnogih pari« ških koncertnih programih; poseben kon* cert ruske glasbe z naslovom Ruski festis val, se je vršil 2. februarja v istem Th. des Champs Elisees, kjer stoluje opera, v prireditvi orkestra Pasdeloup, katerega je dirigiral Ciril SlavjanskisAgrenjev. Večer je otvorila Skrjabinova druga simfonija, delo polno globoke resnobe. Izvajali so dela Ljadova (Kikimora, 8 ruskih narodnih pesmi), Borodina (Plesi Polovcev in arijo Končakovne iz »Carjeviča Igorja«), Rims skegasKorzakova (3. Lelieva pesem iz »Sne« guročke«) in SlavjanskegasAgrenjeva, či» gar »Tatarski pc-hod« je zaradi svojega suš gestivnega ritma dosegel viharen uspeh pos leg elementarnih plesov Borodina. Sodelo* vala je v pevskih točkah altistka Lucezar« ska. Koncert je pred razprodanim gledalis ščem uspel, kakor ne uspe noben francoski koncert, v kljub pre-finjeni glasbeni kulti»-
ri njihovih programov; mlado življenje, ki kipi v delih ruskih komponistov, je publi* ko popolnoma zavzelo in ji dalo slutiti moč slovanskega naroda.
Poleg opere in koncertov odnaša tudi ru= ska drama svoje uspehe v Parizu. V Thčs atre des Arts (Boul. Batignolles) igrajo večer za večerom »Tri sestre« Čehova, v uprizoritvi Jurija Pitojeva. Njegova družs ba je sestavljena deloma iz Francozov, des loma iz Rusov, med katerimi nastopa v vlogi Olge Germanova, v vlogi Irene pa Ljudmila Pitojeva. Našo dobro znanko Germanovo občudujejo večer za večerom v tragični vlogi, polni neutešenega hrepes nenja in tihe resignacije. Pitojeva, mlajša in zelo talentirana igralka, je po svojih kvalitetah vredna Hudožestvenikov; celots na predstava pa ne more doseči one višje enote, kakršne smo bili vajeni pri znames niti moskovski skupini. Tega je gotovo kriva udeležba francoskih igralcev, ki so dobri, a vajeni individualističnih kreacij; svoj irpliv pa ima tudi igranje v francos skem jeziku, ki jemlje delu mehkobo in prisrčnost ruskega originala.
Popisal sem tri važne prireditve ruske umetnosti v Parizu. Emigranti, ki jih je veter razsejal po vsem svetu, so se v tem mestu jeli družiti z umetniki sodobne Rus" sije in pričeli zopet ustvarjati zgolj umet« nost; uveljavljajo se tudi v slikarstvu, ki» parstvu, umetni obrti in raznih drugih pas nogah. Njih največja zasluga pa je delo za rusko gledališče in glasbo, kajti nad tem delom svet strmi.	M.
Vodoravno: 1. Mesto v Zadnji Indiji. 9. Pristanišče v Mali Azi.ii. 10. Otok v Jadranu. U. Medmet. 12. Človek brez stalnega bivališča. 14. Hunski kralj. 15. Pogojni vez-nik.
Navpično: 2. Vprašalnica. 3. Mesto v Mali Aziji. 4. Tlaka. 5. Kemični znak za lahko kovino. 6. Glasbilo. 7. Ptica. & Bivališče blaženih. 13. Skupina otočij v Tihem oceanu.
Rešitev križanke »Lampijon«
Vodoravno: 1. Abel. 5. Veronika. 9. Pata-genija. 11. ozir. 12. Anah. 13. prelat. 15. oker 17. teletina. 20. mL 21. Din. 22. voiilec.
25.	Inn. 26. por. 27. zenit. 29. so. 30. Solin. 32. vino. 33. Tsitsikar. 36. dim. 37. Atrek. . 38. rubin. 40. podpora. 43. akord.
Navpično: 1. Ararat. 2. Bog. 3. eno. 4. lina. 5. vazelin. 6. etilen. 7. kino. 8. Ajak. 9. porednost 10. Ahemenidi. 13. Pt (je Platina). 14. Tivoli. 16. ricinin. 18. Norik. 19. Al (je Aluminij). 23. iz. 24. lev. 25. ista.
26.	poskok. 28. Tom (Mix). 30. stepa. 31. narod. 34 Ir (je Iridii). 35. RUR. 39. ,Ba (ja Barij). 41. do. 42. pr.
f
Bosonogica
Živela je nekoč čarovnica, ki je imela tri hčerke. Najstarejša je imela lase kakor suho zlato, srednja je imela lase ko srebrna megla in najmlajša je imela lase prav take kakor vi ali jaz in ti so navadno rjavkasto-rjavi.
Nu, čarovnica je bila najbolj ponosna na svojo najstarejšo hčer in ji je napravila čeveljčke iz zvezdne bleščice. Svetili so se kakor zlato in vsakdo je rekel: »Kako je krasna!« dokler se ni hčerka prevzela.
In čarovnica je bila srednje ponosna na svtjjo srednjo hčerko in ji je napravila čeveljčke iz finega škrlatno rdečega usnja in vsakdo je rekel: »Kako je ljubka!«. dokler se ni hčerka prevzela. Toda na svojo najmlajšo hčerko ni bila čarovnica prav nič ponosna in ji ni hotela napraviti nikakih čeveljčkov. In vsi so jo zasmehovali in jo klicali Bosonogica. In tako ni mogla postati niti prevzetna niti ponosna, kaj ne? Toda bila je najbolj ljubka izmed sestra.
Pa je prišel stari čarovnici dan smrti. Hčerke so odrasle in so se morale odpraviti v svet iskat sreče. Vse, kar jim je čarovnica zapustila, je bila metla, kopje in srebrna piščal. Najstarejša hčerka je izbrala metlo, srednja hčerka pa kopje. Najmlajši hčerki ni ostalo drugega kakor srebrna piščal.
Vse tri so odšle v svet. Hodile so in hodile, dokler niso prišle v velik gozd, kjer ni bilo nikakih potov. Tedaj je metla odjadrala z najstarejšo hčerko in kopje je vsekalo pot za srednjo hčerko. Najmlajša hčerka pa ni mogla nikamor. Zato je sedla na zemljo in zaigrala na piščal. »Zakaj bi jokala,« si je rekla, »rajša sem dobre volje«.
In glej: ko je igrala, so prišle vse živali in ptice in so poslušale in zaplesale ob lepi godbi. Slon je zaplesal in. žirata je zaplesala. Vse opice so si ovi-le repe okrog rok in so zaplesale in povodnji konji so bili najbolj smešni med vsemi.
Prav tistikrat je odšel kraljevič sam v gozd na lov. Videl je najstarejšo hčerko, ko je šla mimo njega z visoko dvignjeno glavo. »O, kako svetla zvezda!« je vzkliknil. Videl je srednjo hčerko, ki je šla mimo, vsa v sijaju. »Ali je bil to rdeči plamen?« je rekel kraljevič. Toda ko je prišel do najmlajše hčerke in slišal njeno pravljično godbo, je rekel kraljevič: »Ta bo moja žena!« In jo je dvignil k sebi na konja ter odjezdil z njo skozi veliki črni gozd.
Ko sta prišla na ono stran gozda, se
čolniček na ribnjaku
Mali zajček Sivček je prišel do rib-njaka in zagledal je lep čolniček.
»Oh, kako rad bi se vozil po vodi,« si je mislil dolgouhi Sivček. Skočil je v čoln in malo počakal, a ko je videl, da se čoln ne gane z mesta, je skočil spet na breg.
Srečal je veverico in ji dejal: »Tam ob vodi leži čoln, skočil sem vanj, da bi se vozil, a čoln ie trmasta stvar in se ni hotel"ganiti.«
Tedaj je šla veverica z njim k ribnjaku, oba sta skočila v čoln, a tudi zdaj se čolniček ni zmenil za njuno početje, ampak je mirno stal na svojem mestu. Žalostna sta stopila na suho.
Srečala sta raco-paco. Pripovedovala sta ji o čolnu in raca-paca jima je ponudila svojo pomoč.
Vsi trije so stopili v čoln in čakali, kdaj bo odplul z njimi po vodi, a tudi to pot se čolnček ni premaknil.
Stopili so na breg in nekaj časa hodili po močvirnatih tleh. Tu so srečali malega mornarčka Stanka.
»Dober dan. gospod mornar!« je zacvilil zajček Sivček. »Žalostni smo, zakaj radi bi se vozili s čolničkotn po vodi. a nihče izmed nas ne zna veslati. /J' nam ne bi mogel ti pomagati?«
/
je Bosonogica ustrašila, skočila s konja in zbežala. Kraljevič je ravno še utegnil pograbiti njeno srebrno piščal in jo skriti pod svoj lepi zlati suknjič. Iskal je Bosonogico po hribih in dolinah in ker je ni mogel nikjer najti, je žalosten odjahal domov.
Med tem so sestre prišle v prestolnico. Hčerka z zlatimi solni in hčerka s škrlatnimi solni sta si s svojo krasoto takoj osvojili ljudi in dobili stanovanje kot pravi princesi v kraljevi palači. Nihče pa se ni zmenil za maio Bosonogico. Porabili so jo za pomivanje skled v kraljevski kuhinji in to je bilo vse.
Pa je prišel čas, ko se je bilo kraljeviču oženiti in kralj je poslal po vsej deželi glasnike z naročilom, na; mu privedejo na dvor vse deklice, da si kraljevič izmed njih izbere" ženo Kraljevič pa je rekel, da si bo izbral tisto, ki bo rešila njegovo uganko.
Vse deklice so prišle in ugibale, a nobena ni pogodila. Tudi hčerka z zlatimi šolni in hčerka s škrlatnimi šolni sta poskusili, pa tudi oni nista vedeli odgovora. Tedaj je kraljevič začul zunaj hrušč. »Kaj je?« je vprašal. Povedali so m«, da joče v kuhinji neka deklica, ker je vojaki ne spuste v dvorano. Ko je kraljevič to cul, je sam t dprl vrata in Bosonogica je vstopila. In zadal ji je uganko: »Kaj sem ukral?«
Deklica je zapiakala ,n odgovorila: *Mojo srebrno piščal.«
Kraljevič je spet vpraša': »Kaj sem skril?«
Spet je zapiakala in odgovorila: »Mojo srebrno piščal.«
Tretjič je vprašal kraljevič: »Kaj bi rada našla?«
In je spet zapiakala in zaihtela: »Svojo srebrno piščal — o, vrni mi jo in dovoli, da odidem.«
Tedaj je kraljevič vzel malo piščal, ki jo je imel skrito, in je rekel: »Pogodila si mojo uganko in zdaj ti ne dovolim oditi, o drago dete. ker te ljubim in ker se bova danes poročila. In nihče te poslej ne bo smel več imenovati Bosonogico. ampak srebrnoblešče-čo princeso, zakaj od današnjega dne boš nosila samo srebrne čevlje.«
In tako sta se poročila in sta bila srečna in vse ptice in živali so prišle na ženitovanje.
Utva:
Sveti Gregor ptičke ženi...
Sveti Gregor ptičke ženi prav poceni: poln koš za en groš.
Sveti Jurij balo dd: dva voza.
da vesele svate pelje prek polja.
Vesna jim pogrne mizo, dd pijače in pogače, da so svat je vsi politi ino siti.
Kolja:
Rak
:, \ tr, T
Črni trn pa ponuja gnezdeča jim skrita; da nevesta se ne kuja. s cvetjem so pokrita.
Daleč je še sveti Rok; ta za ptiče ima piče. prosa polne kašče za kričavo otročad in brbljave tašče.
»Pomagal vam bom!« je dejal mali mornarček. Posadil je družbico v čoln, razpel jadra in sel h krmilu. Takoj se je čolniček zazibal in pričela se je vesela vožnja okoli jezera. Vsi so bili veseli in Sivček se je ganjen zahvalil malemu mornarju.
Moje lutkarsko gledališče
(Konec)
Bilo je dva tedna pozneje. Že itak kratki poznojesenski dan se mi je zdel zaradi veselega razpoloženja še krajši. Zgodaj popoldne se je zmračilo. Ko je v stenski uri udarilo pol petih, je zaropotal poslednji stol in tri vrste sedežev so stale pred mizo. Vse je bilo pripravljeno. »Kaj če ne pridejo?« je boječe vprašal bratec, stiskaje v roki vstopnice. Pogledal sem ga. Njegove živahne oči so švigale pod velikim senčnikom starega vojaškega pokrivala, telesce pa se je izgubljalo v obnošeni očetovi suknji. Nisem imu utegnil odgovoriti. že me je prehitel z vprašanjem: »Kaj pa, ali mi dobro pristoji ta obleka? . . . Nu?« — »I seveda, pa še kako! Tudi te rokavice ki leže na mizi. si natakneš, ne?« Vzel jih je in jih na-tegal. »Sedaj me noglej!*
V tem je pozvonilo. Stopil sem za
Raka gotovo vsi poznate. Morda je koga izsmed vas celo že uščipnil v prst, ko ga je lovil v vaškem potoku. Zakaj rak živi v potokih in sladkih vodah vob če, pa tudi v jezerih in ribnikih.
Marsikomu izmed vas pa so najbrže neznane čudovite rakove lastnosti. Zato vas hočem seznaniti z nekaterimi izmed njih.
Predvsem je rak osmeronoga žuželka in v carstvu žuželk skoro edina, ki služi ljudem za hrano. Rak je žival s ka-menito kožo ,ki jo vsako leto odloži, da se nato obda z novim oklepom. Žival, ki ima meso v repu in škarjah, lase pa v notranjosti prsi. Želodec ima v glavi in dobi vsako leto drugega, čigar prvo delo je, da prebavi starega. Včasi nosi s seboj v želodcu po več kamnov, ki se trdno zarastejo v njem in ki jih zauži-va toliko časa, da jih spet povžije.
Ako se mu noge ali škarje, katerih zadnji dve sta skupaj večji kakor glava in trnp skupaj, nadležne, jih sam odkrh-ne, nakar mu zrastejo nove.
Končno je rak žival, ki nosi svoje oči na gibljivih palčicah, ki hodi za-denski, ima glavo med nogami in se rad bojuje s svojim lastnim rodom, pa tudi z drugimi živalmi. Kar enkrat drži, ne spusti zlepa in če je sila, pusti svojo zlomljeno nogo sovragu v plen.
Rak je v resnici izmed najčudovitejših živali ra svetu.
Danilo Gorinšek:
Biseri
Sneg je naletaval v srebrnih kosmičih. hud mraz je gonil ljudi za peč. Padalo je z nebes, padalo venomer, brez prestanka. Kakor ogromen, bel mrtvaški prt je ležalo nad zemljo ter pokrivalo vasi, polja in travnike. Vaščani so se stiskali za pečmi, tožili o mrazu in slabih časih, ženske so predle karkoli že, moški pa dolgčas.
Na kraju vasi je bila koča. Bolestno ji je zdaj pa zdaj zaječaia streha pod bremenom obilnega snega, veter je požvižgaval skozi ubita okna. da je stresalo v sobi ženo. ki je ležala težko bolna v postelji. Ob njej je klečal njen sin Mirko.
Bilo je v nedeljo zjutraj. Sclnce je počasi prodiralo z neba, medli žarki so se skušali zablesteti v bajnem žaru. pa se jim ni posrečilo. Plaho so padali na zemljo, kakor da se hoje. da ne sijejo o pravem času. Vaški zvonovi so vabili. Veselo so zveneli v sobo. kakor da ne vidijo črne bolesti v njej.
Mirkova mati je bila hudo bolna. Težke potne srage so ji polzele po bledem čelu, usta so bila razpaljena, roke so segale v zrak: »Živeti, živeti!«
Ko je bila še zdrava, je delaia, karkoli ji je prišlo pod roke. Tako sta se skromno preživljala s sinom Mirkom. Za kruh je bilo in za obleko. Mož ji je bil že davno umrl, ni ji zapustil drugega kakor sina. In to zapuščino je mati čuvala in očuvala bede.
Tedaj pa se je zgodilo zlo. Obolela je — in brez dela ni bilo jela. Bolezen je trajala že nekaj mesecev in se ni obračala na bolje. Mirko ie hodil po hišah in si prislužil marsikak košček kruha. Ali to ni zadoščalo niti zani, nikar že za mater. Tako je hirala v ljuti zimi in ugašala. Mirko je čutil, kako že prihaja črno iz daljave; z ogromnimi rokami sega po materi, skoraj jo doseže... In tedaj!?
Mirka je davilo, da bi bil zakričal, pa mu je glas obtičal v grlu — prevelika je bila bolest. To nedeljsko jutro jo je gledal z žalostnimi očmi in je jokal. Mati je bila za hip zadremala. A skoro se je spet prebudila, z na stežaj odprtimi očmi se je ozirala po sobi. iztezala je koščene roke, grabila je predse in nosila k ustom, kakor da bi jedla. A ni bilo v usta nič... Mirko se je vzravna!. Srebrno se mu
kulise in poslušal. Nekdo je pri drsal po kameniti veži in odprl vrata. Začul sem znan mi glas, potem dva. Še malo in pozdravljali so vsi vprek. Nisem vedel, koliko jih je, a po živahnem vrvenju, ki je nastalo v veži, sem sodil, da morajo biti vsi. Koraki so se bližali po pred-sobju, vrata so se odprla in prijatelji so vstopili. »O. poglej!« Spoznal sem glas. Bil je Vladko. »Lepo je! Mene že zelo zanima, kako bo uspela predstava,« je pripomnil Stanko. Potem so si izbirali prostore, z glasnim ropotom premikali stole in se pogovarjali. Droben glasek — bila je Minka — je po dolgem času prekinil nastalo tišino: »Koliko je ura?« Bratec je odgovoril; »Vsak čas se prične.« In zopet so živahno razpravljali o gledališču.
Mene se je polotila vznemirjenost. Kaj če koga radovednost pripelje za oder? Mrzlično sem premaknil to in ono kuliso ,pa le za las, vzel v roko lutko in jo zonet po'ožil na mizo. Čestokrat sem še oribližal zvoncu: »Bi? Ne bi?« Sirena v bližnji tovarni me je rešila teh neprijetnih trenutkov. Odločno sem trikrat "ozvonil. Vsi so ut:hnili v radovednem "ričakovaniu kaj bo. Kako mi ie utripalo srce. ko sem dvigal zastor! Z nekoliko tresočim se glasom sem jel govoriti. Razburjenje, porojeno iz velikega
ie zasvetil denar v roki.
Bil je poslednji zaslužek. Hranil ga je za najhujšo stisko. Mati se je zazrla vanj. preko obraza ji je šinilo kakor zlat lesket. Novo upanje ji je vstajalo v duši. Mirko .ii je še dihnil poljub na čelo. nato je odhitel. Mati pa se ie s svetlimi očmi zazrla skozi okno: tu zunaj je bilo nehalo naletavati in solnce je počasi lezlo više.
Ves srečen in smejočega se lica jc prihitel Mirko. Nakupil je bil kruha, mesa. jajec in čaja. Tudi za drva ie še bilo. Kmalu je veselo prasketalo v peči in toplo se je razlezlo iz peči.
Tedaj pa je potrkalo na duri. Vstopil je berač. Ves betežen, sivolas in prezebel.
»Ce smem za peč. in koščka kruha prosim!«
Mirko mu je pomaknil stol k peči in segel po kruhu. Roka mu je drhtela. To je vse, kar imam. in mati je bolna!« Razpolovil jc kruh in dal polovico beraču. Pri tem mu je kanila solza iz oči. Berač ga je gledal in odhajajoč mu je dejal: »Dober dečko si. tvoja solza bodi v vek blagoslovljena!«
Mirko je gledal za njim, ko je odhajal. in stekel do vrat. Tedaj pa mu je zdrknila solza z lica na tla. Zazveneio je. kakor da je padlo trdo na tla. Mirko se je zagledal za solzo in ostrmel.
Na tleh se je blesketal v jutranjem solncu pravi pravcat — biser. Kanila je druga in tretja solza na tia — in sta bila bisera.
Tedaj sta spoznala Mirko in njegova mati, da je oni berač bil poslan iz nebes.
Mirko je nosil materi, kar si je želela. Za zdravila je bilo dosti in za vsakdanu kruh.
Mati je skoro nato ozdravela in živela sta še dolga, dolga leta v sreči in zadovoljstvu.
Kolja:
Jež Ostrodlak
Naša Vera ima ježa, pravega živega ježa. Služkinja Roza ga je bila pobrala zvečer na prehodu po močvirnem travniku kjer je ležal sredi pota.
»Lovil bo miši,« je modrovala, zdaj ko nam je muca postala nezvesta.« Muca je bila namreč zadnji čas dobila prijatelja in je ž njim pobegnila.
Vera ima z ježem veliko veselja. Okrog debelega vratu smo mu navezali rdeč trak z muckinim kraguljčkom in kadar se jež izprehaja ob oknu s svojim skakljajočiin korakom, veselo žvenklja: cin, cin. Ime so mu dali »Ostrodlak«.
Danes ima Vera goste. Prišla sta Zvonko in Marica in veselje z ježem je nepopisno. Naložili so ga na mali voziček z lestvicami in zdaj ga vozijo po sobi gor in dol, vozijo ga »z brzo-vlakom«, a tudi počasi »na izprehod«. Toda jež ni nič kaj dobre volje. Srdito gleda predse, ne meneč se za otroke in časih pihne, kakor bi hotel skočiti, pa vendar ne skoči.
Ko je otrokom igre z ježem dovolj, ga puste in gredo na vrt. Jež pa, prepuščen samemu sebi, začne kakor za stavo tekati pod oknom gor in dol, dol in gor s svojim skakljajočim korakom, vedno po isti črti, da je nastala že cela mastno umazana steza. Med tem se zmrači, ježu damo mleka s kruhom, toda jedi on niti ne pogleda, ampak nadaljuje neprestano svojo čudno šetnjo, gor in dol, dol in gor ob oknu.
»Ga bo že minilo,« modruje Roza in mi gremo spat. Drugo jutro nas preseneti Roza z novico, da je jež, prav za prav ježevka — ker to je v resnici bila — dobila ponoči tri mladiče. V kuhinji pod kredenco so, kjer je imela ježevka svoje ležišče iz slame. Za ježišče je treba kaj boljšega. Pokrov od škatle napolnimo s perjem in v to mehko posteljco položimo gola telesca malih ježev, da jim bo top
lo. Ježevkt pa damo obilno porcijo mleka s kruhom in nekaj ostankov mesa.
Čez kake pol ure zaslišimo izpod kredence čudno hlastanje. Previdno se približamo in kaj vidimo! Ježevka neusmiljeno davi enega mladiča, med tem ko ležita druga dva že mrtva na tleh.
Razume se, da je ježevka s svojim krvoločnim dejanjem temeljito zapravila naše simpatije.
Zvečer, ko se je zmračilo, je naložila Reza ježevko spet v karolo in jo nesla nazaj na kraj, kjer jo je bila našla.
Še mnogokrat smo se sprehajali po tisti poti, a ježevke nismo srečali nikoli več.
Dan"!o Gorinšek:
Mati
Dete še veselje paseš, kakor grm spomladi raseš; kdo je. ki te — grm, neguje, dni, noči. ti vse žrtvuje? Tvoja fnati!
Mladec si in hrepenenje vabi v solnčno te življenje; kdo je, ki te blagoslavlja, ko srce se v svet odpravlja? Tvoja mati!
veselja, se je hitro poleglo. Prva scena je uspela srečno, nad moje pričakovanje in tedaj mi je na ustnice legel smehljaj, izraz tihega zadovoljstva. Igral sem naprej. Nepričakovano hitro je prišla najvišja scena. O, ko bi se hotel tukaj čas ustaviti, vsaj malo! Pa se ni. kakor nikoli ne, kadar smo srečni. Še z večjo naglico je hitel, pobral trenutke neskrb-ne sreče in oddrevil z njimi v prošlost. Za vedno. Predstava se je bližala koncu, še nekaj besed in bilo je končano.
Po sobi se je razleglo prisrčno ploskanje. Stopil sem izza mize in pozdravil: »Dober večer!« Vstajali so s stolov in hiteli k meni. Na nešteta vprašanja, s katerimi so me obsipali z vseli strani, sem odgovarjal z velikim veseljem. Pri-
Popusta
^tofe za moške obleke. zgotov!jent ibleke. perilo, čepice, klobuke, samo veznice nogavice itd pri
ANTON PPES^ER. Ljubljana, Sv. Petrj. c. 14.
Če nesrečen si povsedi, st>et srce domov te vodi; kdo je, ki na pragu čaka; ki od sreče tihe plaka?
Tvoja mati!
Truden ves od dolge hoje ležeš spat med brate svoje; kdo je, ki ob grobu moli, zate k Bogu v silni boli?
Tvoja mati!
Šale za male
Časih je težko odgovarjati . . .
»Teta, kaj je to?«
»To je klavir!«
»Zakaj pa rabijo klavir?«
»Da nanj igrajo.«
»Zakai pa. nanj igraio?«
*
Mati: . Nu, Milica, česa si želiš za rojstni dan?«
Milica (ki se je pravkar sprla s svojim bratcem Tončkom): »Želim si, da bi
bil Tonček enkrat pošteno tepen.« *
»Zakaj že spet .iočeš, Janko?«
»Oh, mama, vsaj to veselie mi pusti.« *
Oče: »Bobna ti ne kupim. Vem, da ne bom mogel zaspati, če boš bobnal po hiši.«
Mitja: »Ne boj se. očka, saj bom bobnal samo takrat, kadar boš spal.«
tegnil sem si najbližji sto! in sedel. Jel sem jim pripovedovati, kako je nastajalo gledališče in kaj vse imam še razen tega, kar so videli. Sledili so pripovedovanju z veliko pozornostjo. Kadar sem se ozrl na gledališče, so se tudi njih pogledi obrnili tja. Ko sem končal, sem se jim zahvalil za poset: potlej smo še dolgo kramljali. Pozno zvečer so odhajali. Spremil sem jih do vrat. Še nekaj trenutkov sem slišal govorjenje v stopnišču in korake po veži. Hišna vrata so zaškripala in se mehanično zaprla . . .
Leta so hitela, z njimi mladost. Rekli so mi, da igrače niso več za me. Bil je jesenski večer. V ognjišču je zagorelo. Ali nisem tedaj slišal obupnih klicev lutk? Čim bolj je plamen razsvetljeval kuhinjo, tem večja je bila tema v moji duši. Sedel sem k oknu, da si preženem žalostne misli. Zunaj je divjal vihar. V vrtincih je lil dež, kaplje so odskako-vale od tlaka. Nemirno goreče plinske svetiljke so me spominjale tistega večera, ko sem v mesto hitel po lenenko.
Še enkrat je zazijal plamen, tako pošastno. da me je zazeblo v dno srca nato pa se je zrušil vase. Stopil sem k ognjišču in odorl vratca: v njem so se zvijali svetlikajoči se poogleneli koščki cunjic, skozi rešetko je padala m"a 1 v
Iz zime v pomlad
Letos se je sv. Matija postavil, ka* kor še nikoli, kar pomnim. Dva šihta naj mu plačajo! Pa tudi vseh štirideset mučencev drži obljubo in besedo, da imamo kar čez noč pomlad.
Huda zima je bila. Pri Ožbinovih v Trnovem je kozi zmrznil gobec v hle vu, da so reve morale dati žival konje; dercu. V hlevu, pomislite, kjer je naj bolj toplo. Po vrtovih so pa zmrznile vse mladike na hruškah in češpljah, da še čepov ne bomo imeli. In kako naj sadimo krompir, če ga je vzelo v naj* globokejših zasipnicah. Le ljubljanska Zvezda je obstala, ker so se za njo ogreli možje strokovnjaki za vse, naši cvičkarji. Pa če bi jim same brezove metle postavil po koncu, bi dejali, da so bujen drevored. Plečnika in Hejnica naj pa vrag vzame, ker ne vesta, kaj je lepo drevo. Do vrha gole rogovile naj ostanejo, čeprav lahko ob prvem viharju pobijejo tucat ljudi. Če bi me* sto hotelo urediti Vodmatski trg in ga olepšati, bi takoj udarili ob mizo, češ, da ga nikdo ne bo izpreminjal, ker je najlepši trg na svetu in mora ostati tak, kakor jc, zaradi svoje čestitljive zgodovine. Kakšna sta ta lepota in zgodovina, seveda nikdo vprašati ne sme. Justamcntiranja ne more razbiti niti težka sekira sv. Matija.
Raje pustimo stare, ki jim pomlad ne .more več do živega. Mlade glejmo, kako se smejo in iščejo pomladi. Jug jim je odpihal plesne vaje, kjer so se spoznali, da sedaj vse hodi poslušat ščinkovce iz mesta. Kjerkoli se je v sivem snegu pokazala prekopna, je že sedel parček na njo, čeprav skrbne mamice pravijo, da to rado škoduje mladim deklicam. Že stari materi je njena mati pravila, kako nevarno je sedati spomladi na zemljo, pa jo ni ubogala in tudi ni umrla za to. In zvončke je trgala ter jih pozabila na tleh poleg sebe ter prišla brez šopka domov, čisto kakor danes punčke, ki se smejo kar same od sebe. Zato ker bo pomlad in bo maj. Oči jim žare in poskakujejo po tali zemlji, čeprav ne vedo, zakaj. No, zato ker bo pomlad in maj! Z rokami krilijo nad razmrše* nimi glavicami in stresajo se, kakor pastiričice ob potoku, da vihrajo kik* Ijice visoko nad koleni, potem pa ob* stajajo sunkoma in zro v sinje višave, za belimi oblački strme, pa jih ne vi* dijo, saj so tako globoko zamišljene, da bi najraje jokale. Zaka ? Samo zato. ker bo pomlad in maj.
Prečudna je pomlad. Še nikjer nič z;.senega in komaj so zacinglj ili ^rvi z^nčki iz mokre zemlje, že je ima pozabljena. Kaj sneg in blato in ava ledina, samo da je ščink — ščinK — griču v zraku. Treskanje poletnih ne* viht ni tako močno, kakor vrisk te pomladne muzike, ki budi korenine globoko pod zemljo^ in požene sokove visoko v vrhove. Če prikliče skozi zmrzio prot nežne zvončke na solnce, pa bi ne pognala krvi po žilah mladi* ni, da srca glasno vtripljejo in zabuče viharji po ušesih, glasnejši od bučanja južnih vetrov. Kali se zganejo pod zemljo, mucike se posrebre po vrbah, pa bi sc ne vžgali zlati darovi nature v mladih srcih in zažareli skozi oči. Ne
samo v očeh, na koncih prstov drhte plamenčki notranjega ognja, lica go* re . . . Nesmiselne besede si šepetajo deklice na ušesa, objemajo se in sti* skajo, da jim solze prihajajo v oči, dečki pa divjajo brez smeri in cilja, sujejo se in bijejo, ali pa bledi stiskajo vroče glave nad kolena. Tajinstven kvas vre v njih, ki ga ne morejo pre* magati in mu ne vedo imena. Neznane slutnje jih tarejo in krepe, prečudne sanje jih mučijo dan in noč, take hude in lepe sanje, da bi jokal in vriskal obenem. Pomladni viharji trgajo otro* ke od mater in jih neso daleč, daleč od njih v mladeniško in deviško dobo. Nikdar več se ne povrnejo k njim, ker morajo začeti živeti lastno življenje. Začno ga s sladko bridkostjo prve ljubezni. Maj.
Cez noc, cez noc...
Nobeno bitje menda ne pričakuje tako željno pomladi, kakor ptice. Danes se še stiskajo in gladne zdihujejo. Marsikatera izmed njihovih družic pade in se več ne dvigne. Drugi dan, ko dahne prvi dih. oznanjevalec pomladi, ki ga človek komaj občuti, pa so vse spremenjene. Poprej košmrljene (naježene) in čmerne naenkrat ožive. Prijeten pomladanski žarek jim odtaja kljune., da zažvrgo'le pomladansko pesem, ki jo ponavljajo do sredine poletja, dokler se ne izležejo mladiči. Prično se tudi hitro pariti. Ob sv. Gregorju, prve dni marca, je ptičje svatovanie. Povsod slišimo žvrgolenje in petje. Drobni samčki dvorijo krilatim samicam. Tu pa tam se iz ljubosumnosti tudi pošteno pograbijo.
Gorak d'h na občutijo tudi ptice selivke. V njih se porodi hrepenenje, ki jih dvigne proti nebu in žene v domače kraje. Baš oni dni, v noči od ponedeljka na torek je bilo slišati nnd I ; Ijano žvižganje ki čeblanje ptic selivk, vračajočih se z juga v svojo severno domovino.
Pa tudi tiste ptice, ki so pri nas pre-zimovale. so se pripravile na pot in mnogo jih je že odletelo. Tako je pripovedoval te dni izletnik, da je videl veliko jato divjih gosi, visoko v planinah, ko ie prelefala sedlo med Golico in Kočno.
Pomlad pa so občutili tudi četvero-nožci. Prvi, ki so se zaveli, da bo kmalu končala zima, so dolgouhci zajci. Njim so sledile lisice, kune in vidre, ki se parijo že v februarju. Pa tudi po mestih imamo priliko videti in slišati kako živali občutijo pomlad. Naši muci, ki so se v mrzlih dneh potikali po kuhinjah. so se odstranili in razsajajo sleherno noč po podstrešjih in na dvoriščih. Kamor pogledamo, vidimo spremembo, ki je nastala čez noč.
Ne bo dolgo in že se bo oglasi! v borovju naš največji ptič. gozdni trubadur. veliki petelin. Za njim pa bo za-kukala kukavica, najpriijubnejša pomladanska pevka.
O O O
Naveličani ozeblin in otiskev pome-čeio otroci svoje težke škarpe v kam ro in dirjajo bosi okrog.
— Zemlja je še strupena!
Potem pa hreskajo in driskajo. kakor vso zimo ne. Mili Bog! Nikdar takih sitnosti in skrbi z otročadjo kakor spomladi...
Vseeno! Vi na deželi, ki imate križe in težave s svojo človeško pomladjo: zdajle brsti vaš rod! Novi sokovi pre-pajajo mlada telesca, burneje polje topla kri v srčkih in ži-ali. zlasti žarki solnca iščejo svetlih otroških očesc. da najdejo v njih svoj nailepši. najbistre.ši
odsev, i opičje in
je preraja po-
je strupena!...
»Uuh ,« se je pretegnil krepki Miko, stopivši v jutranjem hladu pred bara* ko pod kostanji golorok in še vroč. Pravkar je zapustil posteljo, postav* Ijeno ob »steni« barake in njegove ži* ve oči so se zarezale v meglo, ki je va* lovila vse naokrog. Oziral se je na okno ene nasproti stoječih hiš in ča* kal, da mu zamahne v pozdrav roka dekleta, ki je še ni dobro poznal, a je vedel in videl, da ima lepe plave oči, kakor spominčice ob potoku tam v dalnji domači vasi, ki jo je zapustil pred leti, Ja postane v svetu nekaj drugega kakor to, kar jc bil sedaj: po* stopač in priložnostni dlavec. Tam čez je nekaj zaropotalo, škripaje se je odprlo malo okence. Pokazala se je razmršena glavica. Roka je zakrilila po zraku, trenutek še, pa se je okno zaorlo in kodrček se je zonet skril. Fant se je zadovoljno nasmehnil, poka* zal navzven široki hrbet in stopil na* zai v barako.
Vanj se ie ozrlo nekaj parov zaspa* nih oči. »Ona,« njegova slučajna go* spodinja. je ime'a opravka z otrokom. V kotu je zrhal »on,« gospodar, od le* ve pa je škilil nanj tovariš v zadregah življenja, dolgi Bine. Mežikal je nekaj
Otroci edini so človeška pomlad! — pravijo ponajveč tisti, ki jih nimajo, pesnica pa je, da z otroki nikdar ni večjih skrbi in sitnosti kakor spomladi. Da, takole okrog Velike noči! Jug po-3ere sneg, kakor bi odgrr.il bele plahte. v visokem grmičju ob potokih se zasvetijo drobne mačice kakor slepa očesca, v ljubezniv soltični dan se od-pro okna in vrata zatohlih izb na ste-žaj. Neugnana žrebeta se zdivjajo bolj divje v svobodno naturo. kakor zdrava {mečka otročad.
—	Zemlja je še strupena! pridigujejo matere in vreščijo, toliko, da se ne zjočejo. Prav, da povedo. Drugače bi se pobje morda ne prekobicavali po vlažnih lokah tako vztrajno kakor v cirkusu.
—	Nikari ne k vodi! rotijo matere svojo človeško pomlad.
Da ne? Tako dolgo silijo pobje — in dekleta niso nič boljša -- v zeleneče vrbinje, da eden štrbunkne v vodo in se ves moker pritepe domov za krušno peč.
časa v poltemo, nato se po.agoma dvignil izpod odej, se stresel od mraza, a se premagal in skočil pokonci.
»Heja, je že kaj solnca?«
»Ona« je nekaj zamrmrala. »on« je pogodrnjal kakor običajno če so ga zbudili prezgodaj, Miko pa se ji širo* ko nasmehnil in zinil za uvod neko krepko, da je mogel pristaviti: »Ho se že trga megleno zagrinjab — po* konci lenobe!«
K življenju so se budili ' di stano* valci sosednih barak in med svoievr* sten ropot v koloniji barakarjev se je mešal rahel šumot Ljubljanice vode. Megla seje dvigala, razkrajala in po* razgubljala pod vplivom solnca, ki je rahlo božalo svet. V drevju so &'e ogla* sili ptički, ki so drobili z nežnimi g'a* sovi svoje popevke, kakor bi zvončk* Ijali k prazničnemu dnevu.
Prostor poleg barak je medtem že obsijalo solnce. In zbrala se je vsa ni* sana družba stanovalcev barak. Na solncu se prekopicujejo otroci vseh let oblečeni v prave cunje. V dru«i sku* pini s pomenkujejo »take.« ki Ise na* vadno do polnoči ali še dci v kavar* nah ter imajo sleherno noč zr seboj dogodek. Tam so žene in matere, ki ugibajo, kako bi se kazalo preživeti zppet danes in možje, ki se pomenku*
mlad mladino, topleje in globlje kakor drevje in zemljo in kar je bitij na svetu. Jezite se, brezovko vrežite, k jaslim magari privežite svoje poniglavce — zaman: zdivjali vam bodo kakor žrebeta na pašo! Kako pa! Morda se bo ta ali oni cmizdravec res prehladil, pa še grižo nakopal in pljučnico. In bo še stroškov in joka! A spametoval se zaradi tega ne bo noben poniglavec. Ker še pameti nima. Vse, kar je v njem. je zdravje. Natura veleva zdravemu brstju: »Rasti!«
Kdaj že smo mi bili m1adi? še ra-stemo? Eno le pomnim: dovolj smo jezili očete in matere (večen jim bodi pokoj!), pa kako smo še čvrsti, kako nam je všeč vsaka nova pomlad!
____ Starec.
Radic-pomlad
V večernih urah veje po etru že Čisto spomladanska sapa in v prešernem plesu vigredi omahujejo .postaje na vse plati, da se zaletavajo druga ob drugo se zmerjajo in izžvižgavajo. Odkar so jih v Ženevi učili reda in vsaki posebej odkazali prostor in ji odmerili dolžino jezika, so popolnoma pozabili na •disciplino. Kar po 10 jih brblja in poje v en rog, da se še klasična godba sliši kakor jazz-band, kjer se meša hkrati deset ritmov in melodij.
Pozno v noč nabijajo jazz-bandi, kakor da smo baš v zenitu karnevala. Joj, kakšno bi bilo pohujšanje, če se še ljubljanska postaja ne bi držala res-, no! Nu, pri nas je bila še za predpust postna »štimunga«, sedaj pa se sploh držimo kakor na veliki petek. Zvečer gremo reclno že ob 10. spat. Možgani se nam lahko temeljito odpočijejo od globokoumnega predavanja o prašičereji, ki je za Ljubljano tolikanj aktual-ia. S^mo včasi nas upeljejo na izpre-hod po Evropi, ampak vselej pozno zvečer, da se ne bi kdo pohujša! nad dobrimi inozemskimi programi, ki so takrat že pri kraju.
Odkar je solnce pobralo sneg s stare ljubljanske promenade, se opoldne ustavljajo ljudje sredi ceste in poslušajo tista dva zvočnika, ki tako obupno krulita z okna. Nu, kdo bi neki gledal na kvaliteto, ko se spomladi tako prileze kaj sladkega za srce! . . . Samo starci, ki jih več ne dražijo pomladanski sokovi, vihajo nosove in hodijo mimo. pa taki. ki imajo še nekaj okusa. »Fej«, pravijo in marsičesa ne moreio
razumeti, najmanj pa to, kako je mogoče, da se pri nas nekateri ljudje upajo servirati dobro stvar v tako škandalozni obliki.
Tam pri zidu debatira skupina nadebudnih študentov, če je moralo biti, da je bil gramofon prej na svetu kot radio. Kaj bi debatirali? Dobro je bilo
na vsak način — vsaj za Ljubljano. Zakaj, če bi se zgodilo narobe, bi bila sedajle na pomlad godba, ki jo daje ljubljanska postaja, čisto brez soka.
K nam pihajo sveže sape samo od zunaj. Doma nam kuka stara kukavica, prav tako monotono kakor vse mesece od jeseni, ko se je bila izlegla . . .
Naša divjad po končani zimi
Nekaj pregleda po naših loviščih
Sedaj, ko je zima premagana in sneg že precej olkopnel. lahko s precejšnjo gotovostjo sklepamo o škodi, ki jo je povzročil letošnji izjemno hudi mraz. Drvarji in lovci so v zadnjih dneh prehodili skoraj vse gozdove razen visokih planinskih, kjer pa zima ni povzročila največje škode.
Jerebice.
Mnogo so trpele jerebice. Lahko trdimo. da jih je poginilo do dve tretjini. Jerebic je mnogo uničil glad. še več pa pomrzlina. ki se je pojavila koncem januarja. Cele jate jerebic so ostale pod trdo ledeno skorjo. Zvečer so se zarile v .sneg, kjer je biio bolj gorko kakor na površju, čez noč pa je potegnila burja, povzročila ledeno skorjo in uboge ptice so bile žive pokopafie. Pa tudi roparice. kakor kragulji in kanje, so jih mnogo uničile. V želodcu ustreljenih in ujetih kanj so našli prepara-torji v letošnji zimi samo ptičje, povečini jerebičje perje. Baš zaradi tega je vsaj zaenkrat, dokler je pri nas toliko kanj. ki gnezdijo v vsakem količkaj obširnejšem gozdu, ščitenje brez pomena. Nekateri zaščitniki kanje trdijo, da ta ptica pobira samo boine in mrtve jerebice. To pa seveda r.e drži. Imamo mnogo prič, ki kaj dobro razločujejo kanjo od kragulja in so videli, kako je kanja sleherni dan ropala jerebice na krmiščih, dokler je niso ustrelili.
Nekaj jerebic so uničili razni nepridipravi. štiri in dvonogi. K sreči, da so jih nekateri lovci precej polovili in jih krmili doma. Sedaj jih bodo izpustili v parih, posebno v ljubljanskih okoliških loviščih.
Srnjad.
Pri srnjadi hvala bogu niti ni tako hudo. kakor se je splošno pričakovalo. S tem seveda ni rečeno, da je srniad dobro prezimila. Največ je trpela v notranjskih gozdovih, v okolici Vrhnike in Borovnice. V dobro gojenih in bogatih loviščih so jih našli nad 30 mrtvih, po večini lanske mladiče. To so
Oni, ki gre pomlad mimo1 njih
Kje so časi, ko se je naš človek iz vasi in mesta pomladil s prirodo? Pomlad mu je dala dovolj dela in zaslužka. Sedaj že dolgo ni več tako. V življenje delavcev prinaša pomlad posebno skrb in pravo krizo. Mnogi obrati so bili pozimi primorani, da obratujejo v večjem obsegu. Kako bo z mirni poleti? Dandanes imamo tudi mnogo priložnostnih delavcev, ki jih nekdai nismo poznali in ki so bili skoraj brez izjeme ljudje, katerim redno delo ali zapo-slenje sploh ni bilo mar. Množica priložnostnih delavcev ima pozimi še največ zasJužka. Če ni drugega, kidajo sneg in razbijajo led. Kaj bo z njimi sedaj?
Nekdaj so nadštevilne delovne moči naše vasi vse do zadnje našle delo in zaslužek v mestni industriji in obrti. Danes obrt in industrija ne more prere-diti ljudi, ki ne najdejo mesta v kmečkih domačijah. Nekdaj so odhajali v tujino ^— v Nemčijo in Ameriko Ie oni kmečki fantje in možje, ki so si mislili: če že moram z doma in polja, grem rajši daleč v svet, kakor da bi delal v tovarni domačega mesta. Sedaj pa je iz-seljeništvo nujna živlienska potreba. Statistika, ki jo je sestavil in objavi! naš izseljeniški komisarijat ob zakijuč-ku leta. navaja sicer številke, ki kaže:o. da se delovni trg domovine zbolišuje. Več rojakov se je iz tujine vrni'o in nekaj manj se jih je izseli'o. kakor prejšnja leta. Če bo statistika izseke-niškega komisarijata lahko še nekaj let poslužila s tako ugodnimi številkami, bo izseljevanje naših delovnih moči vseh strok še vedno nekaj tragičnega.
bili gotovo vsi taki, ki so jim bile na brakadaii odstreljene matere. Da je bilo baš v omenjeni okolici tako hudo, je vzrok to. da so bili tamkaj največji snežni zameti. Med najhujšim mrazom se je srnjad trudila rešiti iz žametov, pri tem pa je popolnoma onemogla. Omagana žival je žejna in prične lizati sneg. ki zahteva nebroj kalorij toplote, preden se spremeni v vodo. Truplu odvzeta gorkota je povod, da žival zmrzne.
Zanimivo je, da je največ živali obležalo na potih in celo pri krmiščih. Sestradana in utrujena žival se je pri-rila do krajev, kjer se je čutila vsaj nekoliko zavarovano. Tu je počivala in se ni več zadosti gibala. Utrujenost in žeja sta bili povod, da je srnjad poginila. V Kokri so našli pet srn mrtvih pri krmiščih.
Pravilno krmljenje.
Priporočljivo je, da se hrano za divjad ne polaga na enem kraju, marveč na več krajih, v manjših partijah, tako. da je divjad prisiljena vedno se pregibati, kar jo obvaruje, da ne zmrzne. Ker žejna in utrujena divjad včasi noče uživati sena, je priporočljivo, da lovci že v jeseni nasekajo manj vredno leševje in topo I o ter to puste ležati v gozdu. To je gotovo najbolja zimska hrana za srnjad. Sicer io obgrize tudi sama kar iz grma; toda v vrhove, kjer je navadno največ mladih odganjkov in brstja, ne doseže.
V splošnem se pri nas še vedno premalo skrbi za divjad. Mnogi lovci jo poznajo samo pred puško. Zelo nevaren čas za^ srnjad je baš sedaj, ko kopni sneg. Sestradana divjad komai čaka. da pride do sveže hrane, katere se tako naje, da ji škoduje. Gladna slabotna divjad dobi od sveže pomladanske hrane drisko. Ta bolezen je uničila pred leti nekdaj tako lepo. na srnjadi bogato jeseniško lovišče. Pred dris-kanjem ohranimo srnjad, če ji zadostno pokladamo sol in naredimo, čc tega doslej še nismo storili, slanice.
Ravno sedaj na spomlad se izseljujejo naši ljudje v večjih skupinah, kakor se selijo na jesen naše ptice pevke. Ce-lo iz rodovitne in bogate Bačke se seli baš te dni mnogo ljudi v Argentini jo.
Dandanašnji izseljenci niso kakor nekdaj poljedelski delavci, ki so si tujino izbrali namesto domačih tovarn in rudnikov, temveč v velikem številu so med njimi delavci, ki so delali že dolgo vrsto let v raznih domačih obratih, nadalje obrtniki, ki so po dolgih pomočniških letih v raznih krajih poskušali tudi s samostojno obrtjo. Trudili so se na vso moč, končno pa so se odločili za izselitev, ker je življenje predrago in ker se delo preslabo plačuje.
Po vojni se je v naših krajih kar nenadoma zbrala tudi množica sezonskih delavcev. To niso samo poljedelski delavci, ki od časa do časa najdejo zaposlitev na velikih posestvih, ampak* tudi delavci raznih drugih strok in celo kvalificirani delavci — na priliko, zidarji, tesarji, cementarji in drugi. Gradbena akcija se je kar sama od sebe omejila na gotove čase in ko enkrat prestane, je množica ljudi na cesti in mase pri-
jejo kje in kako bi bili v stanu zaslu žiti »kovača.«
Miko se suče okrog in mežika v solnce. Čaka na obiske.
»Potrpi, potrpi!« ga bodri Bine. »Kmalu se oglasi ta ali oni!«
Dopoldne mineva. Okrog vogala ba= rake se prisuče kozavi Peter, ki je po* magal zjutraj mesarjem na trgu.
»Hej .« pozdravi — je res, imamo že pomlad!«
Izza razpete srajce puhti od njega in vzhičeno pripoveduje o dogodkih na trgu.
»Preklemano. ženske tam postajajo že tako zgovorne . . .!«
»Kaj, te ti gredo po glavi?!« ga vščipne Bine.
»Hm, zakaj pa ne, saj jih kar mr* goli krog mene. Toda brez »špasa«: Trn ovčanke že vlačijo košare na dan, da založe trg s solato. Ženske doli iz Štepanje vasi. Bizovika in Vrblienj so nanosile na trg cvetja in zelenja, da človeka kar duši . . .
»Beži?!« se oglasi Miko. ki mu pade na um. da bi tudi natrgal cvetlic in jih poslal plavooki deklici, po kateri hre* peni že teden dni. »In mlekarice se pogovariajo med
»Jejhata, jejhata!« se oglasi tedaj glas suhljatega Žaneta, ki se je med* tem od nekod priplazil. Ostali sc ozro nanj z nezaupljivim, nekam prezir* nim pogledom. Vedo namreč, da ima Žane večkrat opravka z možmi posta* ve, ki jim nikakor ni po godu.
»Zdaj smo pa rešeni!« vzklikne dalje, ne meneč se za poglede. — »Včeraj ves dan pa še danes nekaj ur sem se podil tam zunaj, po okolici. Imenitno, vam rečem! Ženske že suše perilo zunaj na vrtovih. Perejo ga na Ljubljanici, na Gratfaščici. na Glinšči-ci in po vseh grapah — nič več ga ne ožema.io doma in ne natikajo po podstrešjih. »Primojdunaj — ne bom več nosil strganih košulj.«
Nasloni se na barako in pomrmra sam zase: »O, presnete Micke, le pogovarjajte se o zvestobi fantov in mož. saj sije solnce — toda ne samo vam! Tudi meni sije!«
»Boš kmalu zopet v senci — tam za mrežo!« se zakrohoče Bine in se za-ničljivo obrne proč.
Preden je odzvonilo poldne, se vrača do barak kopica otrok. Vrišče in
prepirajo se med seboj, kdo ima večji ,.,... - - -	šopek zvončkov, mačic in drugih zna-
seboj, da um je vroče na poti in trgu!« j nilk pomladi. Govore o avtomobilih, ki zaključi Peter.	« se pode po cestah, o voznikih, ki ve-
selo pokajo z biči in se smejejo ljudem, ki hite mimo.
Delavci so se porazgubili v ljudske kuhinje, v barakah vdari tu pa tam žlica ob posodo in čez čas zavlada mir. Vse nekam zadremlje in celo nekaj kokoši, ki se pasejo po še poparjeni travi. počiva sedaj v pesku poleg dreves.
Kakšna je vsebina popoldneva barakarjev v početku pomladi? Kakor do-poldanja! Ugiba se o zaslužku. Na večer prihajajo zopet skupaj. Nekateri šele pozno ponoči.
Tudi večeri postajajo prijetnejši. Toplejši so že.
Hej, kaj sem vse videl!« vpije Bine ponoči, ko prikolovrati domov. »Parčki. se že shajajo na ulicah. Postajajo in se iščejo na skrivnih potih. Fantje ljubijo dekleta! Nezveste žene pohajkujejo tam za vodo roko v roki z golo-bradci. mož pa sedi pri cvičku. Uf, pomlad .ie spet!«
Miko zamiži in misli na njo, ki ji bo poslal šopek vijolic . . .
Pozno ponoči, ko svetijo na nebu zvezde in migotajo v pomladansko noč. ko obseva p robu j a jo č o se zemljo samo polna luna, utihne vse naokrog. Nič ne moti nočne tišine, samo od časa do časa odjekne v zraku zategel glas mačk, ki se pojajo nekje med zidovi.
ložnostnih delavcev dobijo čez noč velik prirastek. Nekdaj smo v visoki gradbeni sezoni zaposlovali še veliko števiio delavcev iz inozemstva, zlasti iz Italije, danes oa stavbinska sezona, kolikor jo je. ne zaposli v izdatni meri niti domačih kvalificiranih in nekvalificiranih delovnih moči.
In še nekaj. Če primerjamo, kako so nekdaj izhajali v vaseh razni obrtniki in kako izhajajo danes, vidimo, da bije naša vas težak boj za obstanek. Bolj kakor poprej je naš kmet prisiljen, da si sam pomaga, da sam kuje in poprav-la svoje raznovrstno orodje. Posledica tega ie izseljevanje naših kvalificiranih delavcev in obrtnikov.
Za poljedelske sezonske delavce, katerih ie največ iz Prekmurja in Medji-
mitrja, se je lani po inicijativi vodstva mariborske borze dela in nemške delavske centrale našla velika pomoč. Med našo in nemško vlado ie bil sklenjen dogovor, po katerem se do na-daljnega odpošilja v Nemčijo na posestva. ki jih nominira nemška delavska ccntrala, večje število — več sto naših poljedelskih delavcev, ki so v Nemčiji zaposleni do kraja žetve pod istimi pogoji, kakor domače nemško delavstvo. Par sto Prekmurcev se je iz te sezonske zanosi tve vrnilo šele lani v prvi polovici decembra. In sedaj vsi ti ljudje težko čakajo, da se zopet vrnejo za nekaj mesecev na delo v tujino.
Tako velik de! našega delavstva ne pozna in ne občuti pomladne radosti.
Hudi avtomobilist in njegovo srce
Stara šajtrga — V noči no burji in snegu — Sleni oasažir Protokol — Dobra volja gospoda generalnega direktorja
Nauk o dobroti
nisem nič, se je odrezal mali mož. — Mislil pa sem si, zdaj bomo srečali očeta, pa bom kar zavpil: Oče! Pa če ne bodo ustavili, bom pa kar skočil ven. Saj v sneg se mehko prileti!
—	Dobro si jo pcgruntal, fant! sva ga pohvalila, stari pa je upiral v naju hvaležne poglede in povzel z drhtečim glasom:
—	Ampak to. gospodje, da so oni pri-ŠM nazai po mene! Da so pr šli po mene! O, to... Ko sem komaj še premikal noge... Oh! — Možu je naenkrat omahnila glava na mizo in razjokal se jejia glas.
Fant pa, ki očeta najbrže še nikoli ni videl jokati, je udaril za njim v še glasnejši jok.
—	Pojdiva! mi je pomignil tovariš.
Nadaljna najina vožnja ie bila ime-
nitna. Motor je tekel, kakor bi ga an-
gelci mazali, burja se je polegla, zeblo naju raj več, in brez najmanjšega pripetljaja sva dospela v Ljubljano.
In je šlo mojemu tovarišu tudi vse drugo po sreči. Dobil je generalnega direktorja in gospod generalni direktor ie bil nenavadno dobre volje in mu je pod/pisal novo veliko ugodnejšo pogodbo. In tudi nov avtomobil mu je obljubil, na stroške firme.
Jaz pa pravim: Šlo mu ie po sreči samo zato. ker ie storil dobroto siromaku. Ker dobrota je vedno plačana, če ne tako. oa tako, če ne preje, pa pozneje, če ne naravnost, pa naokoli, če ne na zemlji, pa v nebesih.
Blagor jim. ki so dobrega srca!
Josip Fr. Knaflič.
To je bila zares zoprna vožnja, da bolj ni mogla biti. Dvakrat že sva morala popravljati stroj in še vedno ie nagajal. To je bilo tudi krivo, da sva se zamudila in sva se morala voziti ponoči. v tem snegu in tem mrazu.
In pa s takim avtom! Stara, pove-grana. zvožena šajtrga. ki bi ie iaz ne tiara! niti zastonj. Njen lastnik seveda ■>i prisegal na žive in mrtve, da ga ni boljšega voza v vsej Jugoslav:ji s sosednimi krčmami vred. Siromak! Nek-dai se mu ie bolje godilo: danes si mora rrdo služiti svoj kruh; se mora vozariti ; to šaitrgo okoli, vseeno v kakšnem vremenu, samo da nalovi kaj tistih pičlih provizij. In iaz se bogme tnd; nisem vozil z nj;tn baš v svojo zabavo. Ne Bi takrat tudi raiši sedel v topli pisar ni, šc raiši seveda v tepli sverlj kavarni, pri čaju in godbi...
Burja je br la in nama od časa do časa puhnila snegn v obraz, da ie zbodlo kakor ieževa koža. Avto je bil slabo pokrit, nekje je bila ceio strešna plah ta natrgana, in vleklo ie kakor skozi kamin. Zeblo ie v hrbet, zeblo ie v noge. ker stroj tudi ni dajal nobene to plote. Vendar, burja, sneg in mraz. vse to še n:i bilo tako hudo — hujša ie bila neprestana si. rb. da odpove motor in da obtičiva sredi pota.
Spet smo malone obstali, pa sem re kel tovarišu na krmilu:
—	Da le prideva dc hiš, potem —
—	Kaj potem? je zarjovel. — Povedal sem ti že. da pride nocoj naš generalni direktor in da moram biti še nocoj v Ljublja ni. In to tudi bom. ali pa —-. Krepko se je pridušil. — Ti pa, če hočeš, se lahko izkrcaš pri prvi go-st'lni. Svobodno!
Rekel nisem nič več. Vozila sva da-ije v noč. molčeča, pusta, nataknjena.
Na cesti ni bilo daleč nikjer nikogar. Vse prazno, temno in mrtvo. Le burja in sneg in mraz, mraz...
Nekje pa je ostra luč reflektorjev v daljavi osvetiia dva človeka, ki sta stopicala po cesti. Mož z dečkom. Na Kič sta se ozrla nazaj in se naglo umaknila v stran, v visoki sneg. Nato pa—
O križ božji! Naenkrat je mož tam zamahnil z rokami in skočil nazaj na sredo ceste in pred avto...
■laz sem zavp?], vozač je strahovito zaklel, zavore so zaškripale, avto se je zasukal počez — za las, pa bi bil mož povožen!
Sledil je nevšečen prizor. Moj tovariš avtomobilist ie drugače čisto prijeten in dobrodušen človek, v takih situacijah pa vselej pobesni; povrh ima še glas jerihonske trombe. Ni da bi pravil, kako je rohnej na nesrečnega dedca, ki je prestrašen samo momljal: »No, no. saj ni nič. saj je vse dobro...« in se s fantičem umaknil nazaj v temo.
Na srečo motor to-pot ni nagajal, samo nejevoljno je parkrat zarenčal, potem je pa mahoma krppko potegnil, in šlo ie naprej.
Najino razpoloženje je bilo po tem dogodku še boli pusto. Noben ni izpre-govoril besede Čez par kilometrov pa je ljubi sosed na krmilu naenkrat upo-časii vožnjo in z mirnim giasom mene takole nahrtilil:
—	Sramoto delaš »Jutru«, pravo sramoto!
N'sem še nič rekel na to, čaka je, kaj bo spravil ven.
—	Aii pa morda ne. ha? je hrulil dalje. — »Jutro« j; zdaj človekoljubno na delu pomagati revežem, ki gladujejo in prezebujejo, ti pa. kristjan božji, — ti pa še toliko ne, da bi se usmilil enega takega s:roroaka na cesti in ga vzel na
voz, čeprav ie dovolj prostora. Naj me hudič vzame, če nisem skoz topotanje motorja slišal, kako so fantu šklepetali zobje.
-— Razbojnik! sem mu siknil v uho.
—	Prvič: Avto je tvoj. ne moj. Ti zapoveduješ Drugič: Rjovel si tam kakor zverina in potem kar drvil naprej ka kor furia. kdo bi se s teboj —
—	Če bi bil ti pravi, — me je prestregel, — bi mi bil nastavil revolver in ukazal: »Stoj! Ali te pa —«
—	Žal. da revolverja n:mam pri sebi!
—	Pa bi potegnil nož!
—	Dobro, da vem to za drugi pot.
—	Oh težava ie s teboj! ie vzdihnil.
—	Zdai na.i torej vozim nazai po onadva hajduka in tratim dragoceni čas! Ampak to ti povem: Če zgrešim nocoj generalnega direktorja, boš ti skrbel za moio ženo in otroke.
In zasukal ie krmilo, ker sva bila dospela med tem do razpotja, kjer se je dalo zaobrniti.
Sai prav:m: Furja ie ta moj prijatelj, ampak srce. srce pa le ima. kakor se spodobi.
Za Dar minut sva že zagledala najinega možakarja,a glej. korakal ie sam. In ko se ie avto pred njim ustavil, sva oba hkratu zavpiia: »K.ie pa ie fant?«
Fee. fant? ie zajecljal in si brisa! sneg z obraza, — fant. ja, vzel ga je seboi avtomobil.
—	Kakšen avtomobil?
—	No, tisti, ki je malo prej šel tu mimo...
—	To smo bili mi. Zdaj smo se vrnili do vas.
»Oče. saj sem tukaj!« pa se je v isti mah oglasilo zadaj v vozu. in izpod plahte ie pokukala fantova glava.
Halo. kako ie prišel fant v avto?!
—	To se bomo že pozneje vse pomenili! je brez nadalinih besed odločil moj tovariš. — A!o, očka. zdai pa le hitro noter, in glejmo, da pridemo naprej. Jaz že ne čutim več prstov na rokah.
Četrt ure pozneje smo se ustavili pred krčmo, in ko ie stal liter kuhanega vina na mizi, sva vzela naiina pasa-žirja na protokol Stari ie izpovedal:
—	Smo opoldne peliali mojo Jero. fantovo mater, na štacion. da ie šla v Ljubljano v špital. Nekaj ima na ietrih. pravi dohtar. on ne more nič pomagati Oh da bi se le kai ponrav;la šest otro-čičev ie še doma, velik križ. verjemite, gosnodie. Pa moja sestra Katra ta je tudi vsa betežna. kako na.i sama vse opravi v hiši? Peljal pa ie sosed Mi-žon. dober človek, amnak ie moral po-tlei s sanmi še na Pristavo po blago in ce ra ita šele jutri vrniti Tako sva jo morala s fantom kar peš ubrati domov Sa.i iaz bi ga ne iemal seboj. Loizek sem rekel, kai boš revež hodil po tem mrazu, doma ostani in na ta male popazi. Ampak otrok ima mater rad. io-kal je in prosil. da sem ga moral vzeti seboj. No. in potlej sva hodila. Saj bi ne bilo še tako hudo. če bi ne bila na-enkrat pritisnila ta buria. In teko sem videl, fant peša. peša. kar skrbeti me ie začelo. Pa so se na vso srečo takrat on: pripeljali. Oh. sem si dejal, če bi vsaj fanta hoteli vzeti, vsaj tjakaj do Zalokar.ia. kier bi lahko ostala čez noč. Jaz bi io že še pritolkel do tja, ampak fant. sa.i ne more več nikamor. Pa sem jim hotel zaklicati. naj malo ustavijo, takrat pa —
—	Takrat pa bi vas bi! kmalu povozil! To ste zelo nerodno napravili, očka! ga ie pokaral moj tovariš. »Pred avto se ne skače! Zakaj niste že od daleč mahali?«
—	Oh. ja. to sem res hudo neumno napravT Pa človek ie v takem mrazu ves zmešan, ln čisto prav so imeli, da so bili tako hudi...
—	No. in kako je bilo potem? Kako je prišel fant v avto?
—	No, ko sem videl da so tako hudi, se nisem upal prositi jih. To sem pa tudi videl, da zadaj nimajo nobenega notri, da je tam prazno, pa sem brž nagnal fanta: Lojzek, sem rekel po tihem. ka.r brž noter smukni pa se stisni v kot. Tam dol pri mostičku, kjer bodo morali počasi voziti, ker ga popravljajo, tam pa brž ven skoči. Pri Zalokarju pa počakaj. da pridem za teboj.
—	Pa naj kdo poreče, da naš narod ni brihten! se je obrnil tovariš k meni.
—	Pomagaj si sam in Bog ti pomore! sem rekel jaz.
—	No, kai pa ti Lojzek? sva izprašala nato fantiča, ki je korajžno gledal v naju s svojimi veFkimi. svetlimi očmi. — Kaj si si pa mislil, ko smo peljal: sipet nazai? Ali si slišal, kaj sva se pogovarjala?
—	Nekaj sem že slišal, razumel pa

Fino šunko
praške vrste Vam nudi za velikonočne pTaz* nike po ceni Din 28.— za 1 kg trgovina delikates
H, Pr sičfife, Maribor,
nasproti glavnega kolodvora.
Najboljše tamouric1
farKaševega m sremsket. sistema izdeluje n razpoši! ob >amstvi>
<tara tirv tvornica tamnur «
St epan M. Sik
SlSAB 610
fcačceva <74 (Hrvatska
Cenovnih amburic pošlien n a zahtevo <ta>tonj. Odlikov .
' 'laHrrv knhi' pms
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Vljudno naznanjam cenj. damam v Sevnici kakor v Posavju, da sem v hiši g. Markovška v Sevnici otvorila
modu s Ion
ter se bom potrudila z dobro izvršbo in nizkimi cenami cenj. posetnice za* dovoljiti.
Vsakovrstna popravila točno in ce* no. Za obilen obisk se priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Olga Šoster
mcTdistinja Sevnica ob Savi.	383<
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
"O
O □
□ □ □ □ □ □ □ □ □

Zahvala.
Podpornemu društvu »Ljudske samopomoči« v Mariboru izrekam tem potom najlepšo zahvalo za takoi izplačano mi znatno podporo po smrti mojega očeta g Tomaža Marina in priporočam to pirepotrebno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Bezena pri Rušah, 15. III. 1929
3701 a
JULIJANA KRAMAR.
Merilca
(Markseheider)
sposobnega, ki more vršiti zajedno dolžnost nadzornika (Obersteiger). išče rud. društvo v Dalmaciji za takojšen nastop. Ponudbe z navedbo plače in referenc na upravo lista pod »Adria«
Kamgarne in štofe za moške obleke, klobuke, kravate, perilo itd. kupite naj-ceneje pri
tvrdki
cr
<v>
sr

Pomladansko oblačila
za gospoda in dame
izdeluie po nainovejših krojih
Alojzij Lom bar
Spodnja Slaka, Celovška cesta 53
astna zaloga prvovrstnega angleškega in če
ikepa Mana	'572
CENENO ČEŠKO PERJE
i kg sivega opirljencga perja 70 Din, napol belo 90 Din. belo 100 Din. boljše 125 Din in 150 Din. mehko kot puh 200 in 225 Din. botjša vTsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od iOO Din naprej poštnine prosto Vzorec zastonj. Blago se tudi zamen.ja in neugajajoče vzamt na-jaj. Naročita samo na Benedikt Sachsel. Lobez U. 1, pri Plznu, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo 12 Češkoslovaške v Jugoslavijo približno !0 dni.	18
X
Sivi lasje
so v resnici n&jveiji sovražnik mladneti, t gotovo kvarijo lepoto vsake dame
«EXCELSIOR - HENNE«
od dr. Doraine & Cie., Pariz, barva la*,. perfekt-110 in enako v vefcb niau.-ah Samo barvanje je jako la.iko Ln enottavno za vss^ koga posameznega Ne mai„ roke. glave niti peri'a Popolnoma neškodljivo za .a~e in ta uspeh vv-akemu
amčimo Garnitura 38 Din CENTIFOUA, kozmetlgkl zavod. Zagreb. Jurlžičeva 8 — Zahtevajte brezplačne Ilustrirane prospekte! 226-a
•:776-a Poskusite
KREMO
NEIGE DE CEVEft NES Cr<=me de Sesute lagale
To je idealna krema za olepšavanje. ki je na znanstven način 'zdelana po vseh modernih metodah Svoj uspeh ima zabvaiHti svojim nedosegljivim svojstveni. To je suha krema brez masti, ne-vidKiva po uporabi, daje koži novo moč, odstranjuje gube, vsltd česar za dobi lice nov izgled.
Kremo »Neige de Cevennes« uporabljajo najlepše dame skozi celo leto: požiraj čuva nežne kožne pore pred učinki mraza, vetra ki padavin, a poleti pred prevelikim vplivom toplote in svetlobe Ona je priljubljeno sredstvo lepih žena, ta' hočejo ohraniti svojo mladost in lepoto, a ravno t a-ko onih, kj žele postati mlade in lepe.
Neprimerljiva svoj siva te čudotvornt kreme so učinkovala, da se ie poslužujejo najznamenitejše Parižamke: gdčne Mistin gnetle, Spineily. Marthe Che-nal. Napier-kovska, Vera Sergime in mnoge druge, ki se brigajo za svojo lepoto. To je stvarna krema lepih žena in deklet in se je največ uporablja
Oslale speeiialiiete: Puder Crtroneige za roke, Diamani za nohte, Cold Cream za večer, Matineige za dekolte, Mous et La.it de Concombres-pc-na in mleko iz kumaric za čiščenje madežev in peg in za olepšavanie Ruž za usMie in lice Lotion-Brunehaul proti izpadanju las. Crayon za obrvi. Fard Indjen, ki daje dolge trepalnice. Eau de Cologne Ambree, milo, parfumi it d.
Da se more vsakdo prepričati, da so te specijalilete . zares nenadomestljive,
POlilMZOSNI
i poskusni lonček kreme Neige de Ce-vennes za dan;
1 poskusni lonček Citroneige, ki beli roke;
i poskusni kamen Diamant, ki svetf! nohte Ln 3 zavitke pudra v 3 raznih barvah in katalog z navodili, ako nam pošljete 6 Din v znamkah za poštnino in stroške.
Razpošilja glavno skladišče za našo državo
FRANCOSKI MAGAZIN, OSIJEK I.
Naročnik naj točno in čitljivo navede svoj naslov.
Skladišče za Zagreb: parfumerija Em. Burzelič, Marovska ul. 17
Skladišče za Sombor: parfumerija kosmetika Imre Nagy.
Iščemo zastopnike za vsa večja mesta, prednost imajo prvovrstne parfumerije.
BI
HUU RJI
Tovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi j lastnih izdelkov — Poseben oddelek za po pravila l'elaševanje in popravila za Kon* servatorij Glasbeno Matico in druge in» štitute izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi n3 ] deželo. Točna postrežba in zmerne cene:
tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R \V ARB1NEK, Ljub= Ijana, Gregorčičeva ulica 5.
Velika moda
fo pomladanski in letni plafSi. poM-buo de so lini in kra-nc izdelani Pred no si leto« nabavite pla?č pod nobenim posojeni o-opu?tite si preje ojrledati novi veliki ilu.-trovani ce nik veletrgovine STER MECKI. radi tega pišite ie danes uo c.iega ker ga dob-t" popoinoma za«toni Cene pla-Sčev so- modno krlžastl 25S Oin moderno meliranl 35C Oin. kneha 410. k^sha « svilo nodlo žen 585 coverkot Ano kasha dumlskl model 840 In 1115 Din Razen tega naideto v eenikn krn.-ne modele hluz kostumov
I... ,-r. , kril otroStih obleke in ve« ti?o6 slik od raznih dragih predmetov Kar ne ugaja «e zamenja ali vrnp denar
Veletrgovina R. STERMECKI
CELJE štev. 20 fSlovenlja).
V---MTTMmmmmMn*
l	^rtlUJlfe
Motvoz Grosuplje se dobi po originalnih tovarniških cenah v:
Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani in njenih komisijskih zalogah:
Franc Palme Ljubljana Gosposvetska 7, tel št. 2376;
Franc Palme, Celje, Cankarjeva 7, tel. št. :$8; Franc Palme. Maribor. Koroška 8. tel. št. 86.
Pogoste saičaie
oboiftija od prehlada je treba iskati tudi na pomanjkljivem uegovaiiju telesa Jake mišice zdrav' živci z inev-nim negovanjem so najboljša obrana Tudi pri kihanju, hrip^vostu vrato bolu. kašlju. gripi pri -aznih živčnili ter reumatičnib boleč'nah. je Fell^r rev Elsafluid že 32 et uootrebovan nt) zunaj in znotraj, dober prijatelj \ ijrdih dnevih. Dobi se povsod. |»oiz kusna sieklenica 6 Din. dvojna 9 Din Ako ga nimajo, naročite sa po pošti za vsaj 62 Din, naravmst pri lekar narju Feller, Stubira Dun.ia '"lzatrs 245, Hrvatska. A kot čistilno sre*i sivo: Elsa-kroffljire fi šUallrr 12 Din
Oblastveno koncesionirana
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Bleiweisova reets 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pri pomočkov in avtomobilov. _ Tečaji permanentni.	2989-a
Ribiči
čas |e da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira
F V 1/AlCFD puškar LJUBLJANA • iS« KMIJCK) Kongresni trg št. b.
Kdor oglašuje ta napreduje
■ Brzojavne drogove
i o 200 kosov, 8, 9 in 10 m dolge, 11 cm v konici, takoj sukce-sivno kupim.
Hrastova produkcija.
Kupim mesečno 30— 50 m8 oeobrobljenih hrastovih podbojev iščem 6erij.ozne producente v svrho zaključka letne pogodbe Pariene bukove plohe (kratke) (coursons) I., II., III. 27 mm močne, 1—2 m dolge kupim 6talno vsako količino.
3&*9	Ponudbe na L PAPP, Suš&k, poštni predal S.
15 =
\
Šport
Krasni uspehi naših športnikov izseljencev v Južnem Čilu,
Jugoslovensk; Sokol lahkoatletski prvak glavnega mesta Magallanesa
V Magadlanesu, glavnem mestu Južnega Čila, |e močna kolonija J ugo slo ve nov, ki se z vso vnemo udejsfrvujejo tudi na športnem polju. VeČina jugoslovenskih športnikov je organizirana v J ugosilo venskem Sokolu, nekaiteri pa nastopajo tudi za druge klube. Vsako leto meseca februarja priredi Assooiacion Deportina AtleH-ca v Ma.gallanesu velik lahkoatletski miting za prvenstvo Južnega Čila. Zmagovalec dobi umetniški kip in srebrno darilo, ki si ju mora, da prideta v stalno posest, priboriti trikrat zaporedoma ali pa petkrat v presledkih. Program prvenstva je docela olimpijski. Prijave za letošnje prvenstvo so bile izredno velike. Večina Jugoslovenov je nastopila za Jugosloven-skj Sokol, ki je letos v tretjič postal
prvak Južnega Čila
ter dobiil razpisani darili v trajno posest. Uspeh naših Sokolov športnikov je tem večji, ker so nastopili vsi najboljši atleti Južnega Čila. Ju-goslovenski Sokol je izbomo organiziran ter ima tako lahko atletsko ekipo, za katero bi zaostajali tudi naši vodeči klubi. Poleg Sokola so sodelovali še atleti kl-ubov Olimpija, Espanol, Chile. Destacamento. Soout in Victoria.
Uspeh naših športnikov izseljencev se najbolje vidi iz
rezultatov prvenstva za leto 1929,
Iri so na slednji:
100 m: I. Uršič (Sokol) 11.2, 2. Sanhueza (Chile) 11.4; 3. Fernandez (Destacamento) 11.6.
200 m: 1. Vicente (Olimpija) 24.2, 2. Uršič (Sokol) 24.4. 3. Sanhueza (Chile) 24.8. Časa prvih dveh sta boljša od dosedanjega rekorda Magallanesa.
400 m: 1. Vicente 53.6, 2. Hrdalo (Sokol), 3. Vargas (Esipaflol). 800 m: 1. Alvarado (Chile) 2:14.8. 1500 m: 1. Ansin (Espanol) 4:40, 2. Antičevič (Chile) 4:43.
3000 m: 1. Anitičevič (Chile) 10:12, 2. Costa (Espanol) 10:23.6. 5000 ra: 1. Diaz (Chile) 18:02.6. 110 ra z zaprekami: 1. Zarrido (Chile) 19.6. 2. MauoiHa (Destacamento) 19.S, 3. A. Boliš (Sokol) 19.8.
400 m z zaprekami: 1. V-cente (Olitmpiia) 60.8, 2. Damjamovič (Sokol) 64.2. Jugoslovensk,i rekord Ferkoviča znaša 62.
Skok v višino: 1. Moreno (Destacamento) 162 5. 2. Hrdalo (Sokol) 157.5. Skokn v daljavo: 1. Hrdalo (Sokol) 583.5. Troskok: 1. Fernandez (Espanol) 12.33. Skok ob palici: 1. Katalinič (Sokol) 2 75. Met krogle: 1. Ooič (Soikol) 11.12. 2. Fernandez 10 89. 3. Moreno (Destacamento) 10 72.
Met diska: 1. Ooič (S^kot) 32 60. 2. Fernandez 31.675. 3. Bnrflčevič (Sokol) 31.21. Met kopja; 1. Uršič (Sokol) 45.88. Največja senzacija pa so bili rezultati v
metri b'adiva.
Vsa prrva tri mesta so zasedli jugo slo ve nski SokoJi. Gojič je s 45.89 postavil nov rekord, Bartičevič je dosege! 42.91. Vrlika pa 29.37. Bartičevič je izven konkurence dosegel 45.62. To so rezultati, s katerimi bi se naši športniki brez dvoma plasirali na olimpijadi. Pripomniti t-eba, da znaSa jugoslovenski rekord, ki ga drži Gašpar. 36.81(1).
Štafeta 4XlOO m: 1. Sokol 48 (nov rekord). 2. 0!:mipiia 48.2, 3. Chile. Štafeta 4X400 m: 1. Sokol 4:00.4, 2. Espanol.
Končna klasifikacija: I. Sokol s 46 točkami, 2. Espanol 24, 3. Chile 21. 4. Olimpija 13, 5. Destacamento 10.
Od naših atletov treba predvsem omeniti Petra Goiča, ki je najboljši atlet v Magallanesu. Postavljen bo v čilensko reprezentanco za Južnoameriško oliffitpilndo, ki se vrši maja meseca v Limi. I.ma tri rekorde, in sicer met d'ska 33.87, met krogle 11.22 in met kladiva 45.89. V metu kopja bo zastopal Čile na Južnoameriški olimpijadi Anton Bartičevič, na sprinterskih progah pa Dnje Uršič. ki ima z 11 sekundami rekord Magalanesa na 100 m.
Poleg tega. da so dobri športniki, pa so naši atleti tudi d»-bri Jugosloveni. v sle d česar nastopajo tudi pod imenom Jugoslovenskega Sokola.
St><vtni drobiž
Pod vodstvom podpredsednika LNPa go« spoda Betetta se je vršila v petek zvečer konferenca načelnikov nogometnih sekcij vseh ljubljanskih klubov, na kateri so z ozirom na bližajoči se pričetek prvenstvene sezone razpravljali o vseh težkočah, ki so glavna ovira, da je naš nogometni šport pri občinstvu precej izgubil na privlačnosti in da v zadnjem času tudi ni napredoval v oni meri, kakor bi bilo potrebno. G. Betet« to je stavil razne koristne predloge glede rediteljske službe, sodniškega vprašanja, prave športne vzgoje nogometnih moštev in klubskih pristašev itd. Razvila se je dalja ša debata, po kateri se je sklenilo, da se prepusti izvedba teh predlogov LNPu.
Dne 8. aprila se vrši v Z„grebu žrebanje za prvenstvo države. Žrebanju lahko priso« stvujeta po dva delegata vsakega podsa« veza.
V upravnem odboru JNSa sta p dala
ostavko II. blagamk g. Ferič in odbornik g. dr. Pleš.
t— Glede razdelitve podpor oblastnega odbora nam pošilja trboveljski odbor Rde« čega križa naslednje pojasnil Ni res, da je oblastni odbor v Ljubljani nakazal za reve« že trboveljske občine odboru R čega kri« ža 15.000 Din, res pa je, da je na vlogo trboveljskega odbora RK. darovalo dru« Stvo RK.. SHS 15.000 Din, ki jih je ti.ovclj« ski odbor RK. dne 7 t m. razdelil med 100 revnih družin v svojem področju tako, da je znašala po številu rodbinskih članov najmanjša podpora lo največja 3C0 Din. Podporo so prejele revne delavske družine v navzočnosti odbora proti potrdilu. Ker j« vsa vsota razdeljena, naj se ne nadle« gujejo več funkcijonarji RK. zaradi pod« pore.
Ilirija: Rapid
Z današnjim drnem se otvori v Ljubljani nogo-
etna sezona s tekimo, ki nam obeta dober por*. Mariborski gost ima za seboj dober zim-komdiciisikii trening in nastopi v svoji najmočnejši postavi: PeHko—Kurzmann, Barlovič— Losctaigg M., Flaok, Brockil—Losohnigg L., Ter-glete, KKipipsitater, HeMer. Večina navedenih je že po večkrat zastopalo barve Maribora v mestni reprezentanci. Ilirija se je »a tek™ marljivo pripravite Njeno moštvo je tirdo treniralo in b-vsekakor skušata svoj prvj nastop kronati i uspehom. Postava moštva ie naslednja: Kreč-Janez, Verovšek—Bergles, Jenko, Košenina—
Ice, Šiška, Milo, Dober let, Nace.
Tekma bo na igrišču Ilirije, pričetek ob 15. uri. V predtekmi nastopita kombinirano moštvo Hermesa in II. garnitura Ilirije. Pričetek ob pol
14.	uri.
Na praznik 19. t. m. igra Ilirija proti ljubljanski Svobodi, ki je že land v jeseni z zmagama nad Slovanom in Hermesom dokazala, da je povsem enakovreden prorivnik našim najmočnejšim klubom. Tokrat nastopi Svoboda s svojimi najnovejšimi pridobitvama, kd lami še niso smel« nastopiti. Ta tekma bo vsekakor najtežji pre:ztos za bodočo prvenstveno sezono.
Vstopnina za nedoSjo znaša: Din 6.—, 10.—,
15.—,	20.—; za tekmo proti Svobodi pa: Din 3, 6, 10. _
Službene objave JLAS
Člani JLAS-a so naslednji klubi: V Zagrebu: Akademski Sp. klub. H. A. S. K., H. Š. K. Con-cordia, Jugosl. Lahkoatletski SK Marathon, Za-grabački Atl. Sp. klub. Židovsko Sombolačfco i Sp. društvo Maka bi; v Beogradu: Beogr. Sp. ktab S. K. Jugoslavija. B S. K. Soko; v Ljubljani: Akad SK Primorje, SK Ilirija; v Mariboru: I. SSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar; v Pančevu: Pančevaški S. klub, v Ptuju: SK Ptuj, v Karlovcu: Karlov a oko S:p. Udruženje.
Navedeni klubi ne smejo dovoliti, da na njihovih prireditvah nastopajo člani klubov, kateri niso tu navedeni kot člani JLAS-a, a istota-ko ne smejo dovoliti svojim članom, da nastopajo na prireditvah, katere bi organizira! klub, ki ni član JLAS-a.
Prijave naj se pošljejo na naslov: M. Dobrin. Zagreb. Mihanovičeva 40. II.
Vložek za moštvo Din 30.—, a za poedlnca Din 15.—.
Vsi prijavljeni morajo biti stari — v smislu pravil — vsaj 18 let. t. j.: rojeni morajo b'ti v fetu 1910 ali prej.
Propoziciie za crus-<oiwii"ry prvenstvo Jugoslavije se izpopolnjuje v toliko, da dobi zmagovalno moštvo tudi kip tekača, darovanega od veletrgovine Uroševič i Tanaskovič, Beograd.
SK Celje : SK Svoboda Liubllana. Z današnjo prijateljsko tekmo med navedenima kluboma se otvori nogometna sezona v Celju. Že težko pričakovana tekma, ki se je morala pred tednom dni radi snega in ledu na igrišču odgoditi, bo z ozirom na dober teren in na približno enakovrednost obeh moštev dokaj zanimiva. SK Celje si je z jeseniskimi zmagami priborilo prvenstvo Celja. Porazilo je Atletike, ki so zmagali nad Ilirijo ter igrali s prvakom Pri morje m neodločeno ter tudi v več drugih tekmah doseglo ugodne rezultate. SK Svoboda stoji na čelu IIB razreda. Prborila si je zmago v večjih tekmah s prvorazrednimi klubi. Tudi izven naše države |c zmagala v Beljaku s 6:3- Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu ob 15 na Glaziji-
SK Ilirija (ženska sekcija). V prihodnjem' tednu se vrše treningi nespremenjeno, t. 1. v ponedeljek, sredo in petek vsakokrat od 18. ure dalk v ko liže] ski dvorani. Polnoštevilna udeležba potrebna, ker stojimo tik pred prvenstveno sezono Danes, v nedeljo popoldne naj se z glase na igrišču naslednje igralke: Doberlet, Wohl-fart, Petrič, Trampiiž, Papež I. in Mlinar. Iz-stopivše članice se ponovno pozivajo, da brez odlašanja oddajo vso klubovo opremo. Opremo
}e oddat! v rok« Mtrbovega skrbnika v nogometni garderobi. — Načelnik sekcije.
SK Jadran. Danes, v nedeljo ob 10. dopoldne obvezen trening na igrišču v Koleziiji. — Načelnik.
Plng potig turnir v Ljubljani. Občinstvo se ponovno opozarja na zanim»v table tenis turnir, kj se je pričt! sr.oči ter se nadaljuje danes od 9. do ti. in od 15. do 17. ure na verandi kavarne Evropa.
SK Ilirija (Ii tajništva). Seja načetova se bo vršila v sredo in ne v ponedeljek, kakor je bilo prvotno določeno. Lokal in uro se bo sporočilo gg. odbornikom pravočasno.
SK Slavila. V ponedeljek 18. marca 1929 ob 20. uri pri Štoru v Vodmatu seja upravnega odbora. Gg. odborniki se opozarjajo, da se imajo sej redno in točno udeleževati. — Tajnik I.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 10.30 trening I. in II Skupine na igrišču. Trening obvezen pred vsem za I. skupino. — V ponedeljek ob 20. redna seja sekoijskega odbora.
Načelnik.
SK Svoboda. Prva garnitura igra danes prijateljsko tekimo v Celju s SK Celjem. Točno ob 12. naj bodo določeni igralci na kolodvoru.
Službene objave LNP. Odobrijo se prijateljske tekme: 17. t. m. v Liubljani Hermes komb. : Ilirija II. v Celju Celle : Svoboda; 19. t. m. Ilirija : Svoboda.' — Verificirajo se s pravico nastopanja dne 24. t. m. za ŽSK Hermes: Barbič Josip. Glavač Stanko. Hace Ignac, Kadunc Milan. Ladiha Karol, Peterlin Vilibald; za SK Ilirija: Lah Ivan. — Prihodnja seja upravnega odbora se bo vršila v sredo 20. t. m. ob 21. v kavarni »Emnna«; ob 20. uri se bo vršila v istem lokalu redna seia poslovnega odbora. — Tajnik 1.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija. V nedeljo. dne 17. t. m sklicujem ob 10. sestanek v tajništvu. Navzočnost je strogo obvezna za naslednje atlete: Zorga. Pinterič, Perko, Valen-čič, Škrabar, Šintič, Slamič, Umek. Pridejo pa naj tudi vsi oni, ki žele startati na cross country teku SK Ilirije. Vsi in točno 1 — Načelnik.
Zimski športi jemljejo slovo
Če nas zapeljivo pomladansko solnce ne vara. je najbrže Ie res. da se bo morala množica smučarjev in drsalcev za letos po« sloviti od ljubih smuči in drsalk. Le malo število najbolj navdušenih, ki bodo lahko sledili umikajočemu se snegu v višje lege, si bo jx>daljšalo letošnjo bogato sezono še za nekaj tednov. Tem in tudi onim, ki bo« do nehali zadnji, bodi priporočeno, naj ne pomečejo svojih smuči, palic, drsalk in dru« gega po kotih, temveč jih skrbno shranijo za drugo zimo. Posebne nege je treba smu« čem in smuški opremi; vse je treba teme« Ijito očistiti, namasriti in shraniti v pro« store, kjer se temperatura ne menja pre« več Često. O konzerviranju zimsko=sport« nega orodja so pisane knjige, ki niso nič manj važne kot one o tehničnih straneh raznih zimskosportnih panog.
Kakor se danes pri nas nekako svečano zaključuje zimskosportna sezona s tekmo letošnjih najboljših smučarjev v bohinjski kotlini, tako ima tudi Švedska svojo vsa« koletno preizkušnjo najboljših v tkzv. Wa= sovem teku na 90 km.
Prireditev je zgodovinskega izvora in spominja na osvoboditelja Švedske, poznej« šega kralja Gustava Waso, ki je nekako pred 400 leti zbežal iz danskega ujetništva. Na zgodovinskem kraju v Dalekarliji, kjer je ubežni kralj stopil na švedska tla in so ga sprejeli tamošnji kmetje, je vsako leto
start za smučarski tek na 90 km, daleko najtežjo in največjo smučarsko tekmo v mednarodnem smuškem sjx>rtu.
Ko se je kmalu po vojni pojavila ideja te prireditve, je bila večina mnenja, da ne bo izvedljiva. Menili so pač, da današnji rod ne bo mogel prenesti naporov, ki jih zahteva taka proga od tekmovalca. Toda bilo je obratno! Vsako leto se je javilo nad J00 udeležencev in vsako leto so bili doseženi krajši časi. Nihče izmed tekmo* valcev ni trpel na zdravju in nihče se ni iz« gubil v pragozdovih Darlekarlije, kakor so se strahopetneži bali sprva. Od leta do leta se je stopnjevalo zanimanje za \Vasov tek in vsako leto je bilo več gledalcev, med njimi mnogo takih, ki so prispeli iz ino« zemstva.
Tudi letos prireditev ni zaostajala za prejšnjimi. Le doseženi časi so bili slabši, kar pa gre predvsem na račun slabe kako« vosti snega in dejstva, da nista tekmovala »kanona« Hedlund in Utterstrom, ki sta la« ni v izbornem času 5:33:23 istočasno rezala cili in si delila prvo mesto in vse nagrade. Ker so lani proti tej gesti protestirali, le« tos obeh ni bil ona cilj.
Prijavljenih je bilo skupno 108 vozačev, izmed katerih jih je nastopilo 87. Starter je bil princ Gustav Adolf, sin švedskega prestolonaslednika. Na opozorilo: »Klara".. fardiga.. ga! (Pozor — pripravljeni — zdaj!) zamahne princ z rdečo zastavico in vrsta tekmovalcev /dirja s starta — vsi na« enkrat! šele po dolgem se klopčič razmota in nekoliko jih vozi na čelu Kljub dolgi progi je včasih že pri prvih kilometrih od« ločilno, kdo bo med prvimi. Kdor zaostane tamkaj, si komaj še pomaga v ospredje.
Kmalu po startu odpelje posebni vlak, ki parkrat križa dirkalno progo. Publika lahko spremlja potek tekme. Pri zadnji kontroli se že vidi, da favoriti nimajo iz« gledov za prva mesta. Na čelu vozijo An« ders Strom, Helge VVickstrom, Olle Lino. val! in Laponec Persson.
Na cilju je 10.000 gledalcev. »Outsider« Persson privozi prvi v času 6 : 38. Le«
pa Dalkalla Elin mu vrže lorberjev venec okoli vratu, množica pa vzklika »Leve!« Lingvall mu sledi tik za petami
Norvežani imajo svoj finale v Kingsber* gu. (Tam je naš trener inž. Hanssen doma! Op. ur.) Prireditev ni zaostajala za tekma« mi v Holmenkolu; samo za kombinirani tek je bilo prijavljenih 300 tekmovalcev. 30 km tekmo je vozilo 80 vozačev. Med skakalci sta startala olimpijski prvak Olaf Ander« sen ter kot njegov najmočnejši konkurent mladi Sigmund Ruud, ki je bil dosedaj tre« ner na Češkem. Rezultati, ko to pišemo, še niso znani.
Slovo smučarja od snega je vedno naj« boli veličastno!
Pristni Harzeril
od 10 M naprej predpe^el plem»n<.ki pari. <Drinobei' kanarčki kli-tkf tičja kr ma fclraTila u tiče. — llui-trovati' eenik u*ton1 Veleptlije'eja Hevdeoreich Bad Surferode 150 - Har»
1000 dinarjev
Vam plačma, ako Vam Vaše bradavice,
kurjih oči
rožno kožo, otiščance v 3 dneh ne odpravi brez bolečin in opasnosti in brez noža korenine zatirajoči Riabalzam. — Zdravniška priporočila. Dr. Cyrakus B., Dunaj, piše: Sem z Riabalzam-om zadovoljen, pošljite še nadalje 24 lončkov, ki jih hočem uporabiti pri svojih pa-cHent.h. Cena z garancijskim pismom Din 9, 3 lončki 18 Din, 6 lončkov 32 Din. Dr. Nic. Kemenv, Košice. Kaschau, poštni pre« dal 12/5 Češkoslovaška
'J832 a
Za Veliko noč
I
BI. go za ženske, moške in otroške obleke in plašče ter vsa ostala manu-faktura prvovrstne kval tete v vel ki izbiri, na dslgarcčns) odplačevan e brez vsakega — — — pribitka ! — — —
OBLAčiLNICA »ILIRIJA« L ublfana
Mestni trg 17/1. tel. 2825
34(6
ŽIRI—Gorenja vas—Poljane—Škofja Loka—Medvode—LJubljana In LJubljana—Školja Loka—Poljane—Gorenja vas—Zlrf.
prične s 1. aprilom 1929
Vozni red se bo pravočasno objavil.
Avtopodjetje: FILIP KOPAČ, Žirl.
Na 8. aufomob
zvezdni vožnj v Monte Car Jo
prevozili' 2939 km dolgo progo iz Bukarešte do Monte Carla brez kazenske ločke s 6 cilindri
Potova nega zastopnika
ki e pri industrij n železmr ovna v Sloveniji dobro vpeljan iš e ekiama Strokovmaki naj svo'p ponudbe pošl eio pod „Fdchman ^-1414" i>a Interreklam A G. Zagreb Marovsua <8
c

Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da po Umrlem možu Leopoldu Grošelj-™ ključavničarsko obrt in au to gensko varjenje v celem obsegu z istimi izkušenimi močmi nadalje ievrSujem in se toplo priporočam.
3453-a
ANTONIJA GROŠELJ.

Od 64 udeležencev dospelo le 24 na cilj.
Ta gr&nd*~ozn" us»eh
je bil nagrajen z veliko nagrado za zanesljivost.
Potrtim srcfm naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče in stric, gospod
Robert Birm
dne 16. marca 1929, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši dne 17. marca 1929, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Aljaževa ceeta šit. 20 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana * Spodnja šiška, dne 16. marca 1929.
Žalujoči otroci tn ostali sorodniki.
Generalno zastopstvo avtomob lov
fnženjerji Djokič in Vu&o — Beograd
Zagreb, Lipna ulica 22, Grand Garaž »CITROEN« Novi Sad, Kralja Aleksandra ul. 7, »ROLJAN« automob. radnja
Subotica, Gradska kuča, Lajčo Kain, zastupstvo »CI« TROEN«
Veliki Bečkerek, Obala Princcze Jelene, Mita Berberski Osijek, »AUTO^STROJ*, automobilska radnja
Požarevac. Brača Pandurovič
Knjaževac, Ant a S. Atanaskovič
Krvbevac, Knez Mihajla 36, Zivojin A. Simič
Niš. Obreno ičeva ul. 51, Dušan M. Krstič, autom. radnja
I^eskovac, K i 1 j a Petra 81, Brankič i drug. zastupstvo
»CITROEN« Bil jel jina, Blag., Djukanovič i sin
1000, 500, 350 ccm
modeli 1929
DOSPELI
3841
in so razstavljeni od 18. t. m. dalje v izložbenih prostorih generalnega zastopstva O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva
uli. 11. Prepričali se bodete. da ie trditev nemških strokovnih listov ob priliki zadnje avtomobilske razstave v Berlinu, da so A. J. S. motocikli 1929 najmodernejše konstrukcije, najlepši in najsolidnejši na svetu za šport, ture in najtežji štrapac, upravičena. Ogromno število na londonski, pariški in berlinski razstavi prodanih A. J. S. motociklov je naiboliši dokaz temu da odgovaria zgornja trditev resnici. — Nekaj modelov 1928. 350 in 500 ccm do ZNATNO ZNIŽANIH CENAH še na razpolago! Vsled nabave novih A. J. S. motociklov. modelov 1929 so oddati po zelo ugodnih cenah prvovrstno ohranjeni motociMi znanih znamk, raaičnih jakost; z in brez prikolice!
„SPPrTRiJM" d. d.
IN7 KOPISTA. DUBSKY IN KRSTIC tvornlca ogledal in brušenega stekla.
Ljubljana Vil. se nahaja od I novembra na Celovški cesti 81 telefon 2313.
Zagreb. Osiiek. — SredišnSca- Zagreb
Zrcalno steklo, portalno stekla mašin-iko *teklo 3—6 mm ogledala, brušene i vseb velikostih u> oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče v^teklevanje » med — Fina. navadna
^trdslfi	82
Na 6 mesečno odplačilo!
\ LOKOMO&iLE
i motorji ^amHt
3AREMN1KI St"«
♦	Povoijn* oiatlin 0090)1
Braca Fischer
CAGREB Gunduliceva ui. 36
d. d.
Angleško in češko sukno, plat no, svila in vsa ostala manuiak-tura.
Sporočite po dopisnici Vaš cenj. naslov in čas, da Vas po-seti zastopnik z vzorci na Vašem domu!
Oglejte si bogate kolekcije v moji poslovalnici! — Vse brez obveze nakupa.
JULIJ JANČIGAR Ljubljana, Dunajska c. 17/T
Restavracijo OI/OR
Vsa * dan orkester
^□□^naoLiLiLiuDi^nanononDannDnani □ □
P Iftf Radi nakupa večjega vo^a ISSf ^ □
ugodno prodamo
dobro ohran eni hotelski auto- □
omnious — Ponudbe na upravo □ ■ RaND HOTEtA UNION v Ljubljani g
APOTBKA
SEMELIČ
DUBROVNIK S.
Pod južnim soincem
raste zdravilno zelišče, iz katereea se izdeluje uoznana zdravilna SDeci-jaliteta FIGOL eliksir. FIGOL ie sigurno in preizkušeno sredstvo ori motnji vseh prebavnih oreanov. t. i. želodca in čreves teT ž njimi v zvezi ori boleznih ieter in ledvic, tdavobolu. nespaniu in hemeroidih. FIGOL proizvaja in razoošilia 00 poštnem povzetiu
lekarna dr. SEMELIČ. DUBROVNIK.
Cena 3 steklenicam 105 Din; 8 steklenicam 245 Din; poskusni steklenici 40 Din. Zahtevaite na otrled prospekte, mnoeobroime zahvalnice in priznanja o FIGOLU.	233
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem tem potom »LJUDSKI SAMOPOMOČI« V MA= RIBORU najlepše za takoj izplačano znatno podporo iz vseh treh oddelkov po smrti mojega očeta g. Janeza Flisa in priporočam to za vsakogar nepre* cenljivo društvo v takojšen pristop, ako še ni njen član.
Rajhenburg, 11. marca 1929.
ANTONIJA MARINC.
se pojavljajo na nogah in na rokah Prično se z rdečkasto-viioličastimi negami in Dovzročaio zanemarjene hude rane. Za odstranitev ozeblin ie treba vroče kopeli okoli treh litrov vode. ki vanio vsuiemo jedilno žlico soli sv Roka za noge. Prizadeti del kooliemo 20 minut ea nato vtri-mo s čisto vaselino in oviimo z mehkim blagom. — Tedenska poraba soli sv. Roka prepreči ozebline.
Veliki zavoi soli sv Roka za noee stane Din 16.— Dobi se no vseh lekarnah in drnperiiah.	2851
Brez orožnega lista
Em-Ge pištole za strašenje, moralno obrambo, za dresuro psov, za bieikliste — avtomobiliste, za gledališča. Črna na G strelov 125 Din. Nikel na 6 strelov 140 Din. Črna na 2 strela 55 Din. Razprodaja ribarskih potrebščin
FR. SEVČIK, Ljubljana.
Orožje in munirija za lov, šport in obrambo.	3443
iščemo po vsej Sk vrti'ji ra prodajo poljedelskih strojev vseh vTst, separatorje-v in francoskih biciklov. Za dober zaslužek garantiramo. Interesenti naj se javijo pismeno na upravo »Jir.ra« pod št. »7-9«.
Prodam
polkrito z navadnimi in gumi kolesi
Alofz Grebene,
Ljubi ana, Velika čolnarska 15.
(Huftform)
vseh vrst po meri priporoča A. HUTTER Liubljana, Tavčarjeva ulica 11/11, poleg sodnije.	3S37=a

% O
edino sredstvo proti moliem
DESINFEKTOR
(čistilec zraka)
Dobiva se v lekarnah drozeri:ah in tozadevnih trgovinah Samoorodaja:
Zagreb »Tecbna« Prilaz 36-a
I
sposobnega popravil in instalacij, ki ima izpit strojnika za lokomobilo, sprejmemo. — Pismene ponudbe pod »Strojnik« Gro6upIje, poštni predal 1. 333:) a
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa „Gritzner ' m „Adier'f
za dom obrt in industrijo le pr1
I0S. PETELINE
Uualana
poleg Prešernov« ga spomenika ob vodi Pouk iczenia brezplačen Večletna garancija Zahtevajte ponudbe
Novi modeli 1929
K
prispeli s
Trumf tehnike - Rekord v nizkih cenah -- Dovršenost okusa in barve - V zgodovini avtomobilizma niso bili n?kolt p odudran avtomobili take kvalitete in lepote po tako nizkih cenah i
Divni VOZOVI nenadkriljive lepote in okiusa
V prekrasnih barvah, kateri so očarali publiko in iznenadili avtomobilski svet povsod, kjer so se pojavi®; po njih je toliko povpraševanje, da je letošnja prodaja v januarju dosegla dvakratno število prodanih voz, v preteklem letu, v tem m esecu.
ESSEX avtomobili stojijo danes v svetovni prodaji na prvem mestu — oni so premagali vsako konkurenco ter postavili svetovni pro dajni rekord.
Vse prodajne agencije ESSEX so tako preo bložene z naročili, da so jim komaj kos.
Izpopolnjen je novega ESSEX SUPER SIX-a:
Povečan dvig in premer — pojačena moč motorja na 50 HP — krogljična ležišča, sesalke za olje, vacuum tank in uplinjač so konstruirani in izdelani slično kakor pri od iste tovarne fabriciranih dragih HUDSON avtomobilih. Poraba bencina 9—10 kg na 100 km.
Motor je položen na gumijastih podlogah, katere izključujejo vsako tresenje, ter je popolnoma zavarovan in zaščiten pred blatom in peskom — njegova izdržljivost je znatno povečana.
Hladilnik mnogo večji in višji — znatno	zmanjšana temperatura motorja.
Šasija najdovršenejša — alemit mazanje	— pojačene vzmeti.
Hidravlični amortizerji (Stossfanger)	paralizirajo vsako tresenje tako, da se niti na naj slabših cestah ne občuti nikakih sunkov.
Sistem prednje osi rekonstruiran in pojačen. Nove Bendix zavore na vseh 4 kolesih delujejo hitro, elastično in ne morejo odpovedati.
Karoserije znatno povečane —	še masivnejše, kakor do sedaj, notranji prostor mnogo večji in udobnejši — Inksuzno opremljen.
Grand Sedan de Luxe	Sedan de Luxe Torpedo de Luxe
novi veliki model Din 91.000.—	Din 88.000.— Din 78.000,—
Coupe	Roadster odprti 2 sed.
Din 79.000,—	Din 84.000,—
Plačilne olajšave! Zahtevajte brezplačne ponudbe in poizkušnje vožnje! Vsi rezervni deli na zalogi!
Glavno zastopstvo za Slovenijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Velika Izbira okvirjev
A. KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata
Vreče
aove to rabljene rstu vrst te?
''to za embalažo
vedno f talofr
Mirko Mlakar
Ljubljana Slomškova Ii
Za zimske večere za nedelje za veselični čas za staro in mlado za vse in vedno
je na bohša le
Lubascva
harmonika.
LUBflS
Poznajo jih v Ameriki, ra Francoskem, Nem-č'ji in tudi pri nas v Jugoslaviji kot na,-boljši izdeiek.
Izbira te v zalogi.
F. LUBAS
Uubsjsna
Dunajska a sta št 36
I
Opozarjamo, da je kaznjivo, če oni, ki Lubasovo harmoniko popravlja, odstrani napis firme Lubas in da pritrdi potem svoj napis, kar se je že večkrat pripetilo.	3o92 a
PERJE!
naravno, ne skubljeno
kokošje perje, pisano	Din 15.— za kg
srosje perje	» 80.— > »
račje perje	» 50.— » »
franko Maribor, vreče po lastni ceni, po povzetju ali v 5 kg poštnih paketih po povzetju, poštnini* prosto kokošje perje	Din 110 —
2osje ptrje	» 440.—
račje perje	» 290.—
Eksportna družba Matheis. Suppanz in drug, MARIROR, Cvetlična ul. 18.
Kostanju išš za taoin plačule stalno nalus^net
vsaki * agon sproti na ž< ljo tudi potom akr<dit'va pol ubno pri vsakem v č em denarnem zavodu Slovenije les a tvrdKc
ESNESr MA&IKC Celše
Zrinjskega u!i a št. 4. Telefon št. 136
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tej za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to ztednost pr tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljen*
Selenburgova ulica S I.
trazalačen jout i5-letn. gerBiuijt
Teleton št. 980.
Convertible Coupe
Din 84.000.—
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 26. marca t. I. ob 11. uri nabavo:
kompletne automatične centralne telefonske naprave
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, broj 2718/11.
Na drobno!	Brez konkurence!	Na debelo!
Oglejte si sperijaJnc detajlne in engros trgovine
urosrskih fastn h izdelkov
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh diraenz.ij Posebno močne oprti za transmisije (Miihlengurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in nireže za seno. ribje mreže in vrvice, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe vrvice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, vrvi za perilo, štrange. uzde, cungelne.povodee. tesarske, zidarske in trtne vrvice, trakove in vrvice za žalmij.e. — Motvoz in dreta po tovarniških cenah ^pecijalno montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno.
PRVA KRANJSKA VRVARNA IN TRGOVINA S KONOPNINO
IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA št. 31 — TELEFON št. 2441 Podružnice: Maribor. Vetrinjska ulica št. 20 — Telefon št. 454.
Celje. Kralja Petra cesta 88 — Kamnik, Šutna 4.
Naročila in popravila se tefno in vestno izvršujejo.
Mlchel Zdvaco:
78
Zgodovinski roman.
»Oh!« Pardaillan mu je pogledal v obraz. »V skrbeh sta bila zaradi mene?... A kaj bi bila storila, če se ne bi bil vrnil?«
»Ne vem, gospod,« je prostodušno rekel don Cesar. »Vsekako ne bi bila držala rok navzkriž... Skušala bi se bila vtihotapiti v palačo.«
»In potlej?« je vprašal Pardaillan. Oči so se mu zaiskrile od porednosti.
»NeKako bi bila gotovo dognala, kaj se je zgodilo z vami... in če bi nama bili rekli, da ste zaprti, bi vas bila skušala osvoboditi... Paiačo bi bila zažgala, če bi bilo treba — mar ne, gospod de Cervantes?«
Cervantes je resnobno pokimal.
Pardaillan je na dušek izpraznil svoj kozarec in dejal s tisto orostodušnostjo, ki je bila pri njem vselej znamenje dobre volje:
»Ali, draga moia, v tem primeru bi bil zgorel tudi jaz.«
»Oh.« je vzkliknil don Cesar, »na to nisem mislil!...«
»In tudi: največja neumnost bi bila, če bi silila v palačo.«
»Mar naj bi vas bila zapustila?« je užaljeno vprašal Torero.
»Tega ne pravim... Toda siliti v palačo, da bi mene rešila iz nje, vraga!... je zagodrnial Pardaillan.
Obrnil se je k Cervantesu in nadaljeval:
»Povejte mi, dragi, kako mislite: ali sem živ ali mrtev?«
Cervantes in don Cesar sta se spogledala.
»Kakšno vprašanje,« je rekel Cervantes.
»Odgovorite mi vendarle,« se je nasmehnil vitez. »Beseda ni konj.«
»Mislim, da ste živi... sodeč po tej pečeni kokoši, ki jo tako junaški iztrebljate s površine zemlje.«
»Nu, varate se,« je hladno dejal Pardaillan. »Mrtev sem, ali bolje, živ mrlič... Zakaj vedite, da so me danes zabil med štiri deske, peli nad menoj mrtvaške molitve in me po vseh pravilih spustili v grob... Kaj vam je, dragica Juana?«
Povod temu vprašanju je bila steklenka plemenitega vina. ki je pala deklici iz roke in se razbila na tlaku baš tedaj, ko je vitez omenil, da so ga živega pokopavali.
»Oh,« je rekla Juana in zardela nad svojo nerodnostjo, »ali je vse to res, gospod vitez?«
»Kaj, dete mo>je?«
»To, da so vas davi živega pokopali?«
»Nič manj res, krasotičica nego to ,da nam boste moraii prinesti namestu razbite steklenke drisgo ...«
»Strašno!« se je zdrznila Juana, ki je pod njegovim presunljivim pogledom vse bolj zardevala.
Tudi Cervantes in don Cesar se nista mogla ubraniti groze.
»Strahota!« ie zamnnral Cervantes.
A don Cesar je tesnobno vprašal:
»Je li mogoče, da ste rešili?...«
»Menda, saj vidite, da sedim tu.«
»Tedaj ste bili zato tako bledi?« je vprašal Cervantes.
»Nu, prosim vas, dragi, če je človek mrtev...«
»Sveta Mat: božja!« Juana se je pokrižala.
»Nikar takp ne trepetajte, Juanita. Če sem mrtev, sem tudi živ ... saj pravim, da sem živ mrlič ...«
Pred tem čudnim pojasnilom je Juana naglo pobegnila v kulr.njo. Cervantes je namestu nje nadaljeval:
»Govorite, vitez. Vaš obraz mi ie priča, da ste doživeli strašne stvar:.«
»Eh, smrti mi božie. kakor da nisem dovolj povedal!... Iz grobnice živih mrličev so me v krsti prenesli venkaj in položili v grob, to je vse! Ali ne veste ničesar o grobnici živih mrličev?«
Cervantes je zmajal z glavo.
»To je izum gospoda Kspinose, ki nai mi ga Bog ohrani živega,
dokler se ne pomeniva o vsem, kar se imava pomeniti---- A to
so, bi rekel, istorje z onega sveta... Rajši mi nalijte vina in vi don Cesar, mi pojasnite, kaj vas je prineslo baš v pravem trenutku, da ste preprečili sunek, ki mi ga je bil namenil Bussi-Leclerc.«
Don Cesar je ustrežljivo pričel:
»Rekel sem že, gospod, da sem bil vznemirjen; skrb mi n: dala ostati pod streho. Med tem, ko si je gospod de Cervantes belil glavo, kako bi vas iztrgal inkvizitorju iz krempljev, sem stopil jaz pred vnanja vrata. Od ondot sem videl napadalca, ko se ie zagnal proti vam, in ker ga nisem več utegnil prehiteti, sem zakričal, da vas vsaj posvarim.«
Pardaillan je bil videti ves zatopljen v ckusni kolaček k! ga je pravkar načenjal. Mahoma pa je vzdignil glavo:
»Kje je vaša zaročenka, lepa GiraMa?«
»O Girakli ni od snoči duha ne sluha, gospod.«
Pardaillan je odstavil kozarec, ki ga je baš nesel k ustom, in začudeno pogledal n^ademu možu v obraz:
m
30 let fzkiašenj - Ne proizvodnja v masi, temveč specializirana produkcija v veliki seriji - Najnižje nabavne cene - Stroški pogona nizki - Velika vztrajnost - Nove cene
Model 509 Vsebina cilindrov 1000 cm3
Šasija .......
Torpedo 4 sedeži ... Komb. Torpedo . , . Spyder 2,4 sedeži . . Coupe 2 4 sadeži . , , Coupe Royal .... Berlina 2 vrati
Tapecirano s snfcnom Tapecirano z usnjem Berlina Weyman . . .
.Model 520 Vseb'na
Din	43.000.—
„	56.000.—
„	55.000.—
„	53.000—
„	62.000.—
„	71.000.—
Šasija Torpedo
Model 525 S Vsebina cilindrov 3740 ius . Din
Model 521 Vsebina cilindrov 2500 cm3
100.000,— 125.000.—
Berlina meti. caros. Din 13S.000.— Berlina Weyman . „ 143.000.—
. • . „ 62.000.— ... „ 66.000,— ... „ 67.000.—
cilindrov 2250 cm3
eto 1
		85.000.—
Torpedo 7 sedežev . . „		105.000.—
Berlina \Veyman . . . .	• . ,*	122.000.—
Coupe 2/4 sedež! ....	• • *»	122.000,—
		130.000.—
ŠasTJa . . . . . .
Torpedo 5 sedežev . , Coupe 2/4 sedeži . . . Berlina S sedežev
Tapecirano s suknom Tapecirano z usnjem
Din
72.000,— SS.000.— 95.000.—
9S.000.— 104.000.—
CENTRALA: Beograd, Uzun Mirkova ul. br. S. FILIALA: Zagreb, Samostanska ul. 2/a, Autorizirani prodajalec za Slovenijo:
LJUBLJANA. TRIUMPH-AUTO, d. z o. z. Dunajska c. 36. MARIBOR, TRIUMPH-AUTO, Filijala d. z o. z., Frančiškanska 13
Industrijski vozovi
Vozovi za dobavo
Mod. 509 ........Din
Šasija mod. 507 FA. 1500 kg . „ Šasija mod. 603, 2000 kg . . . „ Traktor mod. 700, 30 HP . . . „
52.000.— 74.500.— 126.000.— 80.000,—
PREŠERNOVA
ulica, poleg frančiškanske cerkve
H. SUTTNER
Lastna, protokollrana tovarna UR v Švici Največja zaloga UR, ZLATNINE in SREBR-NINE
Št 100. Kovinasta anker-Roskopi Din 49.60 Št III. Kovinasta anker-Roskopi z radiu m
številkami ln kazalci Din 69.20 Št 105. Budilka, 16 cm visoka, s prvovrstnim
anker-strojem, Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CENIK S KOLEDARJEM, GRATIS IN FRANKOl od
H. Suttoer, Ljub jsna 4

razmnoževalec t varstveno znamko «Globus^, kakor tudi potrebščine dobite edincAe pri
SiusS.. ®ara$a, Hjublfana, Selerthurgcva ultca štev. 6
Telefon 2980	Pazite na varstveno znamkol	Vse drugo potvorba!
tt___
mmmbbb
3803-a
t
btjz^k potem
m peetvem
Z©pei za 160 D n!
3822
bom sioim cen enim st ankam vstd prešel tve, da ala do vki uč o Ve ike noči, 1 veliko si ko, 12 razglednic in 3 le-gitima sliKe v vojem na novo pr mejenem ateleju
t Ko odvorski u ici 18, II. naests*. dvorišče
Feto-atelje KATINA STUUT
Kupim stalno vsako množino
fessstanjgiigga taninskega lesa,
smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove h melje ve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Savinjski dol.
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanji mod dolgo boleznijo in ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma sina. bratii ;d., gospoda
Gustava Seušeka
trgovca
izrekam tem potom mojo najprisrčnejšo zahvalo. *
Osobito pa se zahvaljujem prečastiti duhovščini župnije sv. Magdalene v Mariboru, gospodoma dr. Majcenu in di. Pihlarju, ki sta stala trpečemu vedno požrtvovalno oh strani, uglednemu akademskemu pevskemu zboru in cerkvenemu pevskemu zboru župnije sv. Magdalene za ganljivi žalostinki ter vsem, ki so se ob hiši žalosti poslovili od dragega pokojnika.
Dalje se najiskreneje zahvaljujem pč. duhovščini iz Dobove, Brežic in pč. gospodu župniku iz Kapel, domačemu pč. gospodu župniku Pirnatu za v srce segajoče posio* vilne besede cb odprtem grobu, učiteljskemu zboru iz Dobove, ki je spremil premi* nulega s šolsko deco do prezgodnjega groba, gg. pevcem, si. požarnim brambam iz Vel. Obreža. Mosteca in Mihalevca ter si. Loški godbi za prelepe žalne koračnice gg. požarnikom, ki so blagega umrlega nosili na njega poslednji poti, vsem, ki s blizu in daleč prihiteli, da izkažejo zadnjo čast nenadomestljivemu pokojniku vsem onim, ki so okitili poslednji dom ljubljenega rajnika z nežnim cvetjcm, Maribor, dne 15. marca 1929.
Ana Seušek
?82"-a	v svojem in v imenu ostalih sorodnikov.
od ter

Direkcija državnega rudnika v Mostarju bo nabavila dne 25. marca t. 1. potom direktne pismene pogodbe m a t e r i j a 1 ter zgradbo in montažo
vodnega rezervoarja.
Pobližji pogoji kakor tudi načrt se more dobiti pri omenjeni direkciji.
Iz pisarne Direkcije državnega rudnika v Mostarju št. 2017/29. od 11. III. 29.
DI/AKRAC
mmm:
m
33 m
N U
tc tt
Pri nakupu od 1000 kg Din 6"60
„OPSKRBAmd.D.
VELETRGOVINA UVOZ I IZVOZ RČBE
ZAGR£8
G
Z
*
G X m
o
76 a ft
Kupujte samo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE.	WMF
S PETDESETLETNO TO-	
VARN1ŠKO GARANCIJO pri	A1
H. SUTTNER	/H
Ljubljana,	
Prešernova ulica	
Lepota in mladost
POVOJI IZ GUME £0 postali t da uašnji kozmetiki od jako velike važno?!;. ker se je pokaralo, da e0 za dovršeno nego teiu oi neprecenljiv« vre Inosti Kezultsti »o naravno.-t fra-pantrii, ter raiii tega vsi svetovni instituti za nego tei>ote na ta način dosežejo velike aspebe. PAP1LLGN POVOJ štev l. nam služi za oistranitev nabuh'ib in namreže-nih DO'loftnjakov — D:n 85. POVOJ ZA CELO odstranja popolnoma
vse gube na čelu Din 00 PAPiLLON št II odiranja namrežno kožo pod očmi in na siepočkah. — Din 70.
MASKA ta celi obraz odstranja gube iz cel^g; obraza Obraz posume zopet gladek, čist in bel. i koža nategnila ui e!a.-tifna LVpeh ie izvan-reilen. — Din 135 POVOJ ZA PODBRADEK od-tranja drojnj podbradek. kakor tuli v.-e •) gube in zare« ca vratu ia podbrad ' NN^e.	ku Prevelika debelost izgine 60 Din
PP.OC STOJEČA UŠESA kvarijo vsa-kega, a najbolj otroke S povojem iz cume za uš(*a te ona poravnajo v normalni položaj. — Din 60
LAIT «ODALISQL'ES» PO'JR LES MUSCLES Iz naj-
ilragooeuej^ega biološkega olja za hranitev in krepitev obraza, tvr zs ;«jpo'.no odstranjevanje gub in namrežr-ne kože Din 74
LAIT DE BEAUTE »IRISj za odpravljanje gub. — Nateže mišice ter je najboljše eredetvo :a po;-olno čiščenje obriza Din Sj.
EMULZIJE ZA POLEPSAVANJE OBRAZA. - Mnogo iskana in neprecenljiva tiiološka sredstva ta čiščenje obraza NVnadomtvtlljiva za dame z nežnim lanom Po zdravnikih posebno priporočena, ker odpravlja vso oesnaero in pomladi obraz Emulzija od citron- ali od kumare Din 50; Emulzija od vrtnic radioaktivni dodatek D:n
CENTIFOLIA. kozmetiški mvod, Zagreb, Jurlšičeva 8.
Zal.tevajte brezplačne ilustrovant cenike!
lEvmafizcsiTi.
IZJAVA ZAHVALNOSTI.
G. dr. Rahle-Jevu, Beograd, Sarajevska 70.
Pred nekoliko meseci sem naročila pri Vas Vaše zdravilo Radic-Balsamika, ki mi je pomagal proti trganju po vsem telesu. Imela sem hu-Je bolečine v nogah, rokah, glavi itd., a sedaj se dobro počutim, kar se tega t:če. Od srca se Vam zahvaljujem na dobroti v svojem imenu ifl imenu o-nih bedr;'n b:ti-i, ki so trpela kot jaz. a ste j:h Vi rešili. Naj vsemogočni Bt;g i»p!ač« Vaš trud.
Plelian pri Derventu. 2. junija 1926.
Ana Jablanovič, soproga šolskega nadzornika.
Zdravilo Radio-Balsamika Izdeluje, prodala In razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radlo-Balsamika dr. I. Rahle-leva. Beograd. Sarajevska 70.
Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah ir drogerilah.
/fcf&ČdcL IA ur« dopis* U&OC4, *«. OVOUL ogLasou, /« poAat*, na, OgLcutu. octcUUk JITTRA Lfubl+ajicL, PrvJ&nunm ul 4 CtJururu, rtičuJi part** Lrajubuc* Ljubljana., st »£43	■iii "f £ Sm	jfl	tnalih, oglasov pr~v~ kcrclafo i Upnika JUTRA m. zjjJdjuč*, (Lasi, pr-oxL t,zx*Lom. Lurta, ob 1? iltv sprtfih, oglase botLa pn, obcesu, t/ lursLulnji. ffjunJJpjs u+r-ba.
Tolafon, sbuulka 2492	Mah. ooIom. bj. iluzijo v posredovalna, uvsoafalru ticurvejia. občLnJtua. iuaka bezida. 50par- f/ajtrtanjši zn&s<k Din PnsbDjbttia. za hfrv Vta, J"- Luiitm., cLopts<cnxinf<2. tn oglas*.	trgovjkjUfO. ah. rnklajru^ga. zjlcu^cl^ uuzka. biszda Dui t-hajrnafij/t, lsustk Din. 10- PrrsLcjbiria ia šifro Dui Ust pnsiojbi nt. ja. vpoflah. obenem, z ruir&ciLom,, tcccr t* oglase tu. priobčijo-	TdUfoTt st&udka, 24 g 7

Učenca
t hrano in stanovanjem v »išj sprejmem v trgovino mešanega blaga Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra« 7033
Šofer|a-mehan!ka
t prakso in policijsko .*-kušn.o. treznega. takoj sprejmem. — Natančna ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod »Vljuden«
7480
Frizerko-manikerko
dobro izurjeno spre me dam tki sa'on A eksander Gjud. Ljubl.aria Nattop takoj ali pozneje.	7459
Hišnika dnevničarja
sprejmem t» oskrbovanje hiše i vrtom — Prednost imajo zidarji, tesar.j al! vrtnarji, v starosti oo M) do 45 let V.-«- druge po drobnosti s«i izvejo v pisar ni avtogaraže v Slomškovi uiiei It 6	7457
Plačilno natakarico
s kavcijo, išče bolj-a re-siavraiija v L ub'jani — Ponudbe n3 oglas oddelek »Jutra« pod šilro »Bo j? restavracija«.
Učenca
sprejmem v /»lemanufaktur no trgovino v mestu na de želi Izobrazba 2—4 meščan ske šole ali 3—4 gimnazij ska razreda iz boljše rod bine — Železničarji imajo prednost Dopise na ocla ni oddelek »Jutra« pod šfro »Kranj«	7312
Strokovnjaka
za rezanje bubj glavice, ki ie tuli %po-ohen frizer za gospode. iščem — Fonu-lbe nai oo51jejo -amo prvovrst ne moči oa na.-Iov E Ma reš Maribor. Gosposka ul št 27	729(1
Manufakturista
i večletno orakso -prejme ve'etrgovina R Strmecki v Cel u — V ponudbi je na tanko navesti dosedanje službovanje in pr.ložiti pripis zadnjega šolskega spri čevala.	7213
Modist. vajenko
Ki ima 1—2 me^č razreda, prejmem takoi ab pozneje Naslov v Offlasne-m oddelku »Jutra«	7140
2 čevljarska
pomočnika
dobro izurjena -prejm- ta ko.i Josip Pogačar Rad&m Ije Hrana in stanovanje v hši.	7436
Krojače
veriirane v velikem in malem delu po meri sprejmem v stalno službo Isto-taka sprejmem krojače m delo za zalogo — Ponndbe na oglasni oddelek »Ju'ra« pod značko »Verziran krojač«.	7411
Žagar
vb5č in trezen dorn name-iienje od 15 marca dalje na veneci-anki Samci pred nost Plača po doiovoru Ponndbe na oglasnj odde 7449 lek »Jutra« pod »Vešč ža gar«.	7088
Brivski pomočnik
m al in dobro izurjen ki bi se tndi ahko učil ondu-la-dje. dobi namešeenje — Maks Hotnr. brivec in dam-ski frizer. Trbovlje. S ove-nija.	7403
Dva učenca
za ključavničarsko obrt sprejme takoj Ed Rastei-ger. ključavničarski mojster v Ptu;u. Aškerčeva
nlica 14. "	7393
Učenca
snrejmetn za slikarstvo ;n pI--.-jiars.tvo Hrana in stanovanje v hiši druiro po d.govoru Jos Grebenšek. Hlikar v Kranju	7386
Vajenca
za mizarsko obrt sprejmo Jos Ve'kavrh. Ljubljana Krakovska ulica 7 7571
Kletarja
za vin-ko trgovino sprejmem takoj — Ponudbe na oclas oddelek »Jutra« pol »Trezen in pošten«. 7502
Vajenca
sprejme proti plači F Bač nik. kamno«-k. Moste pri Ljubljani	7564
Kn.iigovod"nja
(saldokontistka) i večletno prakso, ki tudi samo-toino nemški in hrvaški kore-spondira. dobi (rajno službe v manjšem krajn Dalmacije blizu Spiita — Natančne podatke z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dalmac i a«
7375
Izurjeno šiviljo
sprejmem takoi v trajno delo — N-islov pove oglasni oddelek »Jutri«	7370
2 dobra kamnoseka
s-prejmem Naslov v oglas, oddelka »Jutra«	7339
Vajenca
ra špecerij trgovino eprej-roem takoj — Ponudbe na poštni predal 2. Ljubljana 7326
SobosPkar
specijalist \ mešanju barv p antiki itd. samo dobra ir. trezna *ila. ki reflektira na -taVn posel naj s. obr ne pi-meno z navedbr pla če na Prv> ka^lovačk- pi» Tro lik,irski atelier t) Mata'-, o vi č i sin. Kariovac
7313
Kot sobarico
pprejmem pošteno lekle ki ma lobro š;vati in ki bi ob nedeljah stregla go stom Sfiligoj. eostilna in mesarija. Št. Ilj v S'ov goricah	7282
Zastonnika
za vso Slovenijo za predmet, kj se nujno potrebuje v vsakem gospodinjstvu — išč->m Ponndbe pol šifro »Trajen vir dohodkov« na oglasni oddelek »Jutra«
7558
Dobra šivilja
ki r?.!ume tudi gospodinjstvo in kroj pomočnik za vel komade, dobita službo Ponndbe ua oglas odd-lek »Jutra« pod šilro »Atele«.
7556
Učenko
za strojno pletenje takoj sprejmem v Rožni dolini, cesta VI19	7555
Tovarnar
sprejme srosiio<iično zanes ijivo v pisavi in perfekino v nemščini Ponudbe s sli ko pod »Pisarne red« n* ocla-ni oddelek »Jntra«
7618
Vodovodnega
Instalaterja
z najmanj 4 letno pomočniško prak-o. iščemo za 'a kojšnji nasto-p Uli5.ii in drug. Gorje pri Bledu 7493
Kolar. pomočnika
samostoineea delavca -prej-mem Naslov- J Mainar, Pot Gerovo št 83. Hrvat ska.	7528
Mlajšo kuharico
pošteno marljivo. z do-brimi spričevali, že veščo meščanske kuhe in vrtnega dela. žel^čo se s-popolniti za fino kuho. »prejme takoj k dvema osebama v dobro :n stalne s-užbn sro-epa Schwarzeva. lekarna — Ljutomer.	7537
Šiviljsko učenko
spre-mem. — Naslov fiove og'»sni oddelek »Jutra« 7516
SIužk'njo
za vse dobro izurjeno v samo-:talncm kuhan tj sprej me mala obitelj bre? otrok Ponndho poslati na Lekarna' Klobučar Brežice. Slovenija	7539
Miček Tiček
piše in riše Ksenija Prunkova.
47.
Da bi bilo manj škode, jo je ubral po nerodovitnem Krasu do strica Matijca. Pred meinarijo je lege) na tla in pokukal ▼ hišo skrinjo cekinov ?<
Pekovskega ' vajenca
Aprejmem takoj Cela oskrba pri mojstru Filip Ambroži«, Bled I.	7495
Tapetniški	vajenec
se sprejme pri	Antonu Ce-
rinu, Maribor.	Pristaniška
št. 3.	7505
Vrtnarja
tudi starejšega, sprejmem takoj za poldnerno delo. Naslov v oglasnem od 'el-ku »Juin«	7462
Čevljar, vajenca
s hrano in stanovanjem sprejme pc dogovoru J. Senk. Maribor. Tržaška c. št 1.	7049
Vsakovrstno perilo
sprejmem v izboljšanje proti zeio' n>zki ceni in lepo izvršitev Na-lov pove og! oddelek »Jutra«.	7568
Gospo aH gdč.
sprejmem takoj s kavcijo. Ponudbe na upravo »Jut a* v Mariboru pod »Kavči ia«.
7285
Kroj. pomočn;ka
za velike kose sprejme v stalno službo Rozman Sp. Šiška. Slovenska e 7552
Natakarico
srednje sta^ostj m prijetne zunanjo-ti. sprejmem v ho'j*o gostilno na deželi Oz:ram % le na dohre iz vežhano moč ki reflektira na stalno me.to Ponudbe na o?Ia ni oddelek »Jutra? nod značko »Na odstotke, takoj«.	7553
Fotografskega
pomočnika fco)
sprejme-n za samnstoino delo Ponudhe na oilasni oddelek »Jutra« pod šifro Dober«.	7490
Mizar, pomočnika
starejšega. veščesra vseh lei, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7402
Brivskega
pomočnika
' o breg!- delavca sprejme r. 28 marcem Kari Do ef.al. orivee. Jezica 56. 7512
Hotelsko sobarico in hotel, slugo
spre mrm — Pismene ponudbe pod »Zanesljiva« na podružnico »Jutra« v Celiu 7488
Kroj.	pomočnika
za velika	dela sprejme takoj Ivan	Jurman. Trbcv lj« I. 73S8
Korespondentko
ali kontoristinjo. zmožno slovenske in nemške kore spcndence ter strojepisja in nekoliko knjigovodstva, -prejmetr takoj Ponudbe z opisom dosedanje prak-e ter zahtev- plače je posla ti na naslov Franc Čeh. Murska Scbota	73S2
Učenca
sprejmem v trgovino z me-Danim blagom Hrana in stanovanje v hiši Nasl v oglasnem odd9lku »Jutra« 7033
Železninarja
sprejmem v večji, trgovino na Gorenskem V poštev pride mlajša moč vešč tudi v barvah in *ti klu ter dober prodajalec Cenj ponudbe s prepi.-i spričeva' na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Vesten 07«
7107
Potnike
zanesljive tn pošten* zastop nike ter a g en t e sprejme proti debri proviziji tvor nicj pijač - Ponudbe pod «Zanesl';v 28» na 0£r'a-ni
oddelek »Jntra«	7619
Krajevne zastopnike In potnike
za po.efcanje vseh slojev, v svrhj razpeč:ivanja brez konkurenčnega gasilni k a proti požarom, prejniem — Sisrjren 'nevni zasMižek 150 Din R-alitetna pisarna Kongresni trg 4. Ljub jana 7623
Potnika
« kavcijo, za prodajo pisalih ali šivalnih 'trojev spre me Lud. Raraga $e-lenburgova ul. 6. 7418
Dober zaslužek
dnevne- to lin Um nu-limo osebam ki bi prodajale naš oreiimet k' ga potre-bnje vsaka hiša Navodila kako: v7orce proti H' Din t znamkah - Vprajati Rozman Maribor poštni predal 2	6310
Denar laži na cesti!
Najdejo za samo zanesljive Očebe Pišite za pojasnila: »Slavi-a«, list za lepšo bodočnost naših ljudi doma in na tujem. Ljubljana Poljanski nasip 10/I 7365
Zastopnike
ki • n ahiskoval; nrivatne ~-tr»nk » majhni kavcijo in sigurniri veijkjn, »aslul kom »prejmemo — Naslov Dri podratsioi »Jutru v Olju.	7185
Zastopnike (ce)
za dobro idoče sezijske predmete (Mass- nartikel) s 10 15 "f provizije iščem. Ponudhe na oglas oddelek »Jntra, pod značko »Lep zaslužek«
Kinooperater
mlad. vojaščin* prost išče me. to s 1 ali 15 apn om ponudbe pod »Zaneelj-v« na podružnico »Jutra« v Celju 7204
Poklicni šofer
zanes jiv in mlad. zmožen vseh popravil, išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu Pisma na cgl 7560 oddelek »Jutra« pod šifro »Šofer«	7168
Korespondentko
korespondenta) popolnem.: veščo srbskega nemškega ■n slovi nskefra jezika ter slov stenografije iščem za nekaj ur na dan Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«
Natakarica
mlada spretna poštena in zane=ljiva! večje kavcije zmožna išče s'užbo za takoj Ponudhe na podMižni co «Jut:a« v Mariboru pid
7617 »Plačilna 10 000«
Sadna drevesa
obrezuje in vrte obdeluje izkušen sadjerej"C Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7600
Izurlena šivilja
se priporoča za po hišah Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	7574
Fina š'v!lja
dobrega oku a irre na dom šivat sij nai-i bo novo ali staro predelat rud' izven mesta Dnevno 25 do 30 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 7519
Krpanie perila
mortko žensko ter novo sp-eimem na dom Rrr.ska cesta 24,rpt.. 2 vrata desno	7475
Za večje kraje v Sloveniji ftpre;mu velepoljetje
agilne agente
za prodajo šivalnih stroie-v in koles. najbol;še svetovne znamke, p^otj dobri provizij; Ponudbe z navedbo do-edani-?a službo van'S pod »Kavcije zmo žen« na oglasni oddelek »Jutra«.	7599
Šivilja
za boljše obleke plašče in kostume t.er perilo se priporoča za ven ali na dom Na-lov v oglasnem odde"ni »Jutra«	7511
Prva oblast koneesljonirana
Šoferska šola
Oamernik Ljubljana ;Jugo-avto). Dunajska cesta 36 lelefon 2236 Strokpvnjašfci teoretični pouk in praktič ne vožnje na različnih mo lernih avtomobilih, s ori čet kom vsakega prvega
254
Akademik
išče instrukcije Pozneje prevzame event tudi meto počuniškega m-truktor-ja — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk«	7377
Šivilja za perilo
sprejema gospodične dnevno in večerno v pouk — Naslov pove oglas oddelek »Jutra«.	7363


Kovaški pomočnik
išče službo Stražišar Jos. Jezero 7. pošta Preserje 74:0
laletna deklica
išče m-ste šivilje ali prodajalke s stanovanjem in hrano v hiši Gre tudi na deželo - Ponudbe na podružnico »Ju!ra« » Mariboru pod šifro »Pridna«
7399
Bančna uradnica
večletna bi prevzea dopoldansko ali Doiioldansko službo event tndi samo parurno delo Cenjene po nudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Poldnevna služba«	7366
Prodajalka
mešan- stroke izučena na leželi. želi premeniti mesto najraje na deželo — Vastopi lahko tako- Cenj. :>onudbe na oelas oddelek •Jutra, pod šifro »Mar jiva št 2884«	7348
Boljše dekle
vajene vseh hišnih lel tudi kuhe in šivanja želi mesto 0*1 boljši družini v večjim industri;skem kraju Hrvaške Ponudbe n» ogl oddelek .Jutra« nod šifro »Pridna 84«	7293
Izprašan šofer
z dežele priden trezen in zanesljiv vešč slovenščine in nemščine išče zaposle n a ori osebnem ali tovor nem avtomobilu Po-nudb" na oglasni oddelek »Jutra« pod »1904«	7254
Natakarica
z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi s 15. aprilom ali 15 majem službo spremeniti Cenjene ponndbe pod »Natakarica« na oglasni oddelek »Jutra«.
7554
Uradnik
z večletno bančno in trg. prak«o z znanjem knjigovodstva korespondence 'e 'ikov. 1 dnhHnr referenca mi. I5če slnžhe - tndi na deželi Dopise -o* značko »Trgovsko n»nhra'en« na oglasni oddelek »Jutra«
7557
7400
Kot hotelski shisa
iščem kjerkoli v letovišču službo Zmož en sem slov . češkega, nemškega in mad žarskega jezika Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Kr
Plačilna natakarica
k; govo-i slov nemško, italijansko in ma'o hrv, išče m"sta za predpi-ldan ke ure Ponudbe na podružnico »Jutra« v Marib-iru pod »Izurjena t	7674
Šofer
trezen in pošten, ki bi opravTjal v prostem času tudi druga dela. i? če službe Našlo*- pove oglasni oddelek »Jntra«	7518
Čevljar, pomočnik
starejši. išče pri	boljšem mojstru službo za	fino zbi to in šivano rlelo	v Ljubljani ali Zagrebu	Tud; na deželi, za stalno	Naslov: Zupanee Ivan.	Maibor. Koroška c. 17 I.	7502
Bivši bančni sluga
vojaščine prost, z dobrimi spričevali. želi službe v banki ali denarnem zavodu Na lov v oglasne-m oddelku »Jutra«.	7459
Vajenca
za pilarsko ob"t. sprejmem. Pilarna Ivan Figar. Ljubljana, Vošnjakova ul 6.
7478
2 gospodični
izučeni šivilji, iščeta primerna službe k olrokom ali v pomoč go podinj-tvu Ponudbe na upravo .lutra v Mariboru poj »Šivilj-;«.
7304
Kuharica
z večletnimi ^pričevali, želi službo v hotelu, restavraciji ali boljši go-tllni. — Nastopi rakoj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra<.
7310
Zanesljiv šofer
zmožen pi arn del. slov., hrv.. nemščine in strojepisja. žtli kjerkoli službo. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Takojš n nastop«	7288
Prodajalka
mešani stro-ke. izurjena tudi v inaoufakturi. želi službe, "vent tudi na deželi - Naslov v ogla.-nein oddelku »Jutra« pod š:fro »Mešana stroka«.	7266
1000 Din nagrade
dam onemu ki mi preskrbi stalno službo kujTgcvodinje ali kaj s-Iičnega v Ljubljani ali izven Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šif-o »Nagrada«.	7625
Službe iščejo
spretna plačilna kavarniška natakarica, nataka- ie orio^a in pek nomn^n;k ».možen vsega deb Naslov v ogl. oddelku »Jutra«	74-15
Absolvent trg. šole
4 zelo dobrimi spričevali o dosedanjem službovanju, že voja?č'ne prost, želi mesta pri kakem le-nem podjetju ali v pisarni Event po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vesten is marljiv absolvent« 7346
Vojna vdova
pridna in zanesljiva, prosi za m"eto £os|>odinje ali po-.-trežnice Event gre tudi na deželo Nasluv v oglas oddelku »Jutra«. 7624
Pisanrška moč
z večletno prak-o že); mesto |iremeniti iz Maribora v Ljublja"o Cenjene ponudbe na og'a ni odde ek »Jutra« ped »Stalnost 73« 7573
Mlada ločenka
želi mesto gospodinja pri samo.-tojnim lob o situ ra nem gosj-odu Punu lb- prosi pod »Idea'na go podinja« na oglasni oddelek »Jutra« 7581
Mesto gospodinje
ali kuharice želim -prejeti pn manjši družini Grem tudi k orožnikom Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra* pod »Vestna moč« 7487
Absolventinja
trgovske šole
išče primerne siužlie Ponudbe na cglasni oddelek »Jutia~ Dod »Potrebna«
7446
Natakarica
začetnica išče službo Na-s'ov pove ogla ni oddelek
»Jutra«	7500
Kuharica
išče služb- pt' orožnikih a'i financarjih Je že služila na omenjenih stan cah Naslnv v ogla nem odde'ku »Jutra«	7501
Kro'?ški pomočnik
za veliki; delo želi spremeniti mesto — Cenjene ponudbe ua ogla.-ni oddelek »Jutra« pod Stalno 30«
7630
Brivski pomočnik
vojaščine prost, vešč tudi h«hi šlncama in ondnlira-n.ia. želi službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7626
15'e*na deklica
želi sin'ho pri otrokih ali kot nomoč v iros,pod;n'stvu. Šla hi tudi kot učenka v trfovino Pnnndhe ns osrl. 0-lde'ek »Jutra« nod šifro »Kakršnakoli služba« 7648
Iščem službo
pomožnega knjigovodje, ma-nipiUanta ali skladiščnika, s kavcijo 10.000 Din. Dopiše [iod »Marljiv 606« tia oglasni oddilek »Jutra«.
r	7606
Čevljarski pomočnik
ki dela na rteželi zbita dela in po potrebi gorn e šivanje iščo ^ta'n'; službe Na- lov v oglasnem oddelku »Jutia«.
7647
V trgovini
ali kje drugje se želi izučiti pridno in pošt» no boljše dekle z dovršeno meščansko šolo Obvlada razen slovenščine še srbohrvaščino in nemščino Razume se tndi na ročno vezenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Imam veselje do vsega«.
7649
Službo natakarice
gospodinje ali sobarice želim. Event. sprejmem tudi <-'užt o orožniške kuharice. Na- topim lahko takoj Po nudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva poštenost«.	7646
Kontoristinja
knjigovodska moč, s štiriletno prakso, stenotipistica. z znanjem slov. srbohrv in nemškega j- zika. že i mesta v Ljubljani Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Mirna 72«.
7572
Gdč.
kj je priš a v mesto, presi za 2—3 mesece zavetišča. Opravljala bi vsakovrstno delo, kot šivala in štikala brezplačno Zna kuhati vsa vnna deli itd Gre na deželo ali v mesto Cenjene ponu Ibe na oglas oddelek »Jutra« pod »Puštcna 24«.
7524
Strokovnjak
v lesni trgovini
tako na žagali kot v eks [iortu lesa zmožen knjigovodstva kore-pondence. bi lancist t« slov., srbohrv , nemškega in italljan-kega jezika v govoru in pisavi, išče službe Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Eksport«	7437
Lesni manipulant
z mnogoletno prakso, zmožen samostojnega vodstva, lesne trgovine in pisarne, išfe službo za takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-, pod šilro »I.»sni manipulant 30«	7367
Hlapec h konjem
vajen goveje živine in vseh domačih del, vsake vr^e voženj in kmetijstva, išč staVe s'užhe Gre tndi kot hišni hlanec (Haus-knechO ali kako man'še go podar t.vo vodit — Je oženjen, star 34 let, trezen. pošten in vesten v službi, zmožen slovenskega in nemškega jez:ka v govoru in pisavi Nik Rupic, Križ št 18. p. Kom nda-Kamnik.	7232
Lesni manipulant
ali škarier želi služi o pri večji tvr.lki v Sloveniji ali v Bosni. Prevzemalec in nakupovalec trdega ;n meh kega lesa te>r stoječih gozdov, popolnoma vešč v tej stroki, že nad 18 let pri stroki, med vojno oproščen pri lesni tvr-fki na razpolago dobra spričevala Služba mora hjti stalna. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7^89
Knjigovodja-
bilancist
ptar 36 let. oženjen. zapo- i s-len pri večjem eksportnem podjetju v Sloveniji, zmožen slov. češkega in nem 5kega jezika v govoru in nisavi. želi spremeniti služ bo nairale v LjubHjno ali Maribot Na«tor 1 maja t 1 ali tndi takoj Cenjene ponndbe na oslafni oddel k »Jutra« prvd šifro »Zanesljiv 1 i knjigovodja«.	76051
Grafični strokovnjak
28 let «tar. samski, samostojen delavec, vešč vseh poslov v stavljenju akei-denc in kompresov Knii-gotiskanski strojnik, veš" ročnega in mehaničnega opravljanja kako- tudi popravljanja graf strojev, stereotiper. rezar tona in linoleja Knjigovez, dela. istotako na stroju za pozla-tenje. Dober organizator, poznavalec blaia. izhoren v kalkuliranjo vešč Pisarniških noslov špee:ja'ist v administraciji novin Z-lo zmernih zahtev prosi za primerne nameščenie. Ponudbe v nemškem al! hrvatskem jezikn na PnhMcitas. Zagreh. Gunduličeva U — pod »Stručnjak 19127«
?49U
Oskrbnik
z večletno prakso na vele-po-estvih. dohro izvežian v vseh panogah eos[>o lar-st\ a želi s'užbo premeniti. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Zve-t« 7642
Papirnatih vreč
za otroiie. po nizki ceni proda večjo množino Moj zij Greh- n<- Ljubljana Ve lika Čolnarska 15. 6613
Blagajna za knjige
ognja varna -kura. nova •o nize, cen naprodaj Vprašanja na oglasni odde lek »Jutra« pod šifre .BIh gajn« 900«	66! >3
Gospodinje!
Pulgane ubija	RAIOL
poljsk- miši ubija ARVIi IN ščurke ubija GAM ' DIN stenice ubij, S I ENOL oolhp ubija PITI.EKS1N Dobiva se p o v * o '1 Biokemia Zagreb Hatzuv« ulica št 25 Telefon 59 69
Puhasto perje
raZpUŠlljaU |Xl p O V t P I : o najmanj 5 kg pc Dm 3s kg - Izko-istite [»riliko inkle> traj« '.alo?a L Brozovič Zagreb (lica S2
Kemii-n« čistilnica o«ja 189
Elektro - Lux
izvrsten nuv a-parat za sna žen je in čiščenje od prahu sivalnj stroi »Sin^er« sta rejši sistem, velika viseča svetilka petrolejka zelo le naprodaj Poizve se na Rimski cesti 10. pritličje, levo. med 1 in 4 uro pop 7431
Otroški voziček
dob^o ohranjen poceni na prodaj Naslov v oglasiv-m oddelku »Jutia«	7379
Fotoaparat
kvalratičen 10 x 15, firme ►Ica« skoro nov malo rab Ijen. ugodno prodam Sa slov pove oglasni odde'ek »Jutra«	7321
Manjšo opremo
kompletno, za pletenje vol nene robe. prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl odd »Jutra« po I »Vunac.	7099
Dvoletna drevesa
pritlična jaboika in hruške, sortirane v poljubni množini nudi Maretič, Ljubljana. Gerbičeva 7.	7569
Avtotaksno
koncesijo
v Ljubljani prodam naj višjemu jioiiu.lniku — rad; odpotovjnja Ponudbe pod »Koncei-ija 20« na ogla-ni oddelek »Jutra«	7501
7 novih oken
140 X 80. ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7543
Gabrove sadike
».a živo mejo imam na ro-daj. Anton Bernard. Zasip, pošta Bled l.	7491
Različne lepofčne grmiče
trajnice, plezalke gliclnie) prodam na Poljanski c 12 7586
Trgovci, pozor!
Izdelujem in imam v zalogi vsakovrstne nogavic, in to iz najboljše bleščeče preje po kunkurei čuil. ce nah Zahtevajte vzorce — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	7214
Tehtnico
(Bert^age) ugodno prodam Ljubljana VII Jernejeva c št. 1.	7622
Fotokamero
18 X 24. kaseta a 'a- ter za v>i velij\0-ii r>!ošč — skoraj novo prodam Ponu 'be na oglasni cddelek »Jutra/ pod »FotoKame-a« 7245
Avtobuse itd.
izdeluj, -o.i no it po zmerni ceni Fetdo L a z u i k. strojno kolarstvo, Radeče, p. Zidanj most	7162
Novi 4 cevni rad'o
pro-lam ali zamenjam za gramofon kovček Tržaška cesta 36. Ljubljana-Glince.
7461
Radio- detektor
Telefunken 1 z eno slušalko. skoro nov. prodam za 280 Din Naslov' v oglasnem oddelku »Jutra« 7527
Brezplačno
damo v uporabo nekaj radio-aparatov Interesenti nai iaviio naslov pod šifro »Reklamnj radio« na oo-las oddelek »Jutra«.	7C28
Motorno kolo
4 HP, s soei-seriežem. prodam za 5'^i0 Din. — Ivo Bobek. Laško.	7534
Poitovorni avto
Ford. dobro ohranjen, na prodaj. Ponudbe ca ogla- ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober ivlo«.	7532
Avtomobili
in motec'kl?
Največja izbira rab jenih osebnih in tovorn li avtomobilov tci motocikiov raznih znan;h znamk, po zelo nizkih cenah O žužek Ljubljana. Tavčarjeva ul. št 11	2815
Jedilnico
skoraj n o > o. komi letno, moderno, vsled izselitve poceni prodam. — Ogledali v Florijanski ulici št. -7/II, desno. — Istotam napro aj tudi otroška posteljica.
7550
Sladko seno
pro-ia Fran Lov^e. mesar v Ljubljani. Trža-ka c 47.
74^D
Krompir
roza in b. 1 ku irao Prcv-! zamemc ta' o. na nakla-ial-| ni [jostaji Ponudbe z ozna-; ko cene na naslov: Novak, Zagreb. Maksimirska c 64.
7205
Kolo
•lobro onrar,j«-r,o ku;»im —
N"a?iov v ojjl«*i nem oddelku »Jutra«	74SI*»
Gik
rabljen, dobro ohranjen — kupim Ponu Ibe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod -ifro »Gik«
739}
Otroški voziček
skoraj r.-'v p»o nizki ceni prodam Naslrv v oglasni-m oddelku »Jutra«.	7514
Radio-anarat
štiricevni knn'm Ponudhe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod -Ifro -Radio* 74S9
Moto-karoserije
izdeluje s0|j,ino m po zelo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno kolarstvo. Radeče 6690
Kdor prodaja ali kupuje
AUTO
naj se obrne ua naslov Kaio! Ciin-rnik Ljubljana. Dunajska cesti 36 Jugo Auto telefon 22361 in vpo sije po|/l> voza kakršnega želi pro<lati 1I1 kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo interen, prodajale, n ku,>ca	22
Športni vOz'ček
otroški, za I811 Din prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7621
Otroška posteljica
s prela'om" in otroški voziček poceni naprodaj v Svabičevj ulici št. 11 fns gričku)	7542
Smrekovih sad?k
nrodam več tisoč — Cena velikosti 10 -25 cm za 1* komadov 250.— Dn, 25— 35 cm za 1000 komadov 400,— Din. 35 —45 cn, za 1000 komadov 550.— Din Pošiljam jih le proti povzetju Anton Vaisnt. Zasip Bled.	7492
Pušpana
za vrtno ograjo veliko metrov poceni proda Josip Oblak. Glince XIII/11
7575
Buffet v Zagrebu
v -entru mesta, z vsemi koncesijami, tra'iko. točenjem vina in delikatego na-nrodaj radi družinskih razmer. — Naslov v ogla-nem oddelkn .Jutra« pod šifro »Broj 9999«	7525
Kleparstvo
dobro uvedeno, v večiera me-stu Slovenije, 'f takoj nroda ali proti va ščini odda v na'cm Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.
7503
Prodam radi preobilice objektivov
Ksenar
v Com[K>una zatvori 4.5 t ?4 »m žariinico Foto J11?. Tržič.	7233
Fotoaparat
Ica. 10/15. malo rabljen anast-iemat 6. 8 ugodno prodam Naslov v og'as. odde'ku »Jutra«. 7439
Indian motor
Skaut 26. lobro ohranjen, prevozil 11 UiiO krn pro lam alj oa kupim prikolico vpo rahno :a ta motor ludi '»menjam is istotako dober motor s prikolico Ivan Maiout. Žalec	7391
Avto
znamke »Chevrolel«. dvo-sedežen. s (.irostorom za Prtljago. prif«raven za pol nika zelo malo -ožen -ko-ro nov. ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	7318
Mecesnovih desk
1 vagon suhih, različnih dimenzij in
nekaj sodov
vinskih in žnaniarskih, od 4—7 hI prodam. Xa-!ov v ogla:nem oddelku Jutra-.
7U95
Vsakovrstno zlato
su;iu). 00 Qajr:šjil. tenaii
Č e r n e — juvelit
Ljubljana Aolfova al ica >
38
Ziate predmete
-tarin-ke in srebrno posodo kupim. — Ponudbe na postni predal 216. Lhib-jjana.	7413
Stare moške obleke
in Irugo kupujem ter plačam najbolje. — Dopisnici za lostuje. da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje st. 2».
717 J
Krompir
semenski. nairodovifnejši, beli, srednji rani inozemski »Parna-ia« oriir"nal dobavi v mesecu anrilu vsako količin . F Kiu-iiik. rodp'nt pri Rog. Slatini.	7ti;:9
. t f f ^ Orehe
in orehom a j e d e r c a nudi prav ugodno
M. Geršak & Cn.,
Ljubljana, Prečna ulica 1.
7;;50
Kože divjačine
kupuje po najvišjih senah i. Kot. ilesim trg
Živo Srebro
kupujemo Naslov v oglas, oddelku »Jutra«..	737ij
Buteljke
zajamčeno či.-u kupim v;a-i-o množino Ponudbe p:o-sirn na oglasni nddel- k -Jutra« pod ^Buteljke«
7597
Polnojarmenik
že rabljen, v popolnoma dobrem stanju, cm 65—70, kupim. Cenj. ponu Ibe poslati na tvrilko M Dobnik, jiarna žaga. Krško.
Poitovorni avto
totiro ohranjen - pot»ulno-ma novo pnevmatiko pro
lam Priprave®	ootnika
ali -lično Cena 20 00«' Dm Ponndbe na osrlas od-lek-k •Jutra« pod šifro >12 HP« 7231
Motorno kolo
so-lo. 17 druge roke kupim Oziram se samo na u trne-1 no ponudbe. Motor je istočasno priiieljati. Jugočeška — Kranj	7405
flii
Salonsko zrcalo
velikost »tekla 185 X 60 cm prodam Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.	6972
F. N. motorno kolo
350 cem « v. doseže hitrost do 90 km na uro porabi ž M, 1. bencina na 100 km in stane sami 12.9'H) l>in Oglejte s-; sn brezob-vezno r>ri tvrdka1 H Ken-da Ljubljana: A Br-mec. Olje: J Gustinčič Maribor	7486
Damsko in posteljno perilo ter čipke
sj nabavite n.ijcenrj„ pri tvrdki A Zorčič. Kongresni tr? 3 — Sprejema 'udi entlan;e in ažuriranie o 1 50	7579
Vrhn'ško Tiri fvp«»Vn
ima v zaloei po tvorniski ceni Jakob Goli, Trnov^l?! pristan 23.	75841
Motorno kolo
novo. nerahljeno. poznane idoč«. znamke, je radi od-potovania naprodaj pod ceno. Lamnret in drug. Du-naj-ka cesta 22.	7559
Motorno kolo
A. J S- z°'o dobro ohrn-Rjeno. s prikolico ali brez nje prr^dam — Vnrašati v Trnovem. Kolezijska ?t H 7544
Avto
»namke »Oa-land«. pet«e-dežen. 6 cilindrov, p-evo-7.V 24.000 km. -to "arn za vsako ceno. Na lov pove oelasni oddelek »Jutra«
7577
Motorno kolo
Harlev Dvad on. SnO ccm, skorii novo pro'ani. Ponudbe ni og'asni odd -lek »Jutra« pod »Pril.žnost«
7595
Spalne divane
otouiaue, žimnic« in vse tapetniške izdelke kupite najceneje in najbolje P" i
Fr. Jager, tapetnik
Ljubljana. Sv. Pi-tra ua ip št. -"■)	68-jS
Pisalno mizo
kupi L i n d i č. Ljubljana. Poljanski nasip 10. 759S
Otomane
madrace, vložke, kakor vsa tapetniška dela. po najniž. ih dnevnih cenah pri Antonu Cerinu, Maribor, PrL-taniška 3. 7504
Otroško posteljo
kompletno z žimnico in ode o prodani Istotam naprodaj tudi pletena oprava Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »1'godno«.
7336
Rabljene stelaže
za špecerijsko trgovino kupim. Naslov pove ogb-ni oddelek »Jutra«.	7611
Železno blagajno
(VVertheim) rabljeno. kate» ra ima spodaj predal 7.3, shrambo knjig, kupim takoj. Ponudbe na: le-na, in .ustrija Friderik Krk«--, Bled.	75-iti
Perzijske preproge
stare kupim Ponudbe na [>oštni predal 216, Ljubljana.	7.3o9
Bukovo oglje
proti takojšnjemu pla--:,u skozi vse leto kupuje Rudolf sorbec, JU' riljor 7673
Do 50.000 Din
posodim sigurnemu podjetju. ki mi nudi stalno mesto Ponudbe na uglas. oddelek »Jutras pod šifro »Agilm inteligent«.	7300
Valjčni mlin
sprejme družabnika s 100 do 151' 000 Din. po možnosti strokovnjaka, na zelo prometnem krajn — Taiojšen nastop Punudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlinar«.	7241
Družabnika
za nakup velc-posestva na Koroškem ua jugoslov. meji ležečega, s poljedelsko žganico in pivovarno, iščem. Polovica potrebnega kapita-la interesente že na raz^o'ago. Ponudbe pod -Seltcner Gelegenheit-kaufc na Juiroslov. Mosse Rudolf, ■1 d. Zagreb. Zririjsk: tr? 20.	3829
Posodim 15.000 Din
hišnemu lastniku, ki mi da stanovanje eob^ in kuhinje. Cenj ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mala družina«.	7517
He"/.PrcOn	|
štirieiVndendi s pr-ko"co 4000 lrm vožen v hre?hib-n»m s'm:u radi nabave voza i»kn usodno nanro-dai. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Hen-deneon«.	75201
Dekoracijski divan
lep, gugalni -tol (otroški) in viseča svetilka za pe-tro'ej ali elektriko pečeni naprodaj v Slomškovi ulici štev. 14, pritličje, desno.
7610
Pohištvo
Prodam novo. masivne po-Htirano spalnico za 5200 Din in novo samsko si>a4-nica. Naslov pove ogla-ni cddelek »Jutra«. ' 6<V37
Spalna soba
iz trd' ga lesa. vse dobro ohran'eno pisalna miza, ogledalo, slike, električne vttiljke. u-mivalnik. mala železna peč. miza. stoli in druge ma'enko?ti ter Ma-votp Le*i-kon naprodaj v Gledališki ulici 10/11, rvata ; 9. desno stopnice. 73781
Kdo bi hotel
pristopiti za nakup hiše, vredne 40.0:0 Din ali vef, naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen 4«.	7523
Družabn!ka
z nekaj kapitala sprejmem v dobro vpeljano r-slavra-ci.in. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7548
6500 Din posojMa
prosi gospodična z la tno hišo in dobro eksistenco. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. ~	7384
Družabnico
s kapital c m 20—30 000 Din za mlekarno in delikatesno trgovino na zelo prometni toSki Ljubljane iščem Do-pi-e pod »Švicarska mlekarna« na oglasni odde'»k »Jutrac.	7335
Družabnico
»a mlekarno in del'katemo trgovino, na zelo nrometni točki Lj» b'i*ne iščem. — Dopise na og1a=ni oddelek »Jutra« pod »Švicarska m1?-karna«.	7333

' -r... 1- ...C	;

»PlaninKa« zdravilni čaj prenavlja, či-ti in osvežuj« kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, odstrani napihovanje, oboleeja mokračne ki.-Iine, ugo 'no vpliva na jetra, žolč in na žolčni kamen Vzpodbuja 3pe-tit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. — Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« zdravilni daj, ki se ne prodaja olprto, temveč saino v plombiranih paketih po Din it).— z napisom proizvajalca:
Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
Načrte lesenih hiš
dobite pri stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška cesta 10. Stanejo 100 Din.
7li72
Majhno posestvo
T bližini Maribora iščem v najem. Ponudbe na po-
Hišo z gostilno
kupim na prometnem kraju. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« ]>od »Plačam takoj št. 3!)«. 7132
Posestvo
15 oralov, z gostiino da v najem M. Z dič, Zadovinek št. 1 jirj Kršl.-em s 1. a;ri-iora. Ponudbe na na-lov: Dr. Franc Rost-ohar, ilari-bor, Aleksandrova cesta 55 7678
Hišo s hlevom
in sadnim vrtom, j»ri hiši vodnjak in druge pritiki-ne, vse v dobrem Kan ju. prodam. Cena .po dogovoru. Izve se v Drarvljah 3 pri Ljubljani.	7316
Poslovna lokala I
v šelenburgovi ulici št. 7/1 takoj oddam. Naslov pove ogla.-ni oddelek »Jutra«.
7624
Gostilno
na ze'o prometnem prostoru v Ljubljani, rad; zdravja prodam. — Tonulbe na oglas. oddelek »Jutra« pol »Gostilna 11«.	7588
Majhno posestvo
s hišo z 2 sobama, kuhinjo ter hlevom. elek'rična luč. proda Janko švab — Pod ta-bor-Po brož j e 20.
7341
Večje posestvo
z vsem inventarjem v okolici Maribora prodam. Naslov pove oglasni oddeVk »Jutra«.	72S4
družnico boni pod
»Jutra* v - Mari »Najemnik«. •	C707
Hišo
i svtnim vrtom in njivo, v trgu na Gorenjskem prodam za 63.000 Din. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«.
7066
Majhno posestvo
t Avstriji, pri Velikovcu Da Koroškem, lepo ravno ložnSe, z dobro ohranjenimi poslopji, z elektr. napeljavo in gozdom za sečnjo ugo ino naprodaj Po-ia-niia daje iz prijaznosti g. Viktor Goli v Dravogradu.	6598
Vodna moč
večja, stalna, v bogatem gozdnem kraju. 10 minut od železniške postaje naprodaj Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 2938
Žaga
* električni pogonom, z okroglim lesom, prodam radi selitve. Nas'ov v og!a=. oddelku »Jutra*.	7079
Enonsdstropno hišo
skoraj novo, pripravno trgovino in obrt. prodam na prometnem kraju v Trbovljah Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Danes polovična cena Din 150.000*.	7590
Stavbni prostor
na zelo prometnem kraju v mestu Ljubljani, od 500 do 1000 m3 naprodaj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7178
Lepo vilo
■ gospodarskim poslopjem, » kra-no betonira.no veliko kletjo, 8 oralov zi mljišča, velikim sadonosnikem oddam takoj v najem v zelo prometnem kraju blizu Zidanega mosta. 10 minut od mesta in po ta*e Radeče. Informacije daje osebno gospa Weif?s. Sv. Peter 37, Zidani most.	7478
Parcela
solnčna lega, naprodaj v bližini Tabora. Zelo ugodno za zidanje, okrog ograjeno. Ponudbe na oglasni oddelek »Juira« ood značko »Parcela D:n 100 m3«.
7470
Stavbna parcela
Na Vodovodni cesti nasproti gostilne Fortuna se p-o-da več parcel po ugodni ceni. Natančna pojasnila v gostilni istotam.	7-163
Stavbna parcela
750 m2, poleg Kete Murno-ve ces4e ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7455
Stavbni prostor
977 m3 v bližini Dunajske ceste (mitnice) naprodaj po 55 Din Pismene ponudile
Večji prostor
ograjen, v mestu ali kje v predmestju krapim ali vzamem v najem. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Predmestje«.
7506
Posestvo
v ljubljanski okolici, aron-dirano, dobro obibla.no, obsojano. bremen prosto, radi gospodarjeve onemoglosti naprodaj v celoti ali po parcclah. Obsega 36 oralov Naslov v ogla-nem oddelka »Jutra«. '	7593
Krasno posestvo
z gostilno prodam ob glavni cesti, eno uro od Celja. Enonadstropna hiša. krasni prostori zraven, gosjiodar-sko poslopje, vse novo in zemlja v enem kosu. Lepa in solnčna lega. Gozd je oddaljen četrt ure. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Krasno posestvo«.	71S3
V Brežicah
na kolodvorski cesti ugodno na prodaj zidana hiša, živinski hlev in druge pritikiine, sadni vrt in njiva, vse v enem kompleksu, na željo tuli več parcel, na razpolago. Cona Din 110.OOO Natančnejša pojasnila daje Anton Vinkšel. posestnik, Brežice, Kolodvorska cesta.
7530
Gostilno in trafiko
z gospodarskimi poslo.pji in 40 orali gozda in travnikov prodam. — Gostilna je pri fari, cesti in parni žagi, km od posta:e Vel. Lašče, posta Rob na Dolenjskem Vse to cenim 450.000 Din Prj hiši j« tudi vodovod
Nova pritlična h\ša
tik bivše kadetnice v Mariboru, z vodovodom, električno razsvetljavo in vrtom, pripravna za vsako obrt, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7208
Posestvo
na zelo prometnem kraju »b meji. brez konkurence za trgovca ali mesarja — naprodaj. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra«. 7S97
Lepe prostore
pripravne za vsako trgovino ali obrt, na prometnem kraju na Javorniku na Gorenjskem oddam v najem. Pojasnila daj© Re. aitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6.
7013
Trgovino
galanterije, modnega blaga in šolskih potrebščin, : v,sem inventarjem, na pro metni točki v velikem industrijskem kraju, v nepo sreln; bližini ljudske in meščanske šole pro-lam — vsled družinskih razmer. — Podjetnemu trgovcu se nu di lepa eksistenca. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Takojšnje plačilo«. 6442
Lepo sobo
parkertirano in z elektriko odilam 1 ali 2 bo jšima gospodoma v Kolodvor.-ki ul. št. 34/11, desno.	7485
A. Z.
Legitimacijo dobil.	r
Ferdo Požek;
Dvignite pismo v upravi »Jutra«.	73<i3
Lepo sobo
z vso oskrbo, sredi mesta oddam 1 ali 2 gospodičnama. — Naslov v ogIa«n»m oddelku »Jutra«.	7140
Hišo
drodružlnsko, z vrtom, t sredini mesta prodam. Stanovanje takoj na razpolago Poja-nila daje Marija Jančar, Domobranska cesta 23.
7627
Novo hišo
z vrtom prodam v Rožni dolini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Hiša«.	7636
Dobra žaga
Kreutzgattei na 4 liste. 2 eiirkuiarki, električen pogon, nov motor 20 IIP, hiša. blizu kolodvora za 150.000 Din p r o d a K. Breznik v Celju, Dolgo polje 1.	7390
Hišo ali posestvo
v Kranju ali njega okoMci kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stan«.	7515
oglasni oddelek »Jutra* kuhinji in kleti. Prodam
pod »Stavbna
parcela«.
7419
Posestvo z gostilno
in vrtom, na zelo prometnem kraju sredi mesta prodam. Naslov v ogla-nem oddelfru »Jutra«. 7409
Večjo vinogradno posest
x dobrimi stavbnimi in gospodarskimi poslopji kupim Ponu Ibe na otrlas. oddelek »Jutra« pod »Pos-jed br 42« 7104
Mlin z vodno silo
na 7 tečaj'v, z enonadstr. hišo in gosp. poslopji ter več zemljiškimi parcelami naprodaj v Zagradcu.
Hiša
z gospodarskimi poslopji in nemljiškimi parcelami poceni naprodaj v Žužemberku
Parcele
s« tudi posamezne proda;o. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« ~	7373
Sedlarji, pozor!
Hišo s 5 soltami. hlevom, vrtom in sadonosnikom. pri giavni cesti prodam za 32.000 Din ali oddam v najem. V .5 občinah nobenega sedlarja. Pripravna tudj za mizarstvo. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Sedlar-mizar«.	7347
radi družinskih razmer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra prilika«. '	7603
Trgovina
z nu-šanim blagom, nad 30 let o-bstoječa in zraven spadajoče posestvo, zasajeno z nad 5000 hmeliskimi sadikami je takoj naprodaj. — Krasn: poslovni in stanovanjski prostori Zelo ugnd no za Iosno trgovino Bo dočnost zasiguTi.na. Po sestvo leži v sredini Savinjske dol;ne. — Cenjene ponudbe knpit. močnih interesentov na upravo »Jutra v Celju pod značko »T,ep napredek«.	7112
Rentabilno hišo
s gostilno ali tgovino, ev. pose=tvo kupim. — Vzamem tudi v naj«m boljši hotel, restavracijo ali kavarno. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gotovina 300.000*. 7281
Krasno posestvo
dobičkannsno. radi družinskih razmer naprodaj. Ponudbe pod »Din 280.000, nn podružnico »Jutra« v Celju 7278
Posestvo
£f or-^ov ob o1'-.Ta 'ni cpsf i med Sv. Jnrjem ob Pesnici in Zg. Sv. Kungoto z masivno zidanim hišnim in pošipodarskim poslopj m.
z opeko krito, v dobrem stanju. Od tega 9 oralov lepega grozda, ostalo njive in travniki za napravo vinograda, prvovrstna lega. po "eni ns prodaj. Vprašati: Ro*3l;a StraseMll. Glenz No. (5. Post Leiit«cltaeh. D. O. 7*05
ReaKtetna pisarna
družba 1 o. z.
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 4 proda:
HIŠO. novozidano, visoio-pritlično, dva dvosobna stanovanja, pritikiine, iep vrt. Rožna dolina, Din 175.000; HIŠO, enodružinsko, 3 sobe, pritikiine, elektrika, vodovod, vrt. blizu tramvaja, 95.000 Din; HIŠO, novozidano, visoko-pritlično, 4 sobe. 2 parke-tirani. kuhinja, pritik'ine. vrt, Rožna dolina, 130.0G0 Din;
VILO. enonad-tropno. novozidano, 3 stanovanja in 1000 m5 vrta, pri tobačni tovarni, 250.000 Din; HIŠO, dvodružinsko. 4 sobe. 2 kuhinji, velika klet, '•a 700 m3 vrta, dvorišča, hlev, skladišče, tik tramvaja. 125.000 Din; HIŠO. visokoprulično, prenovljeno. 4 sobe, knhi-nja, klet, velika delavnica. 800 m» sadnega in zelenjadnega vrta, Šiška, 80 000 Din: HTsO, novozidano, visoko-pritlično. 2 sobi. pritikiine. šupa. vrt, ježica — 70.000 I}■„;/ STA VBlšfA od 600-800 m3 tik Dunaj ke ceste in blizu Dunajske ceste, od 30 D;n navzgor; Poleg tr,ga poceni stavbišča v Vodmatu. po 400 m:. v Rožni dolini. Trnovem "in pri Tržaški cesti. Izven tega večje 5tevi'o stanovanjskih iti trgovskih objektov v Ljubljani, na deželi. kme*ka posestva v raznih velikostih, graščine, industrij* itd.
7612
Kupim hišo
blizu kolodvora, v Vodma-tu ali Zeleni jami. — Pe-nudbe na oglasni oddelek s.Jutra« pod »Do 150.000«.
Parcele za stavbe
na Kodeljevem (Planirju), v izmeri od 600—800 m2 so po Din 14—16 m3 še nekatere naprodaj. Pojasnila daje Fr. Slana, Po'lla.n-ka c. št. 87/1 (vila Bergman). — Informacije tudi glede napeljave vodovoda na licu mesta dne 19. t. m. od 14. do 17. ure.	7411
Kmetsko posestvo
lepo, 10 minut od farne cerkve, tri četrt ure od zdravilišča in železn. postaje radi boleznj poceni prodam. Posestvo meri 28 oralov njiv, travnikov, sa-donosnika. vinograda gozda. Hiša in gospodarsko poslopje je novozidano. — Zraven se lahko kupi tudi nekaj inventarja. Poja-nila daj« lastnik Anton šutja, Kapela, po-ta in postaja Slatina-Radenci.	764-
Gostilno
oddam v naj&m t stanovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Prometna točka«. 7291
Podzemno klet
s hramniini sodi, skladišče in pisarniški prostor v pritličju na Celovški cesti 42 oddam s 1. aprilom v najem. Event. tudj obcestni lokal. — Vprašati v kisarni Vodnik, istotam.	7274
Mesnico
na zelo prometnem kraju t Ljubljani oddam v najpm, ali sprejmem družabnika. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro iMesnica v najem«.	7565
Gostilno v najem
vzamem na promitnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna ŠU1«.	7451
2 gostilni
eno s stanovanjem 10 posteljami za tujce, pri morju blizu Sušaka oddam najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7417
Opremljeno sobo
oddam. Na-lov pove oglas, oddelek »Jutra«.	7053
Opremljeno sobo
z zajtrkom takoj oddam. Na-t v v ogla nem oddelku »Jutra«.	7567
Prazno sobo
takoj oddam Naslov pove ogla. ni oddelek »Jutra«.
7583
Opremljeno soba
i-če soliden akademik cvn. z vso o-krbo. — Ponudbe pod šifro »Soliden« na oglasni oddelek »Jutra«.
75:38
Gospodično
sprejmem na stanovanje event. s hrano. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7484
prav — V
Imam
Piši.
Hu.lička
Gdč. Mileni
lepg pozdrave L. G. — P. B. 7
Hudiček!
števiiki 243 in kaj konvenira
253.
mogoče t rilko fn polnim
na* ovom na oglasni odde-lek »Jutra« pod »Zalelj-na boljša bodočnost«. 7526
75-10
Parketirano sobo
b-poi mirno, z električno razsvetljavo, oddam. Naslov v upravništvu. 7477
Meblovano sobo
v kaiero se lahko postavi štedilnik, oddam s 1. aprilom. Na*lov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~ 7454
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma ali zakon-kemu jaru v Flori-janski ulici 16.	7551
Pč.
Včeraj ortpotoval. Cetr ek nazaj. Dolg ča- po Teb; — Neštete — T.	7503
Vilma!
Ne sodite zlo. — Poja nim vse. Vedno Vaš! 7541
Ciklamen-Vrlinika
Na.j.prisronejše čestitke in vso srečo Ti želi
Samotar ...
Dve zeleni papriki
iščeta toplega solnca, da čimprej' porudečita. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Lida in Nada«.	6017
Damo
samostojno, z la-:nim stanovanjem v Ljubljani, želi spoznati 351etni gospod z d žele. Dopi»e po l značko '1'omlal 11)29« na ogabni oddelek »Jutra*.	7535
Klavirji in pianini
prvih inozcm.-kib svetovn h rvrdk. po znižanih cenah vedno v zalogi! Dajem tu di na obroke Vsa {»opravi la in uglaš^vanja strokov, no in po zm rniti cenah. — Vi Ropa9, Celje. 6615
Gramofon
z 51 ploščami naprodaj v Kolezijski 20.	7054
Dober klavir
v Kranjski gori poceni prodaj. Vpra-ati pri lernivec. Ljubljana, dišče 8,/b.
Restavracija
»Pod skalco«
na Mestnem trgu. toči sle deča pristna vina: dahua-tin-ko belo in črno po 12. rudeče dolenjsko !>o 16. štajersko belo po 16, Silva nr-a do 20 Din, čez ulico 1 Din ceneje. — Sprejema stalno abouente na izvrstno domaČo hrano po 12 Din dnevno.	C520
Pisalni stroj
na- 1 Reinlngton XII. leta v zmerni ra.li, brezhibno nov.
Gra-
Jaz-band tolkala
(Sehlagvei k) skora' nova. poceni naprodaj v Spoilnji Si01;i, Janševa ulica 11.
7315
Otroka
Redka prilika
Naprodaj trgovina mešanega blaga 9 stmovaniem in vsemi koncesijami. Trafika, vinotoč. izkuh. Trgovina se nahaja nasproti tovarne usnja, ki ima 600 delavcev — Radi družinskih razmer naprodaj zelo ugodno Pismene ali u^tmene ponudbe na hotel »Kruna«. Zugreb, Gajeva ulica 12 (vratarju!.
7148
Petra cesta
proda:
niSO. trinadistropno. center. 10 tri- in dvo-obnih stanovanj: HIŠO, novo. dvo Iružinsko,
Rožna dolina. 16r>.000: HIŠO v Šiški, dvo družinsko
velik vrt, Din S5.000; HISO, novo. Zelena iama, dvodrnžinsko. 95.000" Din: HIŠO v Trnov, m, hlev, delavnica, velik vrt, Din 130.000.	7031
sprejmem na deželi v dobro o.-krbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7412
Dve stanovanji
na Brinju
ob Dunajski cesti, eno 1 sobo in 2 kabinetoma, drugo z 1 sobo in 1 kabinetom, obe s kuhinjo, pri tiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter z vrtom odda 3 1 aprilom — odnosno 4- D'aje-m Pokoj-jin-ki zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8. 6923
Hišni posestniki!
Stanovanja, ki tih oddajate, bodisi ia maj al-, poznejši t-rmin. prijavite za oddajo t vrti ki »Posest«. Miklošičeva c&sta 4 Prijava m posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj. Imam tudi oddati sobo s posebnim vhodom. Zg. Šiška št. 164.
7-158
Stanovanje
komfortno, od 2—3 sob. v centru mesta iščem za 1. maj. Plačam do 1500 Din. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«.	7447
Starejša zakonca
brez otrok, iščeta sobo fn kuhinjo v mestu. — Ponudbe nn ngla-nj oddelek »Jutra« pod šifro »Čedno«.
7549
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, če mogoče 2 oskrbo, kar pa ni pogoj, išče mlad Dunajčan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sofort 760«.
7620
Sobo
30 m3, z ba'konom. vpeljano elektriko in telefonom ter posebnim vhodom
sobo
36 m3, pripravno za pisarno ali ordinacije, takoj ugodno odda Fran Kraigher, Ljubljana. Cankarjevo nabre?,ie št. 7.	760S
Prazno sobo
ali opremljeno, solnčno. t najle|ršim razgledom, v Gledališki ulici oddam mirni osebi z aprilom ali majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	70.-9
Mlad gospod
v Franciji
želi znanja z gosipodično lejie zunanjosti, v etarosti 22—28 let. Vdove brez otrok niso izključene — Cenjene dopise po možnosti s sliko jx>d šifro »Veselo življenje-« na cgla-ni oddelek »Jutra«. 7421
Kateri gospod
dobrosrčen in simpatičen, dobro situiran, do 55 let starosti, bi hotrl biti v skupnem gospodinjstvu z 49 letno vdovo brez otrok, »i pa ni praznih rok. Le resne dopise s pravim naslovom in sliko, ki se vrne na oila ni oddelek »Jutra« pod: »Daleč od Ljul>-ljane«.	7467
Gdč. šiv3ja
želi znanja v svrho možitve. z mirnim gospodom do 38 let. najraje z žalez-niškim ali drž. uradnikom. Poseduje nekaj gotovine in stavbno parcelo. Le re-ne ponudbe s sliko pod »Mirni dom 30.0^0« na oglasni oddelek »Jutra«. — Tajnost stroga stvar.	7576
Kateri gospod
železniški ali drž. uradn k II. kategorije bi se hotel poročiti s .-iiupvi no boljšo gospodično, staro 35 let, zdravo in veselo, ki ima lepo sv.otico, da bi si lahko pripravila prav udobno gnezdeče. — Le resne ponudbe na ogla-ni oddelek »Jntra« pod značko »Ra.li pomanjkanja znanja«. 7569
Kratek klavir
ntodem. z b-uim zvokom, proda Dobrajc, Maribor. Frančiškanska 21. 7286
Pianine in klavirje
prvovrstnih svet. znamk dobavlja glavno predstavništvo veletvrdke k-avirjev Kanzler. Maribor. Gosposka ulica 2. Odplačevanje v obrokih od 400 Din naprej.	7283
Pianino
dobro ohranjen, poceni naprodaj. N.n-lov v ogla-nem oddelku »Jutra«.	7546
Lep lovski pes
naprodaj po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje trg. Mahnič, Novi Vodmat 15.
7448
Harški kanarčki
čistrokrvni. prvovrstni vodni vrvivci. zelo fini pevci in samice po ugodni ceni naprodaj. Na-lov v ogla.«, oddelku »Jutra«. 7329
Par konj
114'; pesti visokih, uporab-
komaj vpisan, trg. pisava, za vse jezike, prodam žara li nabave manjšega Cena 5500 Din v gotovini.— Na ogled med 13. in 1.1. uro. izvzemši nedelje. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra.-. ~	75t>2
Plašče, kostume in obleke
izdelujem po 100 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7001
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje forogral Hugo Hibšer, Ljubljana. Sv Petra cesta
Kemično barvanje čevljev
Alfons Zernik, Gajeva
nI
7450
majhe dobro
Parni stroj
it. prodam in iščem me>to za izvrševanje
kolarske obrti
kjer j" dosti dela. Na-lov v ogla-nem oddelku
ljivih dam.
za tek Peter M.-
1 težo. pro-jdič, Celje 7493
2 prazni sobi
po-ebnim vhodom oddam 1. aprilom, eventnelno s hrano. Rožna dolina, c. 11 j št. 7.	7.-,90
Mladenič
star 34 let, z nekaj premoženja. želj poročiti dekle ali vdovo, ki bj imela go-stilno, trgovino ali posest-| vo. 1'onu .be na podružnico pl i »Jutra« v Mariboru pod ! Pomlad 1929«.	7675
Lovskega psa
lepega, mladega, poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prepeličar«.	73*52
Settre
8 mesecev stare, pripravne za dresuro, čistokrvne in nadarjene (ed«n irish, drugi gordon) prodam. — Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«.	7547
Papige
beli kakadu in We1!nsit-tiche proda Vinko Vidmar. Zelena jama 197. 7614
Ugodno naprodaj:
sesalni plinski motor, H IIP, tračna žaga, skobelni stroj (Dickten). stružni stroj 5/8 matice in leseni vijaki Ivan Sirak, Maribor, po-breš'ka cesta 15. 6882
Lokomobila
»Lanz;. 22 UP in kompletni mizarskj stroji poceni naprodaj v garaži Magister, št. Vid.	7;
Amaterjem
razvija in izdeluje kop:je precizno atelje Josip Po gačnik. Mestni trg št 17 7319
Vinska trgovina
v Ljubljani, nad 3(1 let obstoječa. dobro idoča. se radi bolezni in visoke starosti lastnik« takoj odda v najem z vsemi poslovnimi prostori in event. tudi z v.-em inventarjem. Kapital potreben Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	740
Obrtni list za trg.
7 me-šanim blagom pr&-kr-bim onemu, ki ima kake tem — torej tuli tistim, ki se te obrti jploh niso ličili, ki pa mo rajo biti neoporečni itd. — Tozadevno se ie čim prej obrniti na oclasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zajamčena stvar«.	7216
Jutra. I <.t:žk?ce 7425
Posredovalec
Zagorski
Maribor. Tatenbahova ul. 19. prodaja hiše. posestva, gostilne, trgovine, pekarij.' v Sloveniji.	7523
Reks zajce
Veliko prazno sobo
za krojaško delavnico iščem ' Kolodvorskem. Šentpetr-kem alj Poljanskem okrajni za takoj ali pozneje. Po-1 nudbe na oglasni oddelek' 6vrho »Jutra« pod značko »Krojaška delavnica«. 7.-91
'JTg .
Trgovino
mešanim blagom na prometnem kraju blizu Celia takoj prodam Vrednost okrog 150.000 Din. Le resne ponudbe na oglasni od-delek »Jutra« pod šifro Takoj naprodaj«. 6903
2 pisarn, prostora
s predsobo, popolnoma se-parirana. oddam na Poljanski cesti št. 12, pritličje.
7587
Pisarniške
iščem za takoj alj pozneje. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra* pod »Odvetnik«.
7615
Stanovanje
2 sob. predsobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj. Ntvdov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7416
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin. v hiš; E'ektrika oddam s 1. aprilom. Rožna dolina, cesta XY/17.	7570
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam 3 1. majem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7545
Stanovanje
2—3 sob. komfortno, v sredini mesta išče trgovec. — Plača 1000—1300 mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Trgovec 21*.
7640
Komfortno
stanovanje
5—6 sob. najraje v vili,
iščem za maj ali avgust._
Ponudbe na oglas, oddelek prostore I »Jutra« pod šifro »Kom-fort' 1929*.	7316
Trgovec
star 23 let, z dobro idočo trgovino, želi znanja 7. gospodično istih let in primernim premoženjem — v ženitve. Ncaionimna pisma po mogočno ti > sliko na ogl. odde ek »Jutra« j>od »Velika noč«. 7529
Opremljeno sobo 0brtnik na deželi
rir^^ftT	želi
ketem takoj oddam dvema T?- 1	vdovo
gospodoma ali zai on 'kemu i ® ! loc.enk?-. T. paru brez otrok. — BHJina i rlr ,n »»kojfn.'^* prev-poštne direkcije in ohnne f .*ro°.l'odl">itv*- . šole. Naslov pove oglasni I	»>-
oddelek »Jutra«.	75941 -Je'l-a. kark?h
,JJi miroljubne, varčne in snažne gospodinje, z gotovino od 20—50.000 Din. kj se vknjiži, v svrho povečanja j obrti. Resne ponudbe, če I
emenjake, kakor mladiče, kratkodlake oddaja po znižani ceni strokovni klub za gojenje domačih zajcev Kamnina pri Maribrou. — Naročila sprejema Franc Adelstcin. Krčevina. Samčeva ulica 111, Maribor.
7676
Pensjon Grintovec
Grad Preddvor pod Kranjem Ljekovito alpinsko ozračje Solnčna lega. Najboljša obskrba. Cena od 35 Din za vso oskrbo. 6266
Bencin-motor
rabljen, fabrtkat Kovarik, 12—20 HP, kupim - Ponudbe na naslov: Mate Brkljačič, Virovitica. Slavonija.	7203
Krojači pozor
Dva rabljena krojaška stroja na prodaj. Maribor, Lekarniška ui. 2/1. 7507
Pletilni stroji
dobro ohranjeni: 1 ploščati st. 8—60 cm. 1 ploščati št. 8 — 70 cm in , ploščati št. 8 — 120 cm kombiniran »Jaqt'ard« "troj na 8 ključev na motorni pogon. f>occni naiprodaj. — Istotam Se »prejme spretna navijalka. M Lazar, I.;nb-Ijana, Gradišče 10. 7471
Sukalnfco
(Spnlmasdiine) na 0 tečajev malo rab'jeno in 2 rab'jeita plctilna stroja prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7578
Moški šivalni stroj
veliki »Singer« in okrogli
Modna krojačica
se priporoča cenj. damam za spomladanske obleke, po najnižjih konkurenčnih cenah. Na°lov pove ogla ni oddelek »Jutra*.	7513
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc W01fing, urar, Gosposvetska e 12 7613
Novost v trajnem kodranju
Amerika jsk j postopek, ki j« najliirrejši in neškodljiv, špe-cijelno za bele. sive, svetle in pobledele (ge-bleichtes Haar) la«e samo v salonu Mrakič. Maribor. Cankarjeva ulica 1. 7677
Damska krojačica
Dular Rezi. Ljubljana — Turjaški trg 2 II. se priporoča cenj damam v mestu in aa deželi ta obilen obisk Izvršujem damske oblek« tn plašče ter vse » to stroko spadajoča dela 00 najnovejših krojih in nizkih cenah.	7022
Karkoli
kupiti ali prodati —
poštni predal
želite
oglasite 216, Ljubljana.
751t
Za strojno pletenje
edilam obrtno pravico !«0 dogovoru. Na.-Iov v oglas, oddelku »Jutra*.	74:13
C. g. Willmanu
se najti>plejV zahvaljujejo je pogo-til v
dijaki, Krojn. ■ hvala!
katere
- Se enkrat iskrena 760®
r			es
	H		C- c
3			0
-		a	0
Nfc		a'	-
O			C-H
cc X			Š
			C
7—			86
2.	c
on	=53
o	g. as
3	i N « £
—	B o.
•O	-5.
»	S o ■OSO
Drva
za kurjavo (odpadki od ia-ge) v vsaki množini s« dobe pri
IVAN ŠIŠKA
parna žaga in tovarna parket o v, Ljubljana, Metelkova ulica 4.	2737-a
ŽIMNICE
matrice), posteljne mrele, železn« postelj« (tloiljiv€% jtoman«, divane in tapetniške izdelke nudi oaj>«tneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
polen Mestnega doma. 96
KLAVIRJI
pianini:
pletilni stroj
proda Janko Krapec. Zagreb. Pejačevičev trg 12 — dvoriščna zgradba. 7J97
Razstavo
Sobo
parketirano in s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7601
Stanovanje s hrano
pri boljši obitelji išče učiteljica v bližini gorenjskega kolodvora. Ponudhr. na naslov; T. Kelbl, Mengeš št. 89.	7218
Sobo s kuhinjo
v centru mesta išče vdova brez otre1!;. P. nudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Snažna 42«. 7412
Mirno sobo
išče duševni delavec, večino dneva doma. Zahteve: srednje velika, dopoldansko solnce, seipar. vhod in elektrik a. Center ali bližina centra. Na=love in cene pod »S 1. prih. men.« na oglasni oddelek »Jutra«.
7296
naprej
Železnato vino
ekarnarja dr G Piecollja » Ljubljani, kre(>čs oslabe e. malokrvpe, odrasle fn otroke	857
*T»
Kleparsko in inštalacijsko orodje
z vsem inventarjem prodam Dobro vpeljana delavnica, na zelo prom-tnem delu mesta ob glavni cesti Resne ponudbe pod »Dmžinske razmere 200 000« na oglas, oddelek »Jutra«.	743S
Gostilna in mesarija
z večjim posestvom In lastnim vinogradom na prometnj točki, pripravno tudi za trgovino, v Studencih pri Poljčanali na-!>rodaj. Na«lov v oglasnem1 oddeiku »Jutra«.	69071
| smirnskih pretprog, slika-nin in vezenin — prv-j izdelek gojenk. priredi 17. in 19. marca 1929 na učilišču šivanja, krojenja, vez- njn in izdelovanja perzijskih preprog Ju-tina Gabrenja, Glavni trg 12. vhod Lekarniška 2. Vstop vsak. mu prost.	75(.i6
Avtotaksa
Logatec—Idrija
ter vožnje to in onstran meje sploh. Trgovskim jetnikom za daljše vožnje primeren popust. Na razpolago 2 voza. Garaža pri elektrarni v Logatcu. Telefou 8 Rezerviranje voza tudi .pismeno. Poizve se tudi v restavraciji Serini, tik kolodvora.	. . 7268
Svarilo.
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove Vekoslav Mahnič. narejene na njeno a!i drugo iin;-. Rudolf Mahnič.
7602
CSsendorfer, HClzl, FCr-ster, StingI, Steinway ete. na najmanjše obroke edino v velikanski zalogi
Alfonza Breznika
biv očit Glasb Matice,
Ljubljana. Mestni trg it. ]
Uglaševanje. popravila, naj-, oenejša Izposojevalnica
7a Velikonoč!
Nogavice
svilene, svil. flor., cvirnate, pavolnate, damsike, moške m otroške, moško perilo, ovratnike, zapestnice. dainske reform hlače, rokavice, kravate, moške in otroške naramnice, žepne robce priporoča po nizkih cenah
Osvald DOBEIC, Ljubljana Pred škofijo št. 15.
Za Velikonoč!
ft^ET"*-
j&frfji I
.. 1929
Ob priliki 20letnega obstoja moje specijalne trgovine z
Trgovino
z meš. blagom in trafiko, z zalogo in inventarjem takoj ju-odam radi odpoto-vanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	7585
Lokal
za. trgovino in gostilno oddam v najem Reflektanti morajo imeti tozadevno kon eesijo in se naj osebno ali pismeno obrnejo na na»lov: Avguštin Vtičar. posestnik ca Humu, pošta Ormož
7309
Hišn'k. vrtnar
zakonski pmr brez otrok — dobi brezplačno stanovanje v Križevniški ul. 8/ir.
7604
Stanovanje
3 sob in kuhinje tik Miklošičeve ceste za maj oddam. Ponudbe ipod »Din 1300* na oglasni oddelek »Jutra«.	7481
Stanovanje
sobe. kuhinje in kabineta, v II. nadstropju o-l dam. Naslov v ogla-nein oddelku »Jutra*.	76iš
javj čiču.
Ivan Rudolf
svej naslov ing.
Kav. 7479
Turistko
mlado in izobraženo, išče gospod v osamljenosti, kot drnžabnico za izlete. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »V p'aninah«.
70-58
Starejši gospod
obrtnik išče istotako damo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resno«.
75SO
Gospodična
v bližini Celia. ki bi hotela . delati izlete z gospodom na motornem kolesu, naj javi svoj nadov na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Motorist«.
7489 i
	
	mM
	
	
	j"""':--'v'.
	V.
	
	
	
	' . - '
	
in v to stroko spadajočimi predmeti sem se odlečil ljubiteljem dobre gramofonske glasbe razposlati
fOT 500 kovčepsuh gramofonov
pristni angleški izdelek svetovne znamke »HIS MASTER VOICE« zadnji
model 101/D fgiei sliko), s popolnoma novim, na višini fonotehnike stoječim ustrojem. — Aparat je opremljen s 15 komadi dvostranskih električno posnetih plošč premer 25 om. krtačico za snaženje plošč, 1 garnituro finih igel (3 vrste), in album za shranitev plešč.
Cena aparatu z vsema dodatki samo Din 3000'—
i franko v vsak! krai. Plošče s posnetki najnovejših šlageriev, valčkov, koračnic, slovenskih na-psvov ird. — Vsak aparat .ie skrbno pregledan in oddan z dveletnim jamstvom
Ta nakupna ugodnost traja samo do konca aprila, tudi drugi nakupi v moji trgovini so med tem časom deležni različnih
ugodnosti!
Zanesljivim osebam olajšam nakup tega krasnega aparata tudi z odplačilom
na obroke.
firaiofeiB - H. RHZBERGER - Ljubljana
MIKLOŠIČEVA 34 — Palača Pokojn. zavoda.
Centrala za splošno gramofoni jo.	278 i
Radioval Bogataj
Celje: Mestna elektrarna; Ing. Schmidingcr.
i uart?a cpjai 111 Drse cgs sfsRla
Podružnica: Ljubljana VII
Reprezentanca
Radio - to wa r ne Ingelen
L ubljana Mikuš čsva ct sta 34 i.
Telefo« t. 3C80
INGELEN
7 prednosti
1.)	elegantna zunanjost;
2.)	najvišja selektivnost;
3.)	nedosegljiva čistoča glasu;
4.)	moean in poln zvok;
5.)	visokovreden materijal;
6.)	ravnanje enostavno;
7.)	nizka cena.
Ingelen aparat Ultradvne Din 4950.—. Je na prodaj pri: RADIO LJUBLJANA.
Radiotehnika. Radio Bar.
Bergodac Maribor: VVipplinger; Ilič &- Tichv Novo mesto: Josip Ogrizek. Čakovec: Spitzer. Ptuj: Pamisch.
Muska Sobota: Janes Nemez. Sprejemamo zastopnike za deželo.
r

v

t%M A®
MODA ZABAVA POUK in 780 slik
mladanskega cenika, »Obiteljskega lista«	/;'/!fi/ff?ff//i
ki ga Vam pošljemo na j|p
zahtevo	m f^fM,} i/
brezplačno.
1/3 življenja
preživite v postelji, zato polagajte važnost na dobro posteljno opremo,
katero dobavlja tvrdka
»WEKA«, Maribor 9.
Ilustrovani cenik brezplačno!
IpsKarno F. P. (JIDIC & KCHP., Uusliana
tovarniška zaloea stavb materiala krasnnih lončenih neči in štedilnikov čeških email ološčic za štedilnke m obložitev steo samotne oDeke itd. v Doliubn b množinah Drvovrstne
zarezane strcšnlKe
Najboljše, najtrpežnejše, tedaj tudi najcenejše •eritje streh sedanjosti — Pravilno Igano gosto ->lago. brez apna. prezlml dobro in se ne lušči er ne pile tako vode kako* nekateri drugi izdelki — Strešnik :ma ravno prekritje na način <akor domači streSnik bibrovec. ter se doseže dobro zaprto streho in gosi streini krov. — Na željo pošljemo popis m ponudbo.
Medvedova cesta 38
Telet. Liter. 3075
Izdeluje ogledala tz Ia zrcalnega ssekla 5Vi do S mm deb. v vseh veličinah, tudi v merah 300X200 cm in več, brušena stekla z okraski (crnamenti) ter mpugKena stekla. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zastekljenje izložb in portalov z zreakm steklom 6-<8 mm, s specialnim steklom 5—6 mm; vlaga stekla v medenino (Messingfassungen). izdeluje pultne plošče iz 8—10 mm deb. zrcalnega stekla, ter avtovetrobrane (VVindschutzscheiben) iz zrcalnega stekla 4—5)4 mm deb. Ima na skladišču v 'vseh veščinah zrcalno steklo o'A—S mm, tudi nadmočno 8—10 mm deb., specialno steklo 4—6 mm, ledenasto steklo 5 mm. alabaster steklo 9—11.mm, eolska ogibala teT ogledala iz la fin.komercstekla 2 mm; vse po jako zmernih cenah. Jamoi za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov in za trpežen, lep oblog ogledal. Zahtevajte ponudbe!
I
369
MODERNE ŠPORTNE ZA GASILCE ZA GODBE ZA ŽFLFZMČAP*" ZA FINANČNE STRAŽNIKE
ter čepice, k vsakoiakim krojem v veliki izberi na zalogi po izredno mzkih cenah v specijalni trgovini čepic Eligij Eher, Kon-grešni trg Ljubljana. Zaloga vseh vrst elitne kožuhovine Nakup kož divjačine po na;v:ši'h dnevnih cenah
SAMO 7 DNI
prodaiamo izpod nakupne cene
izkoristite 'zborne švicarske are. žepne z rubini 30 Din S9 9t 129 159 SDŽ 190 Stenske ure od Din ISO. 250. ?50. 450. - Odplata K. O. Kralja Petra 64 Beograd.
m e
^ Ublastiieno kuncesi|onir<ina
šoferska stola
J GABERSCIK. bivš komisar za šoferske izpite LJUBLJANA, Hleiweisova 52.
Tečaji permanentni! Tečaji permanentni!
POZO« |
POZOR
Diabolo Separator A.B.
Generalni zastopnik: LJUDEVIT KLEIN, Zagreb,
Račkova ul. 5/a — Telefon 63-05.
Dolgoletna garancija.	Ugodni plačilni pogoji.
Zastopnike sprejmemo.
Vsem ijuDiie jem roto spo la
foto-aparatov
priporočam nove rrodele
v ehki izbiri
FOTO-MATfcRIJAL JANKO POGAČNIK
Liub ja <a, Tavčarjeve ul ca 4
Strokovna In -ol d a oost-Pžba!	3 6.;
OGLEDA NAJ SI VSAK OSEBNO.
Novo veliko zalogo vsakovrstnega finega usnja v vseh modnih barvah ter prvovrstno spodnje usnje za šivana in zbita dela. za spomladansko in letno sezono
po zelo nizkih cenah Vam nudi
*
Trgovfna usnja FRANC ERJAVEC, Ljubljana, Stari trg 11 a.
3695-a
vsake vrste Utteuna, uavna.a, vrt (arska in cvetlična semena na boliše ka^o-vo.-ti, priuor oča
erdajs
Maribor Telefon 351
Usa • vljeno 1869 Usta t o vi eno 1869
Zahvala.
Povodom smrti predrage, nepozabne hčerke edinke
ANE JEGLIČ
nama je došlo toliko blagodejnih izrazov sočutja, da nama je nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti in naj bode tem potom izrečena vsem naša prisrčna zahvala. — Posebna hvala vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja, Glasbeni Ma« tiči za žalostinke in za prekrasen venec, koniervatoristom za s cvetjem izkazano kolegijalnost. Vsem gg. učiteljem VI deške osnovne šole, ter gg. učiteljicam IV. dekliške osnovne šole za lepa venca in ge. upraviteljici Sadarjevi za pretresljiv poslovilni govor, čč. sestram Lichtenturnovega zavoda, ter vsem gg. predstavnikom ter uradništvu sodišč ter jetnišniče, kakor tudi vsemu pazniškemu osobju za krasen venec in za požrtvovab nost, katero so nama izkazali pri tej priliki, vsem najina najprisrčnejša hvala.
■la
Ljubljana, dne 16. marca 1929.
Karol in Josipina Jeglič.
V globoki potrtosti naznanjamo pretresujočo vest, da je nasa ljubljena in dobra mati, ozir. babica, prababica, tašča, svakinja in teta, gospa
losžpina Sitna
danes v četrtek dne 14. marca ob 6. uri zvečer v 90 letu starosti, mirno in boguvdano preminula
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši' v soboto dne 16. marca od pol lj. uri popoldne iz hiše žalosti (Za> vodna št. 27) na mestne pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek dne
tKm'- , ,Un z-iutraJ v tukajšnji župni cerkvi sv. Danijela (žalostna kapela).
Celje, dne 14. marca 1929.
GEORG SIMA, ravnatelj pivovarne v Donau= eschmgen; JOSIPINA STOMPFL, vdova po nad=
vdova P« odvetniku: Bfl HER/MINA HOČEVAR, vdova po trgovcu. H