NOVEMBER
1	p v»l »vet.
2	S Ver. dule_ 's “H 21. pob.
4	P Karel J
5	T Caharlja 0 8 Lenart
7	C Janez
8	P Bogomir
9	8 Teodor____
T(j'M'22. pob. © H P Martin
12 T Avrelij 18 S Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold
IBSOtrnar
17	N 23. pob.
18	P Odon ^
19	T Elizabeta
20	8 Feliks V.
21	C Dar. Mar.
22	P Cecilija
23	8 Klemen
24	N 24. pob.
25	P Katarina
26	T Silv. •
27	8 Virgilij
28	C Gregor
29	P Saturnin
30	8 Andrej
V 30 dneh 30 številk za
G L. A S NARODA"
LJUBLJANA
NEBOTIČNIK
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. • Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
O LAS
Št. 209 izhaja vsak dan	V Ljubljani v sredo, dne 27. novembra 1935
Današnja številka vsebuje:
Razčiščenje politične situacije v Beogradu
Predsednik dr. V. Ravnihar se je vrnil iz Beograda Pogodba za gradnjo šentjan-ške železnice je podpisana Jadranski stražarji na novinarskem koncertu Italijanske gospodar, skrbi
Rokopisov ne vračamo Leto I.
Bolišče v Vzhodni Afriki
Amba Aladži - abesjnsM Verdun
Novi abesinski usoebi na iugu — Nadaliuie se koncentracija abesinskih čet na severu — Demonstracije proti ItaliH v Addis-Abebi
Asmara, 26. novembra. AA. V glavnem generalnem štabu v Asmari poročajo, da zbirajo abesinski poglavarji svoje čete v severni Abe-sihiji. Abesinski poglavarji računajo s skorajšnjim prodiranjem Italijanov. Abesinske čete se zbirajo obakraj karavanske poti med Amba Aladžijem in jezerom Ašanki. Na polovici te poti se pri vasi Maiseo začenja široka cesta, ki vodi naravnost do Addis-Abebe. Dolga je približno 600 km. Ta cesta je sedaj glavni cilj italijanskega prodiranja.
Abesinci se zbirajo pred Amba Aladžijem, ki naj postane nekakšen abesinski Verdun. Vojska rasa Kase, ki šteje 80 do 100 tisoč mož, se je utaborila v dolini med Amba Aladžijem in jezerom Ašangi.
»črni lisjak« in njegovi načrti
Ras S e j u m, ki ga imenujejo črnega lisjaka in ki je najboljši abesinski poveljnik, se takisto nahaja na severu. Pred dnevi so o njem poročali, da je zavzel neke položaje na planoti Tambiena severno zapadno Makale. — Njegovo vojsko, ki šteje 20 do 30 tisoč mož, tvorijo redne čete in njegovi pristaši. Po najnovejših vesteh se zdaj nahaja s svojo vojsko na področju Enda Mekoni severno od jezera Ašangi. Vse kaže, da je izpolnil ukaz, ki mu
ga je dal ras Kasa, naj bi namreč organiziral obrambo na jugu Makale. Zato ni treba pričakovati nobene abesinske ofenzive v Tamblemi. Ras Sejum se je odpovedal abesinski navadi, da bi kot poglavar moral imeti rdeč šotor. Boji se napadov italijanskih letal. Prav tako se je odpovedal navadi, ki jo je uvedel svoj čas cesar Menelik, da bi vodil s seboj na bojišče svojo ženo.
Smatrajo, da Italijani ne bodo začeli nove ofenzive, preden ne prispe novi vrhovni po-leljnik maršal Badoglio. Abesinska obramba ie odvisna od zadržanja rasa Kase, ki poveljuje najmočnejši vojski.
V Ogadenu — deževje
London, 26. novembra. Agencija Reuter poroča: Na vzhodno-afriških frontah včeraj ni bilo nikakih posebnih dogodkov. V Ogađenu je nastopilo silno deževje, ki onemogoča Italijanom vsako napredovanje. Na severu se Italijani utrjujejo in vzpostavljajo zveze med ar-mijskimi zbori. Pri tem prihaja često do spopadov z oddelki iregularnih abesinskih cet, ki se še vedno skrivajo po gorskih globelih Jn gozdovih. Italijani trdijo, da so dosegli včeraj le manjši uspeh, Abesinci pa zatrjujejo, da so v nenadnem napadu razkropili večji oddelek Italijanov, ki so se bili baš zbrali okrog ražnja, da bi na njem spekli vola. Napad je bil izvršen v Holovi severno Makale. Abesinci pravijo, da so se Italijani takoj razbežali.
Abesinci se zbirajo
S severne fronte poročajo, da se dve veliki abesinski vojski pripravljata na protiofenzivo, čim bi Italijani skušali prodirati dalje pri Ambi-Alagi. Po vesteh iz Desija, ki predstavlja veliko vojaško taborišče, je prispelo tja 12 tisoč vojakov pod vodstvom raznih rasov. Prišli so iz Addis-Abebe. Pot meri 325 km. Iz Desija bodo po krajšem odmoru odpotovali dalje proti severu skozi gorate pokrajine.
Rim, 26. novembra. Agencija Stefani poroča, da tabori okrog Desija 200.000 Abesincev, ki so se zelo vešče poskrili, da jih ne bi zapazili italijanski letalci. Zadnje dni defilira skozi mesto neprestano 10.000 vojakov, ki so večinoma moderno oboroženi. Iz Addis-Abebe so pripeljali v Desije sveto krsto iz bazilike sv. Jurija. V ostalem je nekaj vojakov zbolelo za influenco, ki je v Abesiniji zelo redek pojav.
Italijanski dezerterji
Addis-Abeba, 25. novembra. AA. Objavljen Je bil komunike, ki pravi, da je 23. novembra dezertiralo iz italijanske vojske in zbežalo na abesinsko stran 60 eritrejskih askarov z orožjem in ostalo opremo. Predali so se rasu Sc-iumu v Tembijenskih gorah.
. Begunci iz Eritreje, ki so prispeli z orožjem in popolnoma opremljeni v glavni stan rasa Sejuma, so se mu stavili na razpolago. Dezer-terji izjavljajo, da Italijani zelo trpijo zaradi slabe prehrane in da besni v njihovih vrstah Malarija. Italijani so živčno malone že uni-ceni zaradi neprestanih nenadnih napadov ire-kular’: 'h oddelkov.
Nekdanji poslanik v Parizu Havariate se ^ed tem še vedno mudi na svojih plantažah
v pokrajini Cerceri. V kratkem bo vpoklican k vojakom. Vse kaže, da mu bodo poverili vodstvo večjega oddelka abesinske artiljerije.
Abesinski uspehi na jugu
H ar ar, 26. novembra. AA. Abesinska vojska polagoma prodira proti Gorahaju. Sedaj je zavzela linijo Dagabur—Sasabane.
Protiitalijanske demonstracije
Addis-Abeba, 26. novembra. AA. Pred »Italijansko hišo« so bile včeraj demonstracije. Intervenirati je morala policija, ki je razpršila skupino demonstrantov. »Italijanska hiša« je italijansko poslaništvo, ki je zaprto, odkar je odpotoval italijanski poslanik. Demonstranti, ki so se zbrali pred poslaništvom, so imeli velike table s protiitalijanskimi napisi. Zgradbo so obmetavali s kamenjem.
Komunike št. 55
Rim, 26. novembra. Agencija Stefani objavlja sledeči komunike št. 55:
Danakilske kolone nadaljujejo z razčiščevanjem obronkov vzhodne visoke planote. Pri teh akcijah je sodelovalo več sto danakilskih vojščakov, ki so se nedavno tega predali.
Prav tako se je nadaljevalo prodiranje naših oddelkov v Tambienu. Med tem izpopolnjujejo bataljoni črnih srajc organizacijo pokrajine Geralte do Abara.
Na področju drugega armadnega zbora je Tedla- Santa, ki je že prej prestopil na našo stran, potolkel oddelke abesinske vojske in jih pregnal čez reko Ueri. Pri tej priliki je ujel več Abesincev.
Na somalskem bojišču je general Graziani v odseku Džube zvedel, da se Abesinci zbirajo pri reki Ueb Gestro v kraju, ki leži 100 km severno od Dola. Odredil je takoj naglo akcijo
svojih čet in 22. t. m. napadel abesinske oddelke. Po boju, ki je trajal do petih popoldne, je bil sovražnik premagan. Na kraju bitke so našli 100 mrtvih Abesincev. Med njimi sta bila tudi poglavarja Aba Garači in Argav. Aba Gurači je bil nedavno tega ranjen v bojih pri Dolu in je zavzemal v abesinski vojski položaj fitaorara. Naše čete so zaplenile 50 pušk in večje skladišče municije. Na naši strani so bili ubiti štirje vojaki, ranjenih je bilo pet, dva vojaka pa pogrešajo.
Letala opravljajo v tigrejski pokrajini svoje izvidne polete. Na somalskem bojišču so eskadrilje bombardirale abesinske utrdbe pri Da-gaburju. Razen tega so italijanska letala letela nad Hararjem, ne da bi metala bombe.
Italijanski demanti v Berlinu
Berlin, 26. novembra. DNB poroča: Tukajšnje italijansko poslaništvo je izdalo poročilo, da so vesti zadnjih dni o nekih abesinskih uspehih, zlasti o zavzetju Mustahila, o polastitvi italijanskih tankov in izgubi 4700 Italijanov na severnem bojišču popolnoma neresnične.
Rim, 26. novembra. Havas poroča: Uradno javljajo, da se je ofenziva rasa Beste na somalskem bojišču končala z neuspehom. Abesinske izgube so precejšnje. Ras Desta je hotel vdreti v italijansko Somalijo in od tod napasti od zadaj čete generala Grazianiju, ki se večinoma nahajajo v dolini Uebija in Sebelija. Ras Desta pa ni uspel.
Petrole1 le spet ustvaril problem
Čemu sankdie, če se ne izvaiaio?
Ostra kritika ženevskega postopania v USA
Pariz, 26. novembra. Agencija Havas poroča: Pariški tisk se še nadalje z velikim zanimanjem bavi s prepovedjo izvoza petroleja v Italijo. Listi poudarjajo, da je francoska vlada prav storila, ko se je zavzela za odgoditev te prepovedi.
•»Petit Parisien«, naglasa med drugim: DN nikakor ni opustilo namere, da odredi nadaljne sankcije proti Italiji. Izvršilo bo svojo nalogo, čim se bo za to pokazala primerna prilika. Odgoditev prepovedi izvoza petroleja v Italijo je bila potrebna tudi zaradi tega, ker ni znano, kolik je vpliv ameriške vlade na ameriška petrolejska podjetja, ki, kakor znano, kljub vsem nasvetom izvažajo svoje blago v Italijo. Brez dejanskega sodelovanja Zedinjenih držav pa bi bila vsaka prepoved izvoza petroleja v Italijo iluzorna.
«Matin« pravi med drugim, da nasveti predsednika Roosevelta izvoznikom petroleja niso niti oddaleč zadostna garancija, da se bo izvoz petroleja v Italijo ukinil tudi v Ameriki.
»Echo de Pariš« ugotavlja, da Laval ni zahteval odgoditve razprave o prepovedi izvoza petroleja v Italijo samo zaradi prezaposlenosti z notranjepolitičnimi vpraašnji, nego tudi zaradi tega, ker je želel, da bi Italijani ne bili prisiljeni izvršiti kako obupno dejanje. List pravi, da skuša londonska vlada doseči v Ottawi, da bi kanadski zastopniki predlagali prepoved izvoza petroleja v Italijo. S tem bi se London nekako otresel neposredne odgovornosti za nadaljni razvoj dogodkov. Na drugi strani pa bo londonska vlada tudi iz notranjepolitičnih razlogov očividno z vso odločnostjo nadaljevala napore za likvidacijo vzhodnoafri-ške vojne.
Ostra kritika DN v USA
Washington, 26. novembra, g. V parlamentu je bila vest o odgoditvi zasedanja odbora osemnajstih sprejeta zelo nepovoljno. Večina članov kongresa in senata odobrava politiko nevtralnosti, ki jo je proglasil predsednik Roosevelt zaradi vojne med Italijo in Abesinijo. To politiko odobrava tudi ves resni ameriški tisk. Ameriški parlamentarci pravijo, da ameriška vlada ne bo imela moralne osnove za jrrepoved petroleja v Italijo, če bodo v Ženevi še nadalje oklevali v tem vprašanju. Nastala je nevarnost, da se ameriško javno mnenje premisli in to bi bilo vsekakor v prilog nadaljevanju vojne v Vzhodni Afriki. Poedini poslanci in senatorji izjavljajo, da so razočarani spričo stališča, ki je bilo zavzeto v Ženevi in ki ovira akcijo wa^hingtonske vlade proti vojni. Če DN v kratkem ne prepove izvoza petroleja v Italijo, bodo ameriški industrijci upravičeno lahko zamerili washingtonski vladi in ji očitali, češ da je omogočila drugim ' državam povečati izvoz petroleja v Italijo. Zadržanje DN je znatno otežilo invedbo novega nevtralnostnega zakona v Ameriki, ki' bi omogočil predsedniku države prepoved izvoza nekih proizvodov in sirovin, ki so potrebne za vojsko.
Merodajni krogi nočejo dati nikake izjave glede na odgoditev ženevske diskusije o prepovedi petroleja v Italijo. Potrjuje se le to, da namerava vlada odločno nadaljevati svojo nevtralno politiko, ne glede na sklepe drugih vlad.
Mussolmi-Đruirimond
London, 26. novembra, n. Objavljen je bil demanti informacij nekega jutranjega lista, ki je trdil, da je imel poslednji sestanek Erica Drummonda z Mussolinijem svrho, da se pripravi teren za likvidacijo italijansko-abesin-skega spora. Demanti pravi, da so se na tem sestanku obravnavala manj važna vprašanja. Razgovori pa se niso nanašali niti -na sredozemski problem.
Baldwinova nota
Pariz, 25. novembra, r. »Information« priobčuje članek Debrignona, v katerem pravi, da sta Mussolini in angleški poslanik v Rimu
Drummond na sestanku v soboto govorila o zasebni noti, ki jo je bil poslal predsednik angleške vlade Bäldwin Mussoliniju. Pisec pravi,- da je Baldwin zahteval od Mussolinija, naj pove, pod kakšnimi pogoji bi prekinil sovražnosti v Vzhodni Afriki in ali hi mogli biti ti predlogi praktična osnova za ponovno razpravo petčlanskega odbora.
London, 26. novembra, n. Uradni krogi demantirajo vest, da bi bil predsednik vlade Baldwin poslal Mussoliniju pismo in da M bil v tem pismu zahteval od Mussolinija, naj pojasni svoje cilje v Abesiniji.
Seja angleške vlade
Lpndon, 26. novembra. AA, Danes se je vršila konferenca članov angleške vlade. Prisostvovali so ji zunanji minister, minister za DN, notranji minister, ministri .za kolonije., trgovino in finance, minister vojske in prvi lord admiralitete. Na konferenci so govorili o sankcijah.
Deklaracija nove bolgarske
vlade
„Vlada bo neomajno nadaljevala polrtiko zbltžanja z bratsko Jugoslavijo“
Sofija, 25. novembra AA. Po snočnji seji ini-miulstrskega sveta je bila objavljena obširna deklaracija vlade, ki pravi med drugim:
Vlada, ki ji je Nj. Vel. kralj blagovolil poverili «pravo države, smatra za svojo glavno nalogo, da nadaljuje in zvesto izpolnjuje načela, na katera se oslanja manifest z dne 21. aprila t. 1., «la bi tako s poštenim zakonskim pravičnim in stvarilnim vodstvom uprave ustvarila pogoje za normalni razvoj države ter obnovo legalnega in mirnega političnega ter gospodarskega življenja. Vlada bo proučila vse možnosti za sodelovanje z narodom, ki naj soodloča pri upravi države.
Vlada je z vso iskrenostjo zvesta načelom DN in bo vodila lojalno politiko mir« napram vsem državam. Neomajno bo nadaljevala politiko zbližanja z bratsko Jugoslavijo ter prijateljstva in sporazuma z vsemi sosedi.
V notranjepolitičnem pogledu bo zastavila vse svoje sile za popolno pomirjenje v državi in bo skušala združiti vse zdrave nacionalne sile v službi vrhovnih interesov domovine.
Vlada bo v prvi vrsti podpirala težnje »radništva, vzgojo mladine in duhovno in kulturno delo bolgarske pravoslavne cerkve.
. Glede vojske je vlada inspirirana po tradicionalnem mišljenj» našega naroda o svrbi naših vojaških sil. namreč, fla morajo biti za ščitnice naše narodne usode, in trdna opora za Nj. I el. kralja in oblasti.
Vojska, ki se popolnoma zaveda svojih odgovornosti in ki jo vodi velika ljubezen za kra-
lja in domovino, uživa v narodu največji ugled in zato bo vlada izdala vse odredbe za njen materialni razvoj in modernizacijo njene ojire-me v okviru naših mednarodnih obveznosti, da bo lahko še nadalje izpolnjevala svoje velike naloge, ki jih ji zastavlja vrhovno poveljstvo domovine.
V deklaraciji se končno govori o odredbah, ki jih bo izdala vlada za povzdigo narodnega gospodarstva in ozdravljenje državnih financ. Vlada izraža nado. da bo lahko izvršita svoj program, računajoč na simpatiie in podporo celokupnega bolgarskega naroda.
Obsedno stanje v Braziliji
Rio de Janeiro, 26. novembra. A A. Na svoji včerajšnji seji je parlament sprejel vladni predlog, da se po vsej državi proglasi obsedno stanje. Izjemni režim bi trajal mesec dni. Vlada je gleda na to sklicala tudi senat na izredno sejo.
Braziljski senat je s 25 proti 3 glasovom tudi odobril proglasitev obsednega stanja v severnih krajih države.
London. 26. novembra. Reuter poroča iz Rio de Janejra: Po zadnjih vesteh je komunistični prevratni poizkus propadel. V Olindi in v Per-liambuku so komuniste obkolili, nakar so se morali predati. Povsod vlada zopet red.
Proti tr’alizmu — za samouprave
fžazčiščen/e po/itižne tUuaeiie
Bivši demokrati in JRZ na isti liniji glede ureditve države
Boegrad, 26. nov. Pozornost beograjskih političnih krogov je v teh dneh obrnjena predvsem izjavi notranjega ministra dr. Korošca v Ljubljani in govoru predstavnika bivših demokratov v Plevi ju. G. Milan Grol je v svojem govoru v Plevlju posebno podčrtal, da je njegova skupina v vprašanju reševanja hrvatskega vprašanja proti tria-lizmu. Ir. tega sledi, da stoji bivša demokratska stranka v vprašanjih notranje ureditve države na isti liniji, kakor jo zastopa JRZ — to je široke samouprave.
Govor notranjega ministra je v beograjskih političnih krogih odjeknil zelo ugodno. Beograjska »Pravda« posebno podčrtava, da je iz govora dr. Korošca jasno razvidno, da stremi vlada za popolno demokratizacijo in normalizacijo političnih prilik v državi. V tem pogledu, naglasa »Pravda«, je Zdru-
žena opozicija zadovoljna, ker je tudi njen program, da politične stranke same in svobodno vodijo na volišča svoje volilce, in da tega ne dela nihče drugi. Politični krogi nadalje poudarjajo konstruktivnost govora notranjega ministra in vidijo v poudarku, da se bodo prihodnje parlamentarne volitve vršile takrat, ko bo doseženo popolno pomirjenje. V tem času pa se bodo organizirale močne stranke, ki bodo v resnici lahko predstavljale ljudsko voljo. Nadalje naglašajo beograjski politični krogi, da sedanji zakon omogoča tudi Združeni opoziciji, da prijavi stranke pred predložitvijo političnih zakonov, posebno zato, ker je sam dr. Korošec izjavil, da je volilni zakon izgotovljen in da ga lahko v skrajšanem postopku že v štirinajstih dneh predloži Narodni skupščini.
Konferenca poslancev JRZ
Beograd, 26. novembra, b. Danes popoldne ob 6. uri se je vršila v zbornici Narodne skupščine konferenca širšega odbora, poslanskega kluba Jugoslovanske radikalne zajednice. Na tej konferenci, kateri je predsedoval narodni poslanec Dragiša Cvetkovič, ee je razpravljalo o izdelavi načrta izpremembe obstoječe uredbe, o razdolžitvi kmetov. Na tej seji je podal obširno pojasnilo o tem bivši minister dr. Marko Kožni, ki je sprožil iniciativo za definitivno in uspešno rešitev tega vprašanja. Konference se je udeležilo okrog 20 narodnih poslancev, članov poslanskega kluba JRZ.
Dr. Korošec in dr. Krek sta se vrnila
Beograd, 26. novembra, b. Minister notranjih del dr. Anton Korošec in minister brez listnice dr. Miha Krek, ki sta se mudila nekaj dni na politični misiji v Sloveniji, sta se danes zjutraj vrnila v Beograd.
Aca Stanojevič je odpotoval v Knjaževac
Beograd, 26. novembra, b. Minister za šume in rude dr. Djura Jankovič, ki je spremljal starega predsednika izvršilnega komiteta Jugoslovanske radikalne zajednice g. Aco Stanojeviča v njegov Knjaževac, se je vrnil danes dopoldne spet v Beograd.
Minister Stankovič v Subotici
Beograd, 26. novembra. AA. Včeraj je imel v Subotici kmetijski minister inž. Svetozar Stankovič širšo konferenco pristašev Jugoslovanske radikalne zajednice, na kateri so razpravljali o dokončni organizaciji Jugoslovanske radikalne zajednice v Subotiči. Po daljši razpravi in po poročilu o programu in delu stranke, je minister Stankovič pozval prisotne k soglasnemu sodelovanje. Prisotni so ministrova izvajanja sprejeli s spontanim navdušenjem. Minister Stankovič se je davi vrnil v Beograd.
Vojaške delegacije držav MA
Beograd, 26. novembra, b. Vojaške delegacije držav Male antante eo nadaljevale tudi danes konference v prostorih jugoslovanskega glavnega generalštaba. Danes je priredil vojaškim delegacijam v prostorih romunskega poslaništva kosilo romunski poslanik na našem dvoru g. Buranescu. Popoldne se je konferenca nadaljevala v generalštabu. Zvečer je priredil minister vojske in mornarice g. P- Živkovič slavnostno večerjo v Gardijskem domu v čast načelnikov glavnih generalštabov držav Male antante in vojaških delegacij. Delo konference se bo nadaljevalo še jutri in pojutrišnjem. 28. novembra ob 11. uri pa se bodo delegacije romunske in češkoslovaške vojske poklonile na grobu Blagopokojnega kralja Aleksandra Zedi-nitelja na Oplmcu.
Kosilo pri knezu namestniku
Beograd, 26. novembra. AA. Danes sta Nj. kr. Vis. knez-namestnik in kneginja Olga priredila kosilo v čast gospe in gospoda Franasoviča, romunskega prometnega ministra. Kosilu so prisostvovali ga. in g. dr. Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta, prometni minister Spaho, gradbeni minister Bobič, kraljevi poslanik v Bukarešti dr. Perič, dvorni minister in dvorni maršal.
Naše in romunske prometne zadeve
Beograd, 26. novembra, b. Tudi danes so se nadaljevali razgovori med romunskim ministrom prometa g. Franasovičijem in jugoslovansko vlado o prometnih zvezah med Jugoslavijo in Romunijo, kakor tudi o gradnji mostu preko Donave pri Thurn Severinu. Popoldne se je vršila konferenca v ministrstvu prometa in se je pozno zvečer tudi končala. Po konferenci je priredil prometni minister dr. Mehmed Spaho intimno večerjo na čast romunskega prometnega ministra v hotelu Srbski Kralj. Ob 11. un zvečer je minister g. Franasoviči odpotoval iz Beograda.
Važno za upokojene sodnike in pravnike
Beograd, 26. novembra. AA. Zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v bivših krajih južne Srbije in Črne gore, določa, da morajo vse agrarne odnosa,je v teh krajih likvidirati agrarna sodišča. Za predsednike
Kaj prefnišljuje čjćspa Ivanka?
Novo perilo stane veliko denarja, ki ga vsak ne premore. Toda lepo belo, duhfeče< in trdno perilo ima pa lahko vsak. Saj terpentinovo milo Zlatorog pere vsako tkanino tako prizanesljivo, da trojo dolgo vrsto let. Pri tem pa ga tako 'temeljito očisti vsake nesnage, da je kar veselje iz njega kar puhti po snagi in svežosti.
Konsultacije Jurija II.
tMaksimos — mandatort
in člane sreskih agrarnih sodišč se lahko po določbi 5 33. zakona imenujejo aktivni in vpokojeni sodniki in vpokojeni uradniki s končno pravno fakulteto. Za svoje delo v agrarnih sodiščih prejemajo posebne nagrade (dnevnice), ki so določene po predpisu § 39. zakona. Te nagrade znašajo mesečno za četrto skupino prve in druge stopnje 2.19713 Din, za peto in šesto skupino 1.956‘49 Din in za sedmo in osmo skupino 1.789 Din. Poleg tega pripada predsednikom in članom agrarnih sodišč mesečna terenska doklada po 400 Din od osme do šeste skupine in po 600 Din za peto in četrto skupino.
Ker kmetijsko ministrstvo ne razpolaga s potrebnim številom aktivnih sodnikov, ki bi prišli v poštev kot predsedniki in člani agrarnih sodišč, opozarja kmetijsko ministrstvo s tem vse vpokojene sodnike in vp-o-kojene uradnike s končano pravno fakulteto, ki bi hoteli priti na mesta, naj se takoj obrnejo nanj s prošnjo in s potrebnimi listinami. Naslov se glasi: Kmetijskemu ministrstvu, agrarno-pravni odsek, za južne kraje. (Iz kmetijskega ministrstva.)
Nezaposlenost v naši državi
Beograd, 26. novembra. AA. Po podatkih statističnega urada za zavarovanje delavcev je bilo 1. novembra v vsej državi nezaposlenih 10.807 delavcev. Od teh 8.872 mož in 1.935 žensk. Pri javni borzi dela v Beogradu so jih našteli 1.459, v Zagrebu 2.078, v Ljubljani 4.396, v Sarajevu 1.499, v Novem Sadu 953, v Splitu pa 449.
Beograd, 26. novembra. AA. Po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela je meseca oktobra iskalo zaposlitve pri vseh javnih borzah dela v državi 26.265 moških in 5.392 žensk. S preostalimi nezaposlenimi delavci, ki so iskali dela meseca septembra znaša to število 36.065 moških in 8.836 žensk. Ob koncu meseca oktobra je ostalo nezaposlenih 8.672 moških In 1892 žensk. Podpore je prejemalo 6694 nezaposlenih, ki jim je bilo izplačanih 625.227‘75 Din, in sicer za 544.542 redne, 29.264 Din izredne podpore, 10.089 Din je odpadlo na potne stroške, 33.332 Din pa so znašale podpore v blagu. Uradnikom je bilo izplačanih 26.564‘25 Din podpore, kvalificiranim delavcem 253.462'50 Din, nekvalificiranim 233.678, poljskim delavcem pa 111.523 Din.
Unija za zaščito otrok
Beograd, 26. novembra, b. V soboto 30. novembra bo v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze prvi kongres Unije za zaščito ^Jugoslovanske dece. Tej uniji načeluje kot častna predsednica Nj. Vel. kraljica Marija, ki bo tudi osebno odprla prvi kongres te unije. Že sedaj se vršijo v okviru pripravljalnega odbora za ta kongres veličastne priprave, ki bodo dvignile značaj in pomen te unije, ki ima program, da zaščiti 4 in pol milijona jugoslovanskih otrok. Ministrstva so v svojem delokrogu izdala posebno okrožnico, s katero dovoljujejo svojim uslužbencem udeležbo pri prvem kongresu Unije. Tudi iz vseh krajev države so se prijaviti številni delegati, saj je že v teku ustanovitve pristopilo k njej nad 200 društev, ki imajo pod svojim delokrogom slične naloge.
Poslopje Narodne skupščine
Beograd, 26. novembra, b. Danes dopoldne se je vršila v poslopju Narodne skupščine seja režijskega odbora za dovršitev zgradbe novega poslopja Narodne skupščine. Tej seji so prisostvovali predsednik Narodne skupščine Ste-van Čirič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Franjo Markič in narodni poslanci dr. Marko Kožni. Dragiša Cvetkovič in Jeremija Protič. Od strani kraljevske vlade sta seji prisostvovala finančni minister dr. Dušan Letica in minister za javna dela inž. Miloš Bobič.
štiri nove pravoslavne cerkve v Beogradu
Beograd, 26. novembra, b. Srbska pravoslavna cerkev je v zadnjem času pokazala v prestolnici izredno aktivnost. V tek'1 prihodnjega leta namerava sezidati v prestolnici kar štiri pravoslavne cerkve, in sicer prvo na vogalu Grobljanske in Sv. Nikole ulice, drugo na posestvu Nikole Borundjije, tretjo na Karabunni in četrto v predmestju Vojvode Stepe. Oini bodo te cerkve dograjene, bo dobila prestolnica ni nove pravoslavne župnije._______
Beograd, 26. novembra. AA. Po poročilu Narodne banke je bil 26. novembra izplačan po nemškem kliringu kot zadnji avizo st. 8.742 od 27. maja t. 1., po italijanskem kliringu pa avizo št. 75.787 od 7. avgusta.
Atene, 26. novembra. AA. Takoj po ostavki vlade je Nj. Vel. kralj pričel s konzultacijami v svrho sestave nove vlade.
Politični krogi zatrjujejo, da bo poveril mandat za sestavo novega kabineta Maksimosu. Izvedelo se je, da bo prvi državni akt nove vlade ukaz o splošni amnestiji. Vlada bo nato pripravila novi volilni zakon na osnovi proporcionalnega sistema.
Atene, 26. novembra. Atenska agencija je objavila komunike, ki pravi, da prosi ministrski predsednik, da se kategorično demantirajo tendenciozne vesti, po katerih naj bi bil on v posebni spomenici, ki je bila predložena Nj. Vel. kralju, zahteval, da se sestava nove vlade poveri njemu, ker ima krepko podporo v vojski. Sedanja vlada se ni in se ne bo sklicevala na tak argument. Eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih je sedanja vlada vodila borbo za restavracijo kraljevine, je bila njena želja, da se vojska izloči iz politične akcije in da se posveti izključno svojim vojaškim svrham. Spomenica, ki je bila predložena Nj. Vel. kralju, obravnava politična vprašanja na popolnoma objektiven način.
Kondilis v avdijenci
Atene, 26. novembra. AA. Nj. Vel. kralj Jurij II. je sprejel danes ob 11. ministrskega predsednika generala Kondilisa.
Avdijenca je trajala poldrugo uro. Predsednik vlade Kondilis je v zvezi s spomenico, ki jo je izročil včeraj, pojasnil Nj. Vel. kralju politični položaj v državi.
Iz okolice Kondilisa poročajo, da je predsednik ministrskega sveta svetoval Nj. Vel.
kralju, naj razpusti sedanjo skupščino in razpiše nove volitve, ki bi jih izvedla močna, od kralja določena vlada.
Nj. Vel. kralj se je zahvalil Kondilisu za njegovo poročilo in izrazil željo, da se posvetuje tudi z ostalimi političnimi osebnostmi. Posvetovanja se bodo zaradi tega nadaljevala danes popoldne.
Med razgovorom s Kondilisom je Nj. Vel. kralj Jurij izrazil željo, naj bi mu izročili seznam političnih obsojencev radi amnestije. Na kraju avdijence je Nj. Vel. kralj odlikoval Kondilisa z lento reda sveta Odrešenika. — Po mnenju listov ni še mogoče predvidevati, kakšna bo končna rešitev sedanje krize.
Grškc-boIgarsM sporazum
Solun, 26. novembra. A A. Na konferenci zastopnikov bolgarskih in grških železnic je prišlo do sporazuma. Sklenili so uvesti s 15. majem prihodnjega ieta nov vozni red na progi Atene—Sofija. Vlak bo vozil 27 ur mesto dosedanjih 36.
Voini svef v Pekingu razpuščen
Ogorienie Kitajcev nad izdajalci domovine
Nanking, 26. novembra, a. Vlada je sklenila
razpustiti vojni svet v Pekingu. Za vrhovnega komisarja v Pekingu je imenovan minister vojske general Jingcin. General Jungjuken pa je postavljen pred sodišče. Splošno sodijo, da namerava nankinška vlada z vso odločnostjo nastopiti proti avtonomističnemu pokretu.
Iz Tientsina poročajo, da so avtonomistični agentje zasedli zgradbo direkcije železnice v Peking-Lianing, in glavno zgradbo posebne policije v Tientsinii. Kakor znano, je posebna policija vršila v demilitarizirani coni nadzorstvo. Mednarodni krogi v Pekingu smatrajo, da se bodo pogajanja o kitajsko-japonskih nro-blemih med Tokijem in Nankingom prekinila zaradi takega razvoja situacije v sev. Kitajski.
Japonska letala nad Tienisinom
Peking, 26. novembra. A A. Japonska letaki krožijo neprestano nad Tientsinom. kamor je danes prispel tudi oddelek japonskih vojakov iz Sanhanna.
Tokio, 26. novembra. AA. List »Tokio Asa-hišimbum« poroča, da so na postajah med Nan-
Nova tainika civilne hiše Nj. Vel. kralja
Beograd, 26. novembra. AA, V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. sta z ukazom kr. namestnikov na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra imenovana za tajnika civilne hiše Nj. Vel. kralja dr. Aleksander Mileno vic in Miloš Botoric, tajnika zunanjega ministrstva.
Prepove dank knjiga
Beograd, 26. novembra. AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano razširjati in uvažati v našo državo knjigo »Deutsche Kunde«, ki jo je napisal Kurt Münch. Knjiga je izšla v Berlinu.
Osebne vesti
Za sodnika apelaeijskega sodišča v Ljubljani 3. polož. skup. 2. stop. je postavljen sodnik okrožnega sodišča iaiotam dr. Prešeren Jakob. Za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani v 4 skup. 1. stop. je postavljen dr. Dolinar Andrej, sodnik okrajnega sodišča istotam. Premeščen je k okrajnemu sodišču v Ljubljani Leopold Šmalc, sodnik v Radovljici, k okrajnemu sodišču v Radovljici pa je premeščen sodnik okrajnega sodišča v G ročki Tratnik Vatroslav. Premeščeni so v prosvetni službi: na meščansko šolo v Trbovljah Vončina Edgar, učitelj meščanske šole v Bileču, na meščansko šolo v Žalec je prestavljen za upravitelja Rudolf Go-dicelj, dosedaj učitelj na meščanski soli v Ge-Iju. — V finančni službi so premeščeni: za višjega finančnega sekretarja 5. skup. Savske finančne direkcije Boža Vukmirovič, šef odseka za carine pri Dravski finančni direkciji. V primorsko finančno direkcijo je prestavljen za
kingom in Šanghajem ljudje burno demonstrirali proti japonskemu poslaniku Ariošiju. Na postaji Cenjušiani, se je zbrala velika množica Kitajcev, ki je napadla poslanikov vagon s . kamenjem.
Izdajalec kitajskega nareda
Nanking, 26. novembra. DNB poroča: Kitajski listi obsojajo Juujukinga. ker je hotel izvesti avtonomijo v demilitarizirani coni. Proglašajo ga za izdajalca kitajske stvari in za japonskega podkupljene». Vlada bo izdala proti njemu in njegovemu delu ostre ukrepe. Nacionalna vlada bo pobijala avtonomijo na severnem Kitajskem z vsemi močmi.
Razbita pugajanja
Tokio, 26. novembra. Agencija Rengo poroča: Konferenca med zastopniki zunanje Mongolije in Mandžurije se je končala včeraj brez rezultatov. Konferenca se je začela že maja meseca. Njen namen je bil urediti obmejne spore in normalizirati medsebojno razmerje. Delegati so se razšli, ker se niso mogli sporazumeti.
višjega finančnega sekretarja 5. skup. dr. Ante ‘Tentor. dosedaj pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani. V glavno carinarnico v Ljubljano je premeščen Milan Petkovič, višji carinski inspektor 5. skup. in upravnik carinarnice na Sušaku. v glavno carinarnico v Subotico je prestavljen g Julij Jelenc, carinski kontrolor 7. skup. dosedaj pri carinarnici v Dravogradu in Anton Pcželj, carinski kontrolor 7. skup. in upravnik carinarnice v Ohridu. Na carinarnico v Gornjo Radgono je prestavljen Velizar Novakovič! carinski kontrolor 7. skup. glavne carinarnice v Subotici. V carinarnico v Dravo-gradu-Meža je premeščen za upravnika Ljubomir Pejnovič, carinski kontrolor dosedaj pri glavni carinarnici v Osijeku. H glavni carinarnici v Ohrid je prestavljen za upravnika Ivan Skala dosedaj carinski kontrolor pri glavni carinarnici v Subotici. K carinarnici v Prizrenu je postavljen za upravnika g. Franjo Mohorič, carinski kontrolor 7. skup. pri glavni carinarnici v Subotici.
Vremenska na&oved
Novi Sad: Razvedrilo se je v severnih krajih, a prevladuje oblačno na večji južni polovici. V teku včerajšnjega due je deževalo v vsej državi razen južnega Primorja. Snežilo je v severo-zapadnih krajih in na planinah v Bosni. Nočnega mraza je bilo na severo-zapadu in severnih krajih. Najnižja temperatura Mrzla vodica — 6 C, najvišja Ercegnovi +16C.
Napoved za danes: Razjasnitev po vsej državi. Nočnega mraza bo na severni polovci * meglo po dolini rek. Solnce vzhaja ob 6.50, zahaja ob 16. uri.	^
Dunajska napoved: Pretežno oblačno, vzhodni vetrovi, zjutraj mraz.	_____
Pridobivajte nove naročnine!
25. novembra 1835, torej pred 100 leti, se je rodil Andrew Carnegie kot sin revnega tkalca na Škotskem. L. 1848. je odpotoval v Ameriko in postal najbogatejši Američan in »kralj jekla«. Večino svojega premoženja je zapustil znanstvenim in kulturnim zavodom. Umrl je 1. 1919 v Ameriki.
Cdxnevi
Pariiki tednik »Lu« ima v zadnji številki zanimivo statistiko, na podlagi katere označa letošnje leto za leto volitev, plebiscitov in glasovanj. Iz te statistike posnemamo, da sta bila letos kar dva plebiscita, in sicer v januarju v Posaarju v oktobru pa v Grčiji. Nadalje je bilo v tem letu sedem parlamentarnih volitev, in sicer v temle vrstnem redu: na Madžarskem (aprila), v ČSR (maja), v Jugoslaviji (maja), v Grčiji (junija), na Poljskem (septembra), na Danskem (oktobra) in v Angliji (novem,-''ra). Delnih in splošnih senatskih volitev je bilo troje: v Jugoslaviji (februarja), v ČSR (maja) in v Franciji (oktobra). V Švici so imeli v oktobru volitve v državni svet, na Nizozemskem pa so v aprilu volili deželne zbore. Občinske volitve so bile izvedene v Franciji (maja), na Nizozemskem (junija), v Memelu (septembra) in v Angliji (delne, novembra): Portugalska je v februarju izvolil" novega predsednik« republike. — List doda' še pregledno statistiko rezultatov in dodaj svojemu pregledu tudi ta-le zanimiv komentar: Značilno dejstvo je, da je rezultat vseh teh ljudskih. konzultacij bil že v naprej predvidevan. Samo ena izmed njih je končala, s porazom vlade, ki jo je pripravila (to je bilo v Kanadi, kjer je bil kabinet Bennet strmoglavljen po liberalcih). -
*
Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš je imel pred dijaki obeh praških vseučilišč, nemškega in. češkoslovaškega, govor o vprašanju: »Kako je treba delati za mir?« Predvsem je pojasnjeval, da je humanitarno modroslovje nasprotno vojni. Ta modroslovna načela so močnejša od vseh drugih, ki dopuščajo in opravičujejo vojno. Močnejša so od rasističnih, in materialističnih naukov. Humanitarni in nacionalni ideali se lahko uresničijo brez kemične in bakteriološke vojne. Ti načini vojne nimajo nič skupnega s heroizmom. Modroslovje, je nadaljeval govornik, odklanja rasno načelo iz enostavnega razloga, ker čiste rase ni. Prav tako ni nadrejenih in podrejenih narodov. Tudi največji, narod bi mogel propasti, če bi hotel drugim vsiliti nekakšno moralno nadoblast. Celo komunisti so zapustili teorije zgodovinskega, materializma, in zgodovinskega fatalizma. V svojih nadaljnjih izvajanjih je doktor Beneš poudaril, da veruje v končno zmago demokratskega ideala DN. Zmaga tega ideala bo obenem zmaga češkoslovaške, ki se je vedno ravnala po načelih DN. Češkoslovaška bo ostala zvesta vsem svojim, zaveznikom. Delala bo za ustvaritev podonavskega pakta. Prav tako bo skušala doseči razumni sporazum s Poljsko. To je v glavnih obrisih politični program Češkoslovaške za leto 1930. Nato je dr. Beneš še pripomnil, da se v vprašanja notranje ureditve drugih držav ni treba mešati. Naravni razvoj bo ustrojstvo teh. držav sam od sebe preuredil in ga približal demokratskemu režimu. Svoj govor je končal z besedami: Če bomo odločno branili, evropski mir, potem ga bomo ohranili!
*
Ch. Roden Boxton piše v ugledni angleški. reviji »The Contemporary Keview« o problemu razdelitve bogastva na svetu. Avtor konstatira najprej v uvodu, da je skupščina DN v septembru tega leta med drugim zgodovinska tudi radi tega, ker je na njej angleški zunanji minister Hoare prvič omenil problem raz-aelitve bogastva na svetu. Dotaknil se je sicer, pravi pisec, samo krajnosti tega vprašanja, in se omejil le na razdelitev sirovin, jasno pa, je, da se v bodoče ne bo mogočo izogniti razmotri-vanju tega problema v vsem. njegovem obsegu,, posebno še glede, na potrebe takozvanih ‘»nezadovoljnih« sil. Pisec je mnenja, da bo mir na svetu toliko časa stalno ogrožen, dokler ne bodo zahteve teh sil »galantno« izpolnjene. Kato sc pisec zavzema, da bi se tudi za rešitev italijansko - abesinskega spora takoj sklicala svetovna konferenca, ki naj bi vzela v pretres tudi vprašanje pravične razdelitve sirovin <'n svetovnega bogastva sploh. Japonska, Nemčija in Italija spadajo danes med nezadovoljne narode. če jim z mednarodnimi sporazumi ne bomo skušali ustreči, sc bodo nujno zatekle k vojni kot sredstvu za dosego svojih namenov. Njih nezadovoljstvo izvira odtod, ker se trudijo doseči enakopravnost z onimi, ki imajo več. Zato je tudi razumljivo, da te države ne 'morejo biti iskrene podpornice DN, ker je DN Po njihovem mnenju organ »sitih« narodov. DN sloni na, statusu quo, medtem ko Japonska, Nemčija in Italija smatrajo to stanje za kri-ovojem, pokoravanju in podpiranju DN ne vidijo torej zase nobene ugodnosti. Zato ve bodo še nadalje zatekale k drugim sredstvom za dosego svojih namenov.
Predsednik dr. Ravnihar se ie vrnil
Posredoval ie glede sanaciie Mestne hranilnice, prevzema liceia, zračnega prometa in trgovske akademije
iz Beograda
Ljubljana, 26. novembra
Davi se je vrnil iz Beograda mestni župan g. dr. Vladimir Ravnihar ves izmučen in upehan od letanja, moledovanja, prošenj in pritiskanja kljuk, vendar nam je pa takoj rad povedal, kaj je dosegel. Kakor kaže, je Miklavž tudi v Beogradu v krizi, ker deli največ le obljube in zagotovila, darila pa odlaga na poznejše čase. Nikdo danes ne zameri, da tudi država štedi, kjer je mogoče.
Kakor vemo že od seje mestnega sveta, se mestna občina na vse načine prizadeva, da bi dobila 35 milijonov dinarjev za sanacijo Mestne hranilnice. Zaradi tega perečega vprašanja je g. župan drezal v finančnem ministrstvu ter v Hipotekarni banki in je bil povsod sijajno sprejet in našel največje razumevanje za potrebe Ljubljane, vendar je pa končni rezultat tak, da bo treba še najtežjih prizadevanj za ozdravljenje Mestne hranilnice. Poudariti pa moramo, da stvar nikakor še ni izgubljena in lahko upravičeno upamo na ugodno rešitev težke zadeve.
Vsa leta po prevratu se je Ljubljana skušala otresti ženske gimnazije na liceju, ki ji je bila v najtežje breme. Preizkusili smo vse faze obljub in zagotovil, letos je pa država vendar prevzela I. razred naše ženske realne gimnazije, župan g. dr. Ravnihar je sedaj v Beogradu interveniral, koliko profesorjev in sploh uslu benstva bo država prevzela s tem razredom, obenem pa tudi lepo povprašal, če država sploh mi-
sli na prevzem uslužbenstva. že od leta 1919. tako pogajanja z banovino glede prevzema licejskega poslopja in glede kompenzacij, ki naj jih mestna občina dobi za to krasno svoje poslopje. Pogajanja so vedno tekla na podlagi, da bi za poslopje mestna občina dobila to kompenzacijo, da bi država prevzela uslužbenstvo. Pričela se bodo spet pogajanja z banovino, ki je dolžna skrbeti in vzdrževati poslopja srednjih šol, in banovina se bo spet pogajala z državo, ki skrbi za personal teh zavodov. Gre torej pri pogajanjih za dve stranki na eni in za mestno občino na drugi strani. Zato je pa stvar precej težka in silno zamudna. Mestni župan je dobil spet zagotovilo, da bo vse rešeno v korist Ljubljane, in sedaj bo mestna občina spet ponovila svoje predloge, da se bodo pogajanja nadaljevala v pospešenem tempu.
Tretje vprašanje, ki je bil gospod župan zaradi njega v Beogradu, pa leži v zraku in se tiče zračnega prometa. Kakor znano, se je letalski promet v minuli sezoni za Ljubljano na razne načine poslabšal, obenem pa tudi podražil. Zato je bil župan g. dr. Ravnihar s predsednikom ljubljanskega Aerokluba mestnim svetnikom g. Radom Hribarjem pri generalnem direktorju Aeroputa g. inž. Sondermayerju. Župan in g. Hribar sta mu predočila, kako mnogo Ljubljana žrtvuje za letalski promet, saj samo za aerodrom plača letno 200.000 Din najemnine. Na vsak način mora Ljubljana dobiti spet zvezo s Celovcem in dalje s Solnogradom ter Monakovom in Dunajem,
obenem pa^ tudi direktne zveze z Zagrebom in Sušakom po znatno nižjih cenah, kakor smo jih imeli minulo sezono. Tudi gospod generalni direktor Aeroputa je uvidel upravičenost želja in obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Kakor znano, je bila zaradi tega vprašanja tudi konferenca v Celovcu, ki se je je udeležil podžupan g. prof. Jarc. Po beograjskih zagotovilih je prav mnogo upanja, da bo zveza s Celovcem urejena v našo korist in tako postane Ljubljana prav važno križišče letalskih linij, obenem pa dobimo tudi pravične cene.
četrto glavno vprašanje se je pa tikalo trgovske akademije. Za njeno poslopje je namreč mestna občina najela pri Hipotekarni banki 6,500.000 Din posojila, ker ji je država zagotovila na račun amortizacije tega dolga in za najemnino poslopja 400.000 Din, banovina 100.000 Din, a občina sama bi prispevala 150.000 na leto tako, da bi vse te vsote zadostovale za 8% obrestovan j e posojila. Lani je pa postavka 400.000 Din nenadoma izginila iz državnega proračuna in država se sklicuje na banovino, češ da mora ta skrbeti za poslopja šolskih zavodov. župan se je prizadeval obločilne faktorje preveriti, da je treba na vsak način spet postaviti v proračun zagotovljenih 400.000 Din, ali naj pa država prevzame sedanje mestno poslopje z vsemi obveznostmi, kar pač pomeni toliko, naj država sama odplačuje dolg. Tudi v tem vprašanju je gospod župan naletel samo na največje simpatije in skrb za Ljubljano.
Popodba za delo ientlanške
železnice ie
Ljubljana. 26. novembra.
1‘red tedni srno poročali, da bo morda razveljavljena licitacija, ki so se na njej izdražila dela nove proge St. .fanž—Sevnica tvrdka Dakič in drug v Ljubljani.
Zadeva se je pričela prav nevarno vleči in naša javnost se je že bala. da iz šentjanške železnice spet ne bo nič. Generalna direkcija drž. železnic je namreč od tvrdke Dakič in drug zahtevala še razne obveznosti, zlasti glede kamna za predore, čeprav takih obveznosti ni bilo v dražhenih pogojih. Priznati moramo, da je bilo vladi mnogo do tega. da naša bano-
@®dpisana
vina končno v resnici dobi to prepotrebno nro-go, ki bo skrajšala pot s severnega dela banovine proti morju, na drugi strani pa dobimo drugo kratko zvezo Ljubljane z Zagrebom in zato je zadevo pospešila. Tako je bila danes dopoldne v Beogradu končno podpisana pogodba med generalno direkcijo drž. železnic in ljubljansko tvrdko Dukič in drug, ki bo takoj pričela z deli. Ta dela so pa najlepše Miklavževo darilo našemil brezposelnemu delavstvu, prav tako pa tudi vsemu kmečkemu prebivalstvu prelepe Mirenske doline, ki bo spet prišlo do zaslužka.
n|s9 Modna revija »ošesa
IPÜf obrtništva
30. XI. - 4. XII.
Modna revija Obrtniškega društva v Ljubljani, ki bo v okvirju letošnjega obrtniškega tedna, bo dala Ljubljani novega življenja in novih smernic za njen razvoj. Odslej bo Ljubljana naš prvi modni center. Opozarjamo vse, ki polagajo pažnjo na kroj svojih oblek, kakor tudi krojače, ki si bodo želeli izpopolniti svoje znanje, da posetijo Modno revijo v dneh od 30. novembra do 4. decembra^ ob 4 in Vi9 uri zvečer.
Pomanjkljive prometne zveze s Ptujem
riuj, v novembru.
Mestno poglavarstvo, Združenje trgovcev in drugi činitelji so ponovno pokrenili akcijo, da se upelje na progi Maribor—Čakovec in obratno še en osebni vlak, ki naj bi prihajal v Ptuj okrog 9.30 in odhajal iz Ptuja ob 13. S tem bi imeli na Pragerskem zvezo s popoldanskim osebnim vlakom Maribor—-Ljubljana št. 1114. Uvedba tega vlaka bi bila velike važnosti za prebivalstvo Dravskega polja, ki ima opravka z raznimi kier tudi kupuje življenjske Ptninbnh^’ k? vlakom. ^ bi odhajal iz domove ’ Se Pa lahko vračali na svoje
Na progi Maribor—Čakovec in obratno vozijo dnevno samo 4 osebni vlaki. Zaradi tega se čutijo tukajšnji prebivalci zelo zapostavljeni, ker vozi na drugih rajši manj važnih progah kot je Maribor—Čakovec po 8 do 9 osebnih vlakov dnevno. Posebno slaba železniška zveza je v smeri proti Mariboru, kjer ne vozi od 8 pa do 17, t. j. celih devet ur noben osebni vlak. Ob 14 vozi sicer v tej smeri brzovlak, ki je pa le manjšega pomena, ker se od Ptuja do Pragerskega ne ustavi na nobeni postaji in je tudi predrag. V smeri proti Mariboru in Ljubljani se izletniki tudi ne morejo posluževati ob sobotah weeckend kart, ker je vlak ob 17 za izletnike in turiste že prepozen.
Uvedba gori navedenega in predlaganega osebnega vlaka, ki je svoj čas že vozil, bi bila tudi v interesu železnice same.
Da bo akcija za zopetno uvedbo tega vlaka imela uspeh, prosimo javnost, da podpre upravičene težnje našega sreza, ki je eden največjih v naši banovini. Odločilne činitelje pa, ki bodo o zadevi odločali, prosimo, da upoštevajo že večletne želje tuk. prebivalstva za izboljšanje prometnih zvez. Mogoče bi kazalo na tej progi upeljati motorni vlak.
Ptuj
Katarinin semenj. V ponedeljek se je vr.il v Ptuju prav dobro obiskani katarinin semenj. Seveda bi bile pa še vse večje kupčije, ko bi kmet in delavec ne trpel tako veliko pomanjkanje denarja, številen obisk pa so izrabili tudi žeparji, ki so prišli iz raznih krajev ter v gnečah prežali na svoje žrtve, vendar pa so takoj po izvršeni tatvini prišli v roke pravice tako, da ni bil nihče občutneje oškodovan.
S kolarnice je padel. 351etni Dolenc Anton iz Pongercev je pri popravljanju kolarnice padel 4 metre globoko na cementna tla in je pri padcu zadobil občutne notranje poškodbe.
Živinjski semenj. V ponedeljek 25. t. m.
se je vršil v Ptuju dobro obiskani živinski semenj, na katerega je bilo prignanih 860 živali, in sicer 80 volov, 278 krav, 13 bikov, 57 juncev, 78 telic, 14 telet, 42 konj, 259 kobil, 38 žrebet in 1 koza. Od teh je bilo prodanih 248 živali, in sicer 33 volov od Din 2'50—3, 70 krav od Din 1'50—2'50 7 bikov od Din 2—2’50, 28 juncev od Din 2—2‘50, 41 telic od Din 2'50—3'50, 2 teleti po Din 4 za kilogram žive teže, 46 konj in kobil od Din 300—3.000 ter 21 žrebet od Din 500—1200 za komad. V tujino je bil prodan le 1 konj. Cena od zadnjega semnja je prilično ostala skoraj neizpremenjena.
Kino. Tukajšnji kino bo predvajal v sredo 27. in četrtek 28. t. m. zvočni film »Hotel na oceanu«. V glavni vlogi nastopata Georg Brent in Cita Johann.
Z.VU114* *.

evangelski verniki veliko svečanost. Blage slovili so zvon. Svečanosti se je udeležil tu< evangelski škof dr. Filip Pop iz Zagreb m zastopniki oblasti.	agieo
Pralnica ■ svetlolikalnica
CUĆEK
Kolodvorska ut. 23
pare in lika ovratnike komad Din
l!9 juuiodez u| f«UQ
Zahvala
Proslava, 60 letnice obstoja šole na Grabnu je zanimala velik del naše javnosti ter je v moralnem in gmotnem pogledu zaključena z najlepšim uspehom; zato izreka podpisano upravitelj stvo najlepšo zahvalo županu g. dr. Ravniharju, podžupanu gosp. Jarcu, direktorju mestne elektrarne gosp. Soncu, ravnatelju mestne vrtnarije gosp. Lapu, šefu gospodarskega urada svetniku g. čehunu, neumorno delavni železniški godbi »Sloga« in njenemu kapelniku mag. svetniku g. Svetelu. vsem gospodom učencem, cenjenemu občinstvu, zlasti onemu iz šolskega okoliša ter gospodom iz Trnovega in Krakovega za veliko pozornost in zanimanje, s katerim so spremljali potek šolske slavnosti. '
Upraviteljstvo se nadalje zahvaljuje trnovskemu župniku g. Fr. S. Finžgarju za idejno globok in slavnosti prikladen cerkveni govor, g. K. Kačarju iz Trnovega za sodelovanju pri proslavi, g. Peruzziju in gdč. Luciji Petelinovi za lepe in prigodne pesmi, g. Lipahu Fr., voditelju »Matevževega strica«, in vsem, ki so pripomogli, da se Je 60 letni jubilej mogel proslaviti na način, ki odgovarja načelom sodobne socialne vzgoje in pouka našega naraščaja.
Nabrani darovi se bodo uporabili za šolske potrebščine revnim učencem.
Upravitelj Josip Ambrožič.
Krani
Licitacija. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju razglaša, da se bo II. licitacija za dobavo bencina, nafte, olja itd. vršila 2. decembra t. 1. ob 11 pri imenovanem razdelku. Vsa pojasnila daje tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju.
Novi mostovi v Kokri. V kratkem bodo izročeni prometu v Kokri trije novi železo-betonski mostovi. Dva mostova gradi gosp. Slavec iz Kranja, enega pa gradbeno podjetje »Obnova«. Preostali so še štirje leseni mostovi, ki bodo najbrže že v prihodnjem letu zamenjani z novimi železobeton-skimi. Ko bo vse to izvedeno, potem jesenske poplave ne bodo več ogražale prometa. Do zdaj je bila zveza Jezerskega s Kranjem v času poplav večkrat prekinjena, ker je narasla voda lesene mostove porušila.
nafirnrx
Popravljamo. V poročilu dne 23. novembra se nam je urinila neljuba pomota. Osnutek in načrt za kraljev spomenik v Kamniški Bistrici je napravil inženjer g. Gosti iz Ljubljane, ne pa g. Kovačič, kot ie bilo navedeno v poročilu.
Narodno gledališča
DRAMA:
Začetek ob 20. uri
27.	novembra, sreda: Kralj Edip, Kameniti gost. Red Sreda.
28.	novembra, četrtek: Vesela božja pot. Premijera. Red B.
29.	novembra, petek ob 15.: Kralj Edip. Dijaška predstava. Izven. Cene od 14 Din navzdol.
OPERA:
Začetek ob 20. uri
27.	novembra, sreda: Faust. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven.
28.	novembra, četrtek: Ples v Savoiu. Red Četrtek.
Radio
Sreda, 27. novembra,
Ljubljana:	12.00: Pevski zbori iz raznih
dežel (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava spo-reda, obvestila. — 13.15: Citre in mandolina (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Otroška ura: Požgančkov oča govore (g. Mirko Kunčič). — 18.20: Iz burkastega življenja lutke Storžka. — 18.40: Po severno-afriških lukah (gdč. Maša Slavčeva). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura..— 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v odmoru glasbeno predavanje g. Matije Bravničarja in napoved časa, vremenska napoved, poročila ter objava sporeda.
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Branimir Livadič o novih smereh v književnosti. Prenos iz Zagreba.
X Za direktorja II. drž. realne gimnazije na Poljanah je spet imenovan prof. Bogumil Remec, ki je bil dosedaj direktor gimnazije v Kruševcu.
X Izseljeniški komisarijat v Zagrebu nam sporoča: Naše poslaništvo v Buenos-Airesu je razglasilo, da je 21. julija 1.1. umrl za rakom Rudolf Adornek, sin Rudolfa in Marije, rojene Idahojk, star 48 let, neoženjen, delavec. Pokojnik je bil naš državljan. O njem pa ni mogoče dobiti nikakih drugih podatkov. Naprošajo se vsi, ki bi ga poznali, da sporeče Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu morebitne znane podatke.
X Premestitve carinskih uradnikov. Šef odseka za carino pri ljubljanski finančni direkciji, višji sekretar Boža Vukmirovič je premeščen k finančni direkciji v Zagreb, na njegovo mesto pa pride iz finančnega ministrstva višji sekretar Borivoje Miletič. Višji sekretar dr. Ante Tentor je od ljubljanske direkcije premeščen k direkciji v Split.
X Finančno ministrstvo je podaljšalo z odlokom z dne 23. nov. 1935, štev. 82.711 rok za vložitev prijav dohodkov od zgradb za 1.1936 do 30. nov. 1935. Hišni posestniki, ki še do sedaj niso vložili teh prijav, naj jih vlože vsaj v tem podaljšanem roku, sicer se jim mora predpisati davčna kazen po členu 137 zakona o neposrednih davkih.
M
Pride!	Že dolgo pogrešani
HARRY FIEL
v veliki senzacionalni atrakciji
Kino Sloga
X Akcija za zimsko pomoč v Beogradu. Zima trka na duri, siromašnim in brezposelnim preti tudi v Beogradu veliko pomanjkanje in lakota. Zaradi tega so započeli v prestolnici veliko akcijo za zimsko pomoč. V kabinetu predsednika vlade dr. Stojadinoviča so imeli v nedeljo konferenco, na kateri so sklenili organizirati velikopotezno akcijo za pomoč najbed-nejšim. Na čelu te akcije je soproga predsednika vlade ga. Stojadinovičeva, njej ob strani pa stoje soproga ministra za socialno politiko in narodno zdravje ga. Komnenovič, soproga predsednika beograjske občine občine ga. Ilič in druge ugledne osebnosti Beograda.
X Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno »Naš čaj« piti.
X Prvi smučarji. Komaj se je pokazal sneg, te so oživeli smučarji in s Polževega smo že dobili poročilo, da tam že smučajo. Zapadlo je namreč 25 cm snega, ki je zmrznil, da je podlaga precej dobra, zgoraj se je pa napravil iz pozneje zapadlega snega srež. Kakor kažejo vremenske napovedi, bomo kmalu smučali.
X Koča pod Bogatinom na Planini Kraj od podružnice S. P. D. Bohinj je stalno odprta in z vsem oskrbovana.
X Sin karlovškega župana pobegnil, šesto-šolec Kamilo Malčak, sin župana v Karlovcu, je s svojim ISletnim sošolcem Antonom škro-betom minuli teden izginil iz mesta. Ker sta zamudila v šolo, sta čakala pričetek druge ure ob rečici Korani, kjer ju je opazil neki stražar in na dijaka opozoril policijskega nadzornika. Nadzornik ju je po zaslišanju s stražnikom poslal v šolo. Sošolci so se seveda norčevali in jima nagajali, da bosta izključena. Zato sta bila tako preplašena,da sta se v petek zjutraj odpeljala iz Karlovca v neznano smer, rekla sta pa, da gresta v Abesinijo. Malčak je droban, 180 cm visok fant, nežnega podolgovatega obraza, rjavih las in rjavih oči, ima dolge sive hlače, rjav suknjič in rjavkastosivo zimsko suknjo, črn klobuk in gojzarce.
X Avtomobil s 30 osebami se je ponesrečil v nedeljo popoldne v vasici Nova Mlinova blizu Klanjca v hrvatskem Zagorju. S tovornim avtomobilom se je namreč vračalo 30 izletnikov s slavnosti v Zelenjaku, kjer je bil odkrit spomenik pesniku hrvatske himne Miha-noviču. Na nekem ovinku, kjer se odcepi pot proti Sotli, se je zvalil avtomobil tri metre globoko pod cesto. Nastala je nepopisna panika, vendar so pa takoj prišli z avtomobili drugi udeleženci slavnosti ter tudi zdravniki, ki so pet ranjenih prepeljali v zagrebške bolnišnice. Lahko ranjenih je več, a dva sta v nevarnosti. Nezgoda je podobna, kakor se je zadnjič pripetila pri Trbovljah, kjer se je pa vse srečno izteklo. Predvsem je treba paziti, da se na tovorne avtomobile ne naloži toliko potnikov.
X Rudnik Trepča obsojen. Pred kratkim je vsa javnost strmela ob čitanju poročil o ogromnih zaslužkih angleške družbe, ki izkorišča rudnik Trepčo. Te dni je upravno sodišče v Dubrovniku razstojalo v pritožbi družbe Trepča Mineš proti kazni davčne uprave v Mitroviči in zetske finančne direkcije iz leta 1932., ko je bila Trepča Mineš kaznovana na 243.118 dinarjev zaradi nekolkovanih plačilnih imenikov nameščencev od leta 1928. do leta 1932. Razlike je bilo pičlih 85.000 dinarjev, ker je družba mislila, da ni treba kolkovati plačilnih spiskov angleških uslužbencev, ki so zaposleni v naši državi, a dobivajo plačo v funtih v Londonu. Po razsodbi upravnega sodišča bo pa sedaj angleška družba morala plačati skupaj 335.575 dinarjev, kar jo še ne bo pripravilo v konkurz, saj je, kakor znano, lani napravila čistega dobička samo zelo malenkostno vsoto 200 milijonov dinarjev!
X Zaradi umora obsojeni policijski uradniki. Včeraj je bila v Banjaluki razglašena sodba zaradi umora trgovca Novakoviča v Bosanskem Petrovcu, ki smo o njem poročali. Miloš Gjilas, bivši uradnik sreskega načelstva v Bosanskem Petrovcu, ki je trgovca Novakoviča umoril, je bil obsojen na 13 let robije, a intelektualni začetnik uboja Dušan čujič, bivši policijski pristav v Bosanskem Petrovcu in bivši šef poročevalske službe pri banjaluški
iti
Mladinski pevski zbor Jadranskih stražarjev iz Št. Vida
Za mogočnim velikim orkestrom, sestavljenim iz orkestralnega društva Glasbene Matice in orkestra drž. konservatorija ter za očarljivo primadono go. Zlato Gjungje-nac, nastopi na novinarskem koncertu na narodni praznik 1. decembra na Taboru ta mladinski pevski zbor, ki je že zaslovel po vsem svetu, predno ga prav za prav poznamo doma. Občudovali smo ga doma in žel je priznanje širokega sveta, zato pa tudi zasluži, da so nežne pevke in navdušeni mladi pevci končno tudi deležni vidnega in slišnega aplavza hvaležne publike. Dosedaj so namreč Jadranski stražarji nastopili skoraj samo v radiu, kjer niso mogli videti niti slišati svojih očaranih poslušalcev ...
Pred 3 leti je znani muzik, učitelj g. M. Jovan iz št. Vida nad Ljubljano sestavil mladinski zbor izmed učenk in učencev šentviške narodne in meščanske šole. Z zborom je kljub naporom, ki jih more zmagati edino do skrajnosti požrtvovalen idealist, imel vedno večje veselje, ker je mladina zelo voljna in dovzetna za pouk, saj v št. Vidu še živi tradicija Blaža Potočnika. Že čez leto dni je v unionski dvorani pri tekmi mladinskih zborov iz vse banovine njegov zbor med 23 zbori odnesel I. oceno! Večkrat je nastopil v Št. Vidu in v radiu, da ga je spoznala vsa Slovenija, s prenosi se je pa kmalu priljubil tudi vsej državi. Zato ga je doletela tudi največja čast, da je bila šentviškim Jadranskim stražarjem poverjena najčastnejša naloga, naj mladinsko petje Jugoslavije zastopa pred vsem svetom edino ta mladinski zbor. Spominjamo se še na zmagovito svetovno prireditev, ko je 500 oddajnih postaj vsega sveta pre-
našalo petje mladinskih zborov 31 držav. Vsaka država je postavila samo po en zbor pred mikrofon, seveda šele po najbolj kritični izbiri, za Jugoslavijo so pa svetu zapele deklice in dečki, ki jih bomo slišali in tudi videli na novinarskem koncertu na Taboru.
Na koncertu nastopi zbor 50 deklic in 30 dečkov, seveda pod vodstvom svojega nad vse ljubljenega pevovodje g. Jovana, a petje bo spremljal g. Neffat, ki brez njega ni bilo nobenega novinarskega koncerta. In pevski zbor Jadranski stražarji se nam predstavi s svojim geslom, ki jim ga je zložil skladatelj g. prof. Matija Tomc, komponist znane vesele himne podmladkov JS, na besede dr. T. Debeljaka:
Ti morja dih, valov bučanje, mogočno kot nebeški grom, ti pesem naša, naša zarja, jaz ljubim te kot rodni dom!
Nadaljevali bodo seveda z E. Adamičem, ki brez njega mladinski zbori živeti ne morejo in s kompozicijani Krsta Odaka, St. Premrla, C. Preglja in P. Marolta, torej s skladbami, ki so skoraj vse v slogu narodne pesmi, razen Sl. Osterčeve »Nezgode ni piru«, ki je vsekakor za vsak mladinski zbor izredno trd oreh. Za slovo bodo usekali častitljivo Aljaževo »Triglav moj dom«.
Popolnoma smo preverjeni, da bo g. Jovan tudi to pot imel s svojim zborom naj-večji uspeh, ki ga tudi zasluži, saj bi bil drugi že davno odnehal, posebno nas pa tudi raduje, da naša javnost ta sloviti mladinski zbor spozna tudi neposredno in ga s spodbudno pohvalo navduši k nadaljnjemu delu za prelepo slovensko petje!
policiji je dobil 17 let robije, razen tega pa mora plačati tudi razne odškodnine. Milan Milanovič, bivši policijski agent v Banjaluki in sedanji policijski agent v Novem Sadu je bil kaznovan z globo 1502 Din, a četrti obtoženec Gvero je bil oproščen. Sodišče je z umorom Novakoviča strnilo tudi zločin, ki sta g-a Čujiš in Milinovič napravila nad študenti Karabegovičem in brati Heimisch v Banjaluki.
Uubliana
DNEVNA PRATIKA
Sreda, 27. novembra. Katoličani: Virgilij, škof. Pravoslavni: H. novembra. Car Justini-jan.
DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyr Seva cesta 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7.
*	Predprodaja vstopnic za novinarski koncert se je že pričela v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Opozarjamo, da je treba hiteti, ker bo jubilejni novinarski koncert na Taboru prav gotovo razprodan, kakor so bili tudi vsi dosedanji. Požurite se torej, da ne bo pozneje pritožb.
*	Več manjših nezgod se je včeraj pripetilo v Ljubljani in na deželi, da so poškodovanci morali v splošno bolnišnico. Na Trnovskem pristanu je peljal Papež Matija voz z gramozom in mu je kolo šlo čez levo stopalo.
V	Moravčah so včeraj vozili ajdo domov, pa se je na slabi poti voz prevrnil, da je posestnikova hči Lucija Jemec tako nesrečno skočila z voza v stran, da si je poškodovala nogo v stopalu. Zorc Franc iz Dragomera je pa razkladal kamenje, pri tem mu je pa skala zdrsnila iz rok ter mu poškodovala desno nogo. Torej kar tri skoraj enake poškodbe isti dan! Na klavnici se je pa mesarski pomočnik Jože Pušovec tako zelo urezal v levo roko, da je tudi moral v bolnico.
*	S samimi tatvinami ima opraviti naša policija, ki je aretirala nekaj znanih tičev, druge tatove pa še išče. Na Poljanskem nasipu je bilo mesarskemu pomočniku Karlu žužku v soboto iz stanovanja ukradene toliko obleke, zlata ura, zlata zapestnica in srebrna zapestna ura ter listnica s 1500 Din gotovine, da ima 7000 Din šokde. Tatu še niso našli. Pisali smo tudi, kako je neki Bricman pri Baru kupil radioaparat in spet pod drugim imenom stanoval v Florijanski ulici. Tudi tega gospoda niso našli, prav tako tudi iščejo žeparje, ki kradejo gledalcem pred Miklavževimi izložbami.
V	teh težkih časih je treba pač izrabiti vsako priliko, da se pošteno preživi! Na Sv. Petra cesti je stražnik zagrabil Franceta Žagarja iz Most ,ker je šolskemu slugi ukradel kolo. Na Masarykoyi cesti je pa aretirani Žagar skočil čez plot in ušel, vendar so pa tega že petnajstkrat kaznovanega tička popoldne spet ujeli. Neka branjevka na trgu je prodala dvema možakoma 70 kg jabolk in jih nesla v neko trgovino v Sp. šiško, da bi dobila tudi denar. Tam so ji povedali, da sta denar že vzela kupca, ki sta jabolka kupila. Jabolka so tu, trgovčevega denarja in prodajalcev pa ni nikjer.
Luciji Gromovi v Mostah je bilo med mašo ukradenih 4000 Din, 14 dni preje pa tudi med mašo 1180 Din. Včeraj je policija prijela mizarja Ivana Matjašiča in brezposelnega delavca Ivana Mihelčiča, ki sta tatvino priznala in s tem oprala dva delavca, ki jih je policija sumila tega dejanja, če bolj lezemo v zimo in mraz, tem več je takih sezonskih kupčij.
*	Ples v Savoju. V tej opereti plešeta v četrtek 28. t. m. ga. Gjungjenac in g. Peček nov ples (»Pojdite z menoj v Beludžistan«). Gospa Gjungjenac nastopi deloma v novih toaletah.
*	Društvo »Soča«-matica v Ljubljani bo prihodnjo soboto 30. t. m. ob pol 9 zvečer v salonu pri Levu primerno proslavilo 17 letnico osvobojen ja in narodnega ter državnega Zedinjenja. O velikem pomenu našega narodnega praznika Zedinjenja bo govoril priznani predavatelj-pisatelj prof. dr. Ivan Lah. Na tem večeru, ki bo obenem tudi manifestacija vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici za naše Zedinjenje, sodeluje iz prijaznosti pevski zbor bratskega društva »Tabor« pod vodstvom g. Venturinija. Na dnevnem redu bodo tudi večeru primerne deklamacije. Vse Sočane in člane drugih bratskih društev ter naše prijatelje vabimo, da se udeleže te proslave. Vstop vsakomur prost, vsi dobrodošli!
*	Akademiki-Primorci! Danes v sredo 27. t. m. bo v klubovem lokalu obvezen članski sestanek. Na dnevnem redu predavanje in važne društvene zadeve. Pridite vsi in točno! — Odbor.
*	Predavanje priv. doc. dr. Vladimira Murka. JČ liga v Ljubljani bo letos priredila svoja predavanja. Prvi bo predaval priv. doc. dr. Vladimir Murko, in sicer o temi »Gospodarski napredek Slovaške in Podkarpatske Rusije v dobi 15 let obstoja Češkoslovaške republike«. Predavanje bo 28. t. m. ob pol 2L uri v dvorani restavracije »Zvezda«, pritličje desno. Predavanje je pristopno vsakomur, četudi ni član JČ lige, ter je vstop prost. Oseba predavatelja nam nudi najboljše jamstvo, da bo predavanje poučno in zanimivo, posebno ker ga bo spremljalo 120 diapozitivov. Vsi prijatelji češkoslovaško-jugoslovanske vzajemnosti so torej iskreno vabljeni!
*	Ljudska univerza v Ljubljani. Občni zbor bo v četrtek 28. t. m. v drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Pričetek ob 18. uri. Upravni odbor vabi vse prijatelje te prosvetne institucije, da se občnega zbora udeleže.
Maribor
A Narodno gledališče. Sreda 27. nov. ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Red C. — Četrtek 28. nov. ob 20. uri: »Majda«. Red B.
A Dar revežem. Mariborska tvrdka Rosen-berg je darovala namesto venca na grob pok. Wögererja za mestne reveže znesek 200 dinarjev, za kar ji mestna občina izreka iskreno zahvalo.
A Službo dobe. Mariborska Borza dela isee za takojšen nastop službe več krojaških pomočnikov, kolarja in kovaškega pomočnika.. Nadaljnje informacije pri Borzi dela v Gregorčičevi ulici-
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor Tel. 2730
Zadnji nemški veiefilm
oboževane umetnice
Elizabete
ZtiMJME BIK
Kot partner sloviti
Rudolf Förster
Danes ob 16., 19.15. 21.15
Sč.mo danes in jutri!	fie
A Sokolska akademija v gledališču. Na večer pred državnim praznikom 30. novembra priredi Sokolsko društvo Maribor Matica ob 20, uri v Narodnem gledališču slavnostno akademijo z obilnim in pestrim sporedom. Na državni praznik 1. decembra bo ob 15 uri popoldne ponovitev akademije istotam
A Ljudska r dverza. Četrtek 28. in v petek 29. t. m. bo v Ljudski univerzi predaval univ. prof. dr. Novak iz Zagreba. Prvi večer bo govoril o Rimu, naslednji večer pa o italijanskih aspiracijah na Sredozemskem morju.
A Kaj bo z delavskim azilom? Poslopje delavskega azila v Gregorčičevi ulici je že davno zgrajeno. Velike in udobne sobe, ki so namenjene za prenočišča delavcev, pa stoje prazne. Med občino, ki je azil zgradila in med Borzo dela odnosno Delavsko zbornico v Luibljani je nastal spor, kdo bo prostore opremil. Spor se vleče že precej časa in bi bilo želeti, da bi prišlo končno do primernega sporazuma, posebno sedaj na zimo, ko je vprašanje delavskega zavetišča aktualno.
A Vprašanje priključitve je zaspalo... Priključitev okoliških občin k Mariboru je bila še pred nedavnim silno važna zadeva, ki je razburjala mestne in okoliške duhove. Sedaj pa je nenadoma vse utihnilo. Mislimo, da pri priključitvi,’ ki bi bila izredne gospodarske važnosti, ne smejo igrati vloge politični vzroki, V ospredju je bodočnost velikega Maribora in njegovega procvita, ki je možen samo s primerno izvedeno priključitvijo.
A Mlada Robinzona. Pogleda v širši svet sla si zaželela te dni učenca meščanske šole ISletni Dimitrij H. in 141etni Ivan S. iz Mejne ulice. Namesto v šolo sta jo ubrala neznanokam in prizadejala staršem mnogo skrbi, ker se še vse do danes nista vrnila. Zakaj sta odšla od doma, svojci ne vedo povedati.
A Opozorilo trgovcem. Na policijo ie prispelo večje število prijav o trgovcih, ki blaga in predmetov v izložbah ne označujejo s cenami. Vsaki prijavi sledi kazen. Zato naj trnovi*! v
'lastnem interesu pazijo, da bo razstavljeno bla-
go označeno s ceno.
A »Malomeščani«, zanimiva in učinkovito pisana Kreftova tragikomedija, bo naslednja dramska novost mariborskega gledališča. Nastopijo: Rasbergerjeva, Zakrajškova, Starčeva, Grom, Gorinšek, Nakrst, P Kovič, Košuta in Verdonik.
A Proslava državnega praznika v Rušah. Na
večer pred državnim praznikom 30. t. m. lx> ob 20. uri v ruškem Sokolskem domu slavnostna akademija. Priprave za akademijo vodita s. Dušica Koruzova in br. Zlatko Zej.
A Športne vesti. V nedeljo 1. decembra bo na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti medmestna nogometna tekma Maribor : Varaždin.
A Preprečen zločin. V mariborskih zaporih presedeva delavec Adolf Stern manjšo kazen. Te dni pa je izpovedal, da ga je, ko je bil še na svobodi, neka posestnica na Dravskem polju hujskala, naj bi umoril njenega moža. s katerim je ločena. Kot nagrado mu je obljubila 500 dinarjev. Orožniki poizvedujejo o resničnosti Sternove izpovedi.
A Grajski kino. Danes krasen film »Zadnja ljubezen« z najboljšimi igralci: Hanas Jaray, Albert Basserman i. dr. Film v katerem sodeluje eksotična Japonka, žena veleindustri-jalca Julia Meinla, Minčiko Meinl, kot izborna pevka.
A Kino Union. Od danes dalje film krasne vsebine, češke produkcije »Mlada srca — mlada ljubezen«. — Sledi velik senzacijonalen film »Artisti«, Harry Fiel.
Celle
□	Huda nesreča pri delu. Ko je v ponedeljek 25. t. m. Jersetič Barbara, 441etna žena posestnika v Tržišču pri Rog. Slatini, pomagala pri podiranju drevja, jo je zauela huda nesreča. Težko drevo ji je padlo na nogo m jo povsem zmečkalo. Ponesrečenko so prepeljali takoj v celjsko bolnico, kjer pa so ji morali nogo odrezati. Nesreča pač nikjer ne počiva, najmanj pa pri kmetskem delu.
□	Občinski odbor ima svojo redno sejo v petek 29. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu so poročila odborov.
□	Vabim Vas na ogled dospelih novosti za damske in moške suknje. Cene znano nizke. Kolbezen, Celje.
Q Andrejev živinski in kramarski sejem bo v soboto 30. t. m. v Celju. Katarinin sejem je bil pretekli pondeljek 25. t. m. na Teharjih. Prignanih je bilo komaj 200 glav, obisk slab, cene še slabše. Kmet, veruj in čakaj, da bo prišel čas, ko boš tudi ti izvajal sankcije.
□	Delo dobi 1 hlapec, 1 kuharica, 1 služki n ja in 1 vzgojiteljica.
□	Upravni odbor celjske Mestne hranilnice je bil razpuščen z odlokom bana dne 15. no vembra. Imenovan pa je bil nov odbor, v kfl tereni so razen trgovca g. Fazarinca še dr. Vor šič, Dolinar. Holobar. Stermecki, Leskovšek. Hofbauer, Hočevar in Golob. Imenovanih 8 članov bo tvorilo sosvet s posvetovalnim glasom*
Bi Vabim vas na ogled dospelih novosti ** damske in moške suknje. Cene znano nizke. Kolbezen, Celje.
Gospodarstvo
ISsiimmk®	skrbi
Massos’i za „svilene devize"
Italija poskuša s skrajnimi napori ustvariti tak položaj, da bi mogla čim uspešnejše prebresti neprijetne posledice sankcij. Na sankcije je odgovorila s protisankcijami, omejila konzum tujega blaga in nabavo sirovin. Na drugi strani pa si močno prizadeva povečati italijanski uvoz, da bi na ta način pridobila zadostne množine deviz. Med poskusi, s katerimi hoče Italija dvigniti svoj izvoz, je treba zlasti navesti izvoz svilenih izdelkov.
Svilarstvo lahko imenujemo italijansko narodno proizvodnjo. V svetovni proizvodnji sirove svile je Italija na tretjem mestu in ji po količini letne proizvodnje prednjačita edinole Kitajska in Japonska. Skoraj desetina vsega italijanskega prebivalstva je zaposlena v svilarstvu in industriji svile. To so v prvi vrsti množice malih kmetov, ki gojijo murvo in so se povsem posvetili tej panogi kmetske proizvodnje, ki jim prinaša ob dobrih letinah in ugodnem vremenu prav lepe dohodke. Pletilna svilena industrija pa preživlja druge stotisoče ljudi, ki so pa zadnja leta zaradi padca izvoza silno prizadeti v svoji življenjski eksistenci. Ta padec izvoza svile iz Italije je predvsem povzročila Japonska, ki je v svojem svilogojstvu in industriji svile nenavadno izpopolnila svojo produkcijo in standardizirala svilene proizvode, ki jih meče na trg za mnogo nižje cene nego Italija. Na ta način je Japonska osvojila italijanske trge v tujini, zlasti trg v Severni Ameriki. Amerika in Nemčija sta bili namreč do nedavna glavna kupca italijanske svile. V Nemčiji so več nego 70%) predelavah samo sirovo svilo iz Italije. Poleg japonske konkurence pa je usodno vplivala
na obstoj domače produkcije italijanske svile zlasti produkcija umetne svile, ki po vsem svetu nenavadno izpodriva pravo svilo. Leta 1830. je Italija izdelala 6.2 milijona kg sirove svile, toda leta 1934. samo še 3.1 milijona kg, od katerih pa je izvozila le 1.9 milijona kg. V letošnjem letu pa je od januarja do konca julija izdelala 2.1 milijona sirove svile, izvozila pa samo 1.3 milijona kg. Ta usodni padec proizvodnje je bil vzrok, da italijanska vlada že skozi vsa zadnja leta poskuša z največjimi napori doseči v svojem svilarstvu rentabilnost in večji izvoz.
V sedanji stiski sankcij pa je obrnila italijanska vlada še prav posebno pozornost na svoje svilarstvo. Z vsemi silami skuša dvigniti izvoz in s tem povečati zalogo svojih deviz, ki jih potrebuje za nakup raznih drugih sirovin, zlasti onih, ki so potrebne za nadaljno abesinsko-vojno. V tem smislu je bil izdan zakon, po katerem morajo biti do konca 1935 prodani vsi svileni izdelki (tkanine, žamet, nogavice, srajce itd.), ki izhajajo iz lanskoletnega pridelka kokonov. V nasprotnem slučaju bo vse te svilene izdelke vlada zaplenila in lastnike odškodovala s ceno, ki bo 10"Ai nižja nego so cene na tržiščih v New Yorku in Yoko-hami.
Ta nova italijanska bitka za takozvane »svilene devize« je nekaj povsem novega v gospodarskem življenju. V prvi vrsti pa je dokaz prizadavanja. s katerim hoče italijanska vlada uveljaviti svoje zahteve. Vsekakor je ta energija in gospodarsko prizadevanje nove Italije viden dokaz življenjske sile in ekspanzivnosti italijanskega naroda.
Barba za francoski frank
Francoska Narodna banka je te dni zvišala svojo diskontno mero od 4 na 5%. 4% diskont je veljal od 14. novembra letošnjega leta. V prav kratki dobi je francoska Narodna banka že vdrugič povišala diskont, s čemer hoče očuvati svoje zlate zaloge. Ta visoka diskontna mera je v zapadni Evropi vzbudila prav veliko pozornost in vprašanje je, ali bo Francija s tem klasičnim narodnogospodarskim načinom obvarovala svojo valuto. Zanimivo je namreč, da sta pred tem, tudi Švica in Nizozemska postavile visok diskont, a sta ga morali v prav kratkem času spet znižati. Kapitali, ki so plasirani v Franciji, so ponajveč tujega izvora in malo verjetno je, da bodo kljub visokemu diskontu ostali v Parizu. V gospodarstvu so namreč take mere vselej združene s poostritvijo na denarnem trgu in podražitvijo denarja.
češkoslovaški blagovni tranzit skozi jugoslovanske pomorske luke
S 1. januarjem 1936 bo stopila v veljavo takozvana jadranska tarifa, po kateri bodo prevzele naše luke del češkoslovaškega tranzita. Tu prihajata predvsem v poštev luki Sušak in Split. Glede tega vprašanja se bo v prihodnjih dneh mudila v Splitu posebna češkoslovaška delegacija, ki bo proučila prilike in možnosti za tranzitni prevoz v naših lukah. Vprašanje češkoslovaškega tranzita je bilo že skozi vsa poslednja leta aktualno in je šele sedaj prišlo do zadovoljive rešitve, da bo tako češkoslovaška vlada del svojega uvoza in izvoza vršila skozi naše luke. Razume se, da se bo s tem promet v naših lukah v prav^ lepi meri dvignil. Trenutno prihaja za vprašanje tranzitnega prevoza v poštev samo Sušak, ki ima urejeno otvorjeno in pokrito skladišče, med tem ko je splitska luka v tem pogledu zelo pomanjkljiva. V Splitu bo namreč treba prej zgraditi še skladišča in carinarnico.
Izpopolnitev slovenskih železnic
Tujsko prometne in gospodarske organizacije v Sloveniji, so v preteklih dneh izdelale podroben in obsežen program za obnovo in izpopolnitev železniških prog in železniškega prometa v Sloveniji. Vlada namreč namerava najeti pri DHB 300 milijonov dinarjev posojila Za obnovo jugoslovanskih železnic. V tem programu je poudarjeno, da bo tudi Slovenija zahtevala svoj delež od tega posojila. Iz tega pričakovanega deleža naj bi se rekonstruirala Proga Karlovac—Ljubljana, da bi na njej mogli vlaki voziti ysaj_ z brzino 60 km na uro in ne 30 do največ 45, kakor vozijo dosedaj. Poleg tega je treba rekonstruirati tudi progo Rajhen-burg—Zaprešič, ki je doslej na celokupni progi Ljubljana—Zagreb v slabem stanju. Mimo tega pa so v Sloveniji potrebne še nove postajne Zgradbe na obmejnih postajah Št. Ilj in Gornja Radgona, v Murski Soboti in nekatere na progi Zidani most—Zagreb. Seveda je med tem zelo Pereče vprašanje novega perona na glavnem kolodvoru v Ljubljani, za kar eo že izdelani podrobni načrti.
Gospodarske vesti
*= Podražitev življenjskih potrebščin na svetovnem tržišču. Podatki o gibanju cen življenj-vjuli potrebščin kažejo, da postajajo te potreb-vC‘ne tudi v zadnjem četrtletju letošnjega leta '■edalje dražje. Porast cen življenjskih potreb-
v tretjem četrtletju znaša v primeru s enami meseca julija 1. 1. v Madjarski 6T>. v j. oljski 5 2, v Finski 5T, ,na Japonskem S'G, v Si!"'1 Z7’ britanska Indija 2‘2, Kanada Angle-V* i. šve'teka< Norveška pa od 1;4 do m«. V 'Oh državah se je predvsem podražilo surovo našlo, mast, jajca in krompir.
Italijanska lira v Curihu ne notira več, kar je posledica finančnih sankcij proti Italiji.
= Avstrija bo izdala zlat denar. V najkrajšem času bo izdala Avstrija zlate kovance za 25 in 100 šilingov. Zlatniki za 100 šilingov bodo nosili podobo Leopolda, zlatniki za 25 šilingov za podobo Marije od Zella.
= Romunija deloma prepovedala uvoz. Radi pomnajkanja deviz je romunska vlada začasno ustavila uvoz iz naslednjih držav: Egipta, Perzije, Anglije, Francije, japonske, Kanade, . Holandije, Norveške, Palestine, Poljske, Švedske, Sirije in Mad.jarske.
— Svetovna proizvodnja električne struje je znašala leta 1929 310, 1932 285 in 1933 315 milijard kilovatov, teta 1934 pa je proizvodnja struje v znatni meri porasla, kar je v prvi vrsti delež sovjetske Rusije, ki je Svojo težko industrijo skoraj vso elektrificirala.
= Razdolžitev kmetov na Madjarskem. V svrbo razdolžitve kmetov je bit na Madjarskem osnovan poseben finančni sindikat, ki bo izdal potrebne zadolžne obligacije. Ta finančni sindikat bo razpolagal z okroglo 6 milijoni pöngö in s prav enakim fondom v svrho zavarovanja.
=r Predlog saveza srbskih zemljoradniških zadrug o kmetskih dolgovih. Na kongresu srbskih zemljoradniških zadrug, ki je bil te dni v Sarajevu, vsebuje sprejeta resolucija tudi predlog o rešitvi kmetske zaščite. Predlog pravi, da naj vlada uredi vprašanje kmetskih dolgov na la način, da izplača četrtino kmetskih dolgov, drugo četrtino naj bi upniki odpisali, ostalo polovico pa naj bi kmetje dolžniki plačali.
= Izvoz puranov. Koncem tega meseca je že pričel izvoz puranov za londonsko tržišče. Centrala za ta izvoz je v Zlataru. V začetku sezone od 6 Jo 6*50 Đin za kg.
- Bodoča tobačna letina. Finančno ministrstvo je Odobrilo program uprave državnih monopolov o saditvi tobaka za leto 1936. Po tem programu se bo prihodnje leto posadilo skupno 1,446.000 tobačnih sadik. Prijave za saditev sprejemajo pristojne občine ves mesec december.
== Slab pridelek medu. Letošnji pridelek medu je malone po vseh krajih države nenavadno slab. Spomladi je sicer izgledalo, da bo letina dobra, toda pozna slana in kasnejše slabo vre-me, je vse nade naših marljivih čebelarjev uničila. čebele so potrošile vse zaloge medu, novega pa so nanesle prav malo, ker je bilo v poletju vsleii suše prav malo paše. Zato je pričakovati, da se bodo cene medu znatno dvignile.
= Zadružni tečaji v Beogradu. Glavni savez zemljoradniških zadrug bo to zimsko sezono priredil več praktičnih zadružnih tečajev, med njimi tri tečaje za pripravo zadružnih tajnikov, knjigovodij in blagajnikov.
= Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 120 zimskih plaščev, 85 suknenih bluz, 59 dolgih hlač, 6 jahalnih hlač 128 platnenih bluz, 31, dežnih plaščev, 231 suknenih kap, 52 plat-nenih kap, 30 platenie. velikih za piščalke, 231 pletenic, malih rdečih, 18 pletenic, malih srebam.di ni 18 temnjakov za policijske nad-stražmke. — Javna ustna licitacija bo 16. decembra 1935 ob 11, uri dopoldne v pisarni poveljnika državne policijske straže. Pogoji za dobavo pri upravi policije v Ljubljani.
— Občina Puconci, srez Murska Sobota razpisuje pragmatično mesto občinskega delovod-je-pripravnika. Izobrazba: 4 razredi srednje ah njej enake strokovne šole. Varščina 20.00 Um v gotovini ali tej enakovrednih listinah ali vrednostnih papiriih. Prošnje je vložiti do 18. decembra t. j. na občini.
= Avstrijski državni dolgovi. Finančni in proračunski odbor je končal debato o proračunu za leio 1936. Finančni minister je dejal med drugim, da znašajo celotni državni dolgovi danes 3698 milijonov šilingov v primeri z 2380 milijonov leta 1930. Državni dolgovi so se torej, povečali za yeč ko 50%. To velikansko naraščanje dolgov daje povod za velike skrbi. Vzrok lega naglega naraščanja državnih dolgov je v prvi vrsti gospodarska, v drugi vrsti pa politična kriza zadnjih let.
Borzna poročila
DEVIZE
Ljubljana, 26. novembra. Amsterdam 2972-14 do 2986-73, Berlin 1756-08 do 176995, Bruselj 742-49 do 747-56, Curih 1421-01 do 1428-08, London 216-63 do 218-69, Newyork 4362-54 do 4398-86, Pariz 289-56 do 291-—-, Praga 181-75 do 182-89, Trst 353-87 do 356-96.
Zürich, 26. novembra. Beograd 7-02, Paris 20-38, London 15-28, Newyork 309-625, Bruselj 52-35, Madrid 42-2250, Amsterdam 209-25, Berlin 124-50, Dunaj 57.10, Stockholm 7880, Oslo 76-80, Kopenhagen 68-20, Praga 12-80, Varšava 58 20, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-73, Buenos-Aires 0-84625.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 26. novembra. 1% invest. pos. 78 do 79, vojna škoda 356 do 357, december 354-50 den., 4% agrarne obveznice 44 dem, 7% Bler. 70 do 71, 8% Bler. 79-50 do 80 do 81, 7% posojilo Hipot. banke 74 dem, 6% beglučke ob-vezenic 60 do 60-50, Narodna banka 6200 den., Agrarna priv. banka 230 do 231, Dunaj-Za-g-reb 868 do 878 do 873, Dunaj-Beograd 875-35 do 865-35, Grčija-Zagreb 31-15 do 31-85 do
s= Sport =
mmmmmmmmmmsmmmmmmmmmmmmmmmmamsmmmmm
»Združenje smučarjev Planica« na dein
Kapaciteta skakalnice v Planici bo povečana na 120 m
Priprave za letošnje zimsko-sportno sezono v Planici so v polnem teku. Izvršni odbor novoustanovljenega »Združenja smučarjev Planica« je sklenil, da zgradi poleg obeh že obstoječih, še tretjo skakalnico. Velika »mamutska« skakalnica, ki je že sedaj omogočala skoke do 100 metrov, se bo preuredila tako, da bodo mogoči na njej tudi skoki do 120 metrov, s čimer bo skakalnica v Planici največja na svetu. Tudi manjša skakalnica, ki je sedaj dopuščala skoke do 40 metrov, bo preurejena tako, da bodo na njej mogoči skoki do 60 metrov. Zgradila ee bo pa še tretja, mala skakalnica, za začetnike, za skoke do 20 metrov.
Klub bo tudi organiziral posebno šolo za sniučarje-skakače in bo v la namen dobil trener ja iz-vrst znanih norveških svetovnih skakačev, Finančna sredstva za izgradnjo nove skakalnice so že zasigurana in se bo z delom pričelo že la teden.
JugosIovansM table-tenis savez ni sposoben organizirati svetovnega prvenstva
Letos, v marcu, se, je vršil v Londonu poleg svetovnega prvenstva v table-tenisu tudi kongres internacionalne table-tenis zveze, na katerem. se je med drugim odločalo tudi o tem. komu bo poverjena naloga, prirediti v letu 1936 svetovno prvenstvo v table-tenisu.
Za to prireditev sta se zlasti potegovali Španija in Nemčija. Vendar pa nista uspeli niti ena niti druga. Prva, ker še ni bila članica L T. T. F., druga pa radi protižidovskega zadržanja- (Dejstvo je namreč, da je večina vrhunskih igračev vodilnih držav židovskega pokoljenja.)
Nastali položaj je hitro izrabil jugoslovanski delegat g. Nikola Mogan, ki je zahteval prireditev za Jugoslaviio. Ker trenutno ni bilo boljšega izhoda, ie L T. T. F. res pooblastil J. T. T.
o., ua prireui v letu ly.-su. svetovno prvensm v Jugoslavi ji.
To vest je sprejelo veliko število inozemskil pa^tudi naših časopisov s kar najrazličnejšimi večinoma negativnimi komentarji. Najbolj presenečeni pa so bili seveda sami odborniki .1 L 3’. S., kajti do tedaj se o možnosti prireditvi svetovnega prvenstva pri nas še ni resno govo nlo. Razburjenje radi tega je bilo veliko. Ven dar pa se ie nekoliko poleglo, ko je odgovorni delegat g. Nikola Mogan izjavlja] in zagotavljal na vse strani, da je zlasti, kar se tiče finančnega vprašanja prireditve, ki je vse najbolj skrbelo, že vse urejeno in da se nam s te strani ni bati ničesar. Toda ostalo je le pri izjavi. Sklicana ie bila izredna skupščina J, T. T. S., na kateri je bil izvoljen nov odbor, z nalogo izvršiti organizacijo svetovnega prvenstva.
M MU OGLASI
Vsake beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž in ban. da»eb 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besed«. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi sn plačljivi takoj or' naročilo
VEČJA ZAVAROVALNICA išče zastopnike v vseh krajih Slovenije. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na oglasni oddelek lista.
ZA MARIBOR IN PTUJ išče zastopnika zavarovalnica v Ljubljani. Ponudbe pod »Stalnost« na oglasni oddelek tega lista.
500 Din dam onemu, ki mi priskrbi mesto šoferja ali v mehanično-strojno delavnico. Ponudbe pod šifro »500«.
DIJAKU-NIŽJEŠOLCU nudim ceneno stanovanje z zajtrkom in event. pomoč pri učenju. Cena po dogovoru. Ljubljana, Rožna ul. 7/1.
OPREMLJENO SOBICO oddam takoj ali pozneje mirni gospodični. Naslov v upravi »Gla-ia naroda«.
250 DINARJEV NAGRADE dam onemu, ki mi priskrbi kakršnokoli stalno službo (skladiščnika, pisarniško moč, lesnega manipulanta ali kaj sličnega), star sem 27 let, samski, vsestransko zanesljiv in pošten. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Soliden«.
31-50, Greija-Beograd 30*35 do 30*65, Privatni kliring London-Zagreb 250*9150 do 252*5150 do 251*7150, Priv. kliring London-Beograd 253*80 do 252*20, Priv. kliring Madrid-Zagreb 620 do 630 do 625, Privatni kliring Madrid-Beograd 630 povpr., Trboveljska 90 do 105, Šećerana, Osijek 120 do 140, Dalmat. agrari 58*75 do 60, 7% štab. posojilo 78 den.
BLAGOVNO TRŽIŠČE Somhor, 26. novembra. Pšenica: bačka okolica Sombor in slavonska 162 do 164, gornje-bačka 165 do 168, sremska 163 do 165, gornje-banaška 166 do 168, južnobanaška 165 do 167. bačka in banaška potiska in bačka ladja Begej 173 do 175, bačka ladja Kanal 166 do 168. Hi: ne notira. Oves in ječmen: neizpremenjeni. Koruza: bačka in sremska stara 98 do 100. bačka in sremska nova, garantirana kvaliteta 86 do 88, bačka in sremska sušena 93 do 95, bačka in sremska za december in januar 92 do 94. Moka: bačka Og, Ogg 245 do 265, št. 2 225 do 245, št. 5 205 do 225, št. 6 185 do 205, št. 7 170 do 180, št. 8 110 do 115. Otrobi: bački 84 do 86. Fižol: bački užans 250 do 260. Tendenca čvrsta. Promet 15 vagonov.
Novi Sad, 26. novembra. Vse neizpremen jeno. Tendenca mirna. Promet srednji.
Toda novi odbor je, mesto da bi se takoj lotil dela, šel na počitnice in tako zapravil nekaj mesecev. Za tem je bil sestavljen in odobren načrt dela v obrisih. Poleg tega pa je bilo razposlanih nekaj dopisov in prošenj za podpore na merodajna mesta, od koder pa je prišel negativen odgovor. To je bilo v glavnem tudi vse, kar je sedanja uprava storila za to veliko prireditev. Za tem je odbor prišel do spoznanja, da ni sposoben dovršiti poverjene mu naloge in je tsratkomalo sklenil vrniti mandat prireditve. Pri teni pa je seveda ostal na svojem položaju, ne da bi prej dal možnost izredni skupščini, da v zadnjem trenutku morda le najde ljudi, ki bi bili sposobni in voljni izvršiti težko nalogo in lako rešiti jugoslovanski sport nove sramote pred svetovno javnostjo.
Proslava 1. decembra
Ljubljanska sokolska društva _ proslave 1. decembra praznik zedinjenja interno s hkratno zaobljubo novega članstva, prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo, in sicer: Ljubljanski Sokol ob pol 11. uri v Narodnem domu. Sokol 1 ob pol 11. uri na Taboru, Sokolsko društvo Ljubljana II ob pol 12. uri v telovadnici I. drž. real. gimnazije, Sokolsko društvo Ljubljana III ob 11. uri v svoji telovadnici ob Tyrševi cesti, Sokolsko društvo Ljubljana IV ob 11. uri v šolski telovadnici na Pru-lah, Sokolsko društvo Ljubljana-Moste ob pol 11. uri v Kino dvorani. Sokolsko društvo Ljubljana-šiška ob pol 11. uri v svojem domu, Sokolsko društvo Ljubljana-štepanja vas ob 18. uri v svojem domu, Sokolsko društvo Ljubljana-Vič ob 11. uri v svojem domu, Sokolsko društvo Ljublja-na-Zg. šiška ob pol 11. uri v risalnici Narodne šole. Skupno proslavo za vsa ljubljanska Sokolska društva priredi župa v soboto 30. t. m. ob 20. v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Vabimo članstvo in prijatelje Sokolstva, da se teh svečanosti udeležijo v čim večjem številu. Obleka civilna z znakom. Posebnih vabil društva za svoje proslave ne bodo razpošiljala.

A.&I5.Stcafoern e
Ljubljana
Najnovejša slika iz Abesinije, poslana z letalom v Evropo, k» kaze siovo za iuiti a imenovanega generala de Bona (v ozadju z dvignjeno roko) od svojih čet blizu
Makale.
Zločin
Kakor poročajo, kaže v Nemčiji kriminalna statistika za 1. 1933. težnjo navzdol.'Š,tovilo obsodb se je nasproti prejšnjemu letu znižalo za 13‘4%i. L. 1933. je bilo zaradi zločinov ali prestopkov pravnoveljavno obsojenih 489 tisoč oseb medtem, ko jih je 1. 1932. bilo obsojenih še 504.479. To zboljšanje smatrajo kot ugodno posledico popolnejšega delovnega načrta in uvedbe ostrejših kazni, ki jih predpisuje novi zakon.
Seveda je pa treba tudi poudariti, da je 1. 1932. bilo zelo neugodno glede kriminalistike. Že pod Briiningovo in Papenovo vlado je število političnih obsodb močno naraslo. V podatkih za leto 1933. pa niso označene vse one številne osebe, ki so z odloki pregnane v koncentracijske tabore. Tega namreč v Nemčiji ne smatrajo za kazen in takih odlokov tudi ne izrekajo sodišča. Poleg tega pa je res tudi poli-
Kriza pollske
Kakor pri nas, tako tudi marsikje drugje ni mogoče šolskega vprašanja rešiti tako, da bi bilo vsem potrebam in zahtevam zadoščeno. Tako je na Poljskem skoraj cela prva številka letnika »Glos Nauczvcielski« posvečen žalostnim šolskim razmeram na Poljskem, i Imenovani list je glasilo zveze poljskih učiteljev. Na Poljskem je 5 milijonov 600 tisoč šoloobveznih otrok, vendar izmed teh jih skoraj cel milijon niti ni vpisan v nobeno šolo. Veliko je tudi število otrok, ki so sicer vpisani, ki pa iz kakršnihkoli vzrokov sploh ne hodijo v šolo ali pa vsaj ne redno. Število učiteljev in razredov stalno pada in so zdaj šole večinoma eno- in dvorazredne.
; Najbolj so pri tem udarjeni kmetski otroci. Izmed 3,335.388 kmetskih otrok jih večina dokonča le enorazredno osnovno šolo. V razredu ie povprečno po 60 otrok! Večkrat jih je celo
In delo
Učni odpor manjši, ker je število članov S. A. v kratkem času poskočilo z 200 tisoč na več milijonov.
Vslic temu vprašanje še vedno ni rožnato. Ako primerjamo število izvršenih smrtnih kazni, dobimo tole sliko:
L. 1932 je bilo na smrt obsojenih 52 ljudi, usmrčeni pa so bili v resnici samo 3. L. 1933. pa je bilo na smrt obsojenih 78 oseb, usmrčenih pa v resnici — 65! V tem številu pa niso všteti vsi tisti, ki so bili ubiti »na begu«, in tudi ne oni, ki so si v ječah sami vzeli življenje.
Po vsem tem je jasno, da niti ostrost zakona ne vpliva bistveno na razvoj zločinstva, ki bi se morda dalo zmanjšati, ako že ne zatreti, ne le v Nemčiji, ampak povsod po svetu samo na la način, ako bi vsi ljudje imeli vedno dovolj dela in kruha.
osnovne šole
več. Tako je v šolskem letu 1933/34 v 6239 šolah odpadlo na enega učitelja po 81 do 120 otrok, v 2233 šolah po 121 do 140, v 678 šolah pa celo po 211 do 240 otrok na enega učitelja!
Razumljivo je, da v takih razmerah tudi učni uspehi ne morejo biti zadovoljivi. Najbolj so oškodovani, kakor omenjeno, podeželski otroci. V zadnjem šolskem letu je bilo v prvem razredu 781.298 podeželskih otrok, v sedmem, razredu pa. ki odgovarja približno tretjemu raiv redu nase meščanske šole, je bilo podeželskih otrok samo še 56.862. Velika večina podeželskih otrok torej ni deležna nobene temeljitejše izobrazbe, ki bi jo pač nujno potrebovala v življenju. Učenci s šol z manj razredi le težko pridejo na srednjo šolo. Zato srednja šola postaja vedno bolj liiksus, ker je iz dneva.v dan leže dosegljiva za kmetske in delavske otroke.
Sodobna Rusinja v armadi
Rusija vnelo nadaljuje z vojaško izobrazbo sovjetskega ženstva: Poveljniki rdeče armade v Moskvi. Leningradu in Stalingradu so zadnje čase jeli vežbati 450 žensk v rabi strojnic in metanju min. Tak vojaški tečaj traja po šest tednov. Ženska, ki dovrši tak tečaj, je. vojaško tako izvežbana, da lahko vsak hip vstopi v armado, ako to zahteva položaj. Osoaviohin se imenuje organizacija, ki organizira te tečaje za svoje članice. Ženske baje izvrstno streljajo. Število vojaško izvežbanih Rusinj znašaj doslej že nekajkrat po deset tisoč.
Zanimivosti z vseh strani
Znani ameriški plavač Kiefer je postavil nov rekord na progi 150 m. Progo je hrbtno preplaval v času 1.33.5. Dosedanji rekord je znašal 1.34.8 minut.
Minister za delo Ali Četim Kaja in finančni minister Fuad Agrari sta včeraj svečano otvorila novo železniško progo Diar-Bekir. Nova proga meri v dolžini 500 km.
Mednarodni kongresi. V zvezi z mednarodno razstavo v Parizu leta 1937 bo v francoski prestolnici veliko število mednarodnih kongresov. Doslej so napovedali približno 360 mednarodnih kongresov. Nanašali se bodo na intelektualno,
znanstveno, trgovsko in industrijsko delo. Vršil se bo tudi kongres bivših bojevnikov, kongres mednarodne zveze intelektualcev, mednarodni kongres za dokumentacijo, mednarodni kongres za petrolej itd.
Deževje zadnjih dni v Franciji še ni ponehalo. Voda je omajala neko zgradbo tako, da se je na njej podrla streha. Dve osebi sta bili tedaj ranjeni.
Iz Madrida poročajo, da je poslanec Pasqual vložil interpelacijo, v kateri zahteva, naj bi vlada predložila parlamentu a1'‘e, s katerimi predlaga odbor, ki je nadziral lastnino Jezusovega reda naj država temu redu vrne vse nepremičnine in razne druge vrednosti.
V Rimu je bil justificiran Albreht Spiess, ki je bil 30. julija 1. 1. obsojen na smrt zaradi vohunstva.
V gledališču »San Marco« v Neaplju je imel včeraj senator Marciano v prisotnosti prestolonaslednika ter zastopnikov civilnih vojaških in fašističnih oblasti ter velikega števila prebivalstva predavanje v zvezi s proslavo 2000 letnice rimskega pesnika Horacija. Marciano je v svojem predavanju primerjal sedanjo fašistično Italijo s cesarskim Rimom.
Odlični poljski književnik Hojnovski, član akademije znanosti in umetnosti je umrl. Star je bil 50 let.
ftiilturai
Arničev orgelski koncert.
(18. novembra 1935 v Stolnici)
Blaž Arnič, talentiran in silno skromen naš glasbenik je širši javnosti prav malo znan. študiral je glasbo doma in v tujini (na Dunaju) ob pomanjkanju najskrom-nejših sredstev za preživljanje. Naš glasbeni svet ga pozna iz njegovih koncertov v radiu in samostojno je večkrat nastopil na orgelskih koncertih. Opogumil se je prirediti orgelski koncert s sodelovanjem članov opernega orkestra solistke g. Vide Rudolfove ter dirigenta g. D. M. Šijanca. Koncert je bil vsekakor za naše glasbeno življenje novost v vsakem oziru. Na sporedu so bile sledeče skladbe. Bach: Preludij in fuga, orgle solo; Renner: Sonata, orgle in orkester; dr. Kimovec: Sv. trije kralji, orgle solo; msg. Premrl: Preludij, orgle solo; Dvorak: Gospod je moj pastir; dr. Dolinar: Ave Marija; Arnič: Magni-ficat; Arnič: Memento mori, orgle in orkester; Arnič: Koncert za orgle in orkester. Samostojne orgelske skladbe so očitovale izvrstno tehniko, ki je bila dana dosedaj samo našim mojstrom msg. St. Premrlu in
Pravljična slika orjaškega angleškega potniškega parnika »Empress ob Britain« ob razsvetljavi z reflektorji v pristanišču v Southamptonu. Parnik je pripravljen za na pot okoli sveta.
M. Tomcu. Vredno se jima pridružuje B. Arnič pri kraljevem instrumentu. Skladbe so zanimale prav vse, seveda najbolj kon-certove, ki se odlikujejo po resnem strem- , ljenju in segajo kar .se tiče oblike ter po izražanju glasbenih misli sodobnih drznih in pregnantnih harmonijah — orgle so namreč podpirala trobila in tolkala. Novum et curiosum. Prav natančnega obličja skladateljske ličnosti samorasle individualnosti nadebudnega in za slovensko glasbo gotovo mnogo obetajočega skladatelja točno ni bilo mogoče preceniti. Koncert je na večino poslušalcev, ki novejše glasbe niso vajeni, ostavil vtis velikega dolgočasja. V solističnih točkah se je g. Vida Rudolfova hvalevredno trudila, da bi spevom dala primernega, tudi notranjemu občutju prilagode-nega izraza. Njen glas je nekam zastrto zvenel in tudi v intonačnem oziru ni bil brez hibe. Privoščil bi bil samo, da bi skromnemu idealnemu umetniku vsaj številen obisk koncerta prinesel dobro. Z moralnim uspehom svojega trudapolnega dela je pa lahko zadovoljen. Naj še nastopi! Z. P,
Švedski kralj Gustav je pred dnevi svečano otvoril nov most v Stockholmu, ki je med najlepšimi v mestu. Most je 601 m dolg in 24 m širok. Zgradili so ga po načrtih nekega nemškega inženirja. Tudi železne konstrukcije je dobavila neka nemška
tovarna.
Vani Biahcut
ZBEfHELI

Ob teh spominih je služabniku zadrhtel glas in po utrujenem licu so mu zapolzele solze, Cowellu pa se je zdelo, da se je začel razgrinjati zastor, s katerim je bilo zakrito dogajanje zadnjih dni. V naglici, s kakršno je bil spričo svojega poklica vajen delati sklepe, je začel sumiti, da je gospa Nora to pot uspešno izrabila talente. Razumeti le ni mogel, kaj je imela poleg opraviti tujka in če je bila res zločesti demon, nesrečni plod Podumjinove iznajdbe.
Kakor je razmišljal, je končno Cowell spoznal, da mu ne preostane nič drugega nego poiskati Noro Reedelandovo in dobiti stik z inženjerjem Jensom Podumjinom samim. Sicer so ga begale govorice, ki jih je slišal z raznih strani, toda njegov po naravi ostro razvit in še v neštetih življenjskih preskušnjah šolani nagonski čut za razkrivanje tajinstvenih za-; pletljajev ga je najbolj zanesljivo vodil v pravo smer.
Tisti večer, ko je izvedel pri v. Bergovem slugi, kar je bilo pač mogoče izvedeti, se je vrnil nenavadno
dobre volje v svoj hotel. Sklenil je, da se bo za nekaj časa otresel in oprostil vseh dnevnih brig in tegob in da bo spet nekaj ur brezskrben človek, ki živi samo zato, ker mu življenje ugaja. Poiskal si je tovarišije, kakršna prija človeku v takih razposajenih trenutkih, in se je v baru predal razigrani prešer-nosti. Nič mu ni bilo do denarja ta večer, čeprav mož sicer ni spadal med razsipneže. Kakor je bil galanten in gostiteljski, so ga kmalu jele obkrožati nočne zvezde tako zvane boljše družbe, in Cowell je kar navprek sklepal nova poznanstva in prijateljstva. Pri tem ga je samo nekoliko motilo, da se zanj čisto nič ne zmeni mlada, sumljivo elegantna dama, ki po vsej priliki ni bila iz teh pokrajin.
Gospod Cowell jo je lovil z očmi in je izpraševal natakarje, ki so glede svojih gostov navadno vsevedni, kdo je mikava tujka, toda vzlic bogatim napitninam mu ni nihče vedel dati nobenega pojasnila.
Dama je bila sama in se je vedla tako rezervirano, da je tudi pri drugih gostih vzbujala s svojim neprisiljeno-mirnim vedenjem pozornost. Proti jutru, ko je bilo razpoloženje že splošno nekoliko utrujeno, pa se je dami nenadoma pridružila druga, prav tako neznana, a po vedenju živo nasprotje prve.
Cowell je zastrmel in prisluhnil.
— Si dolgo čakala?
—- Ne vem.
— Ti je bilo dolg čas? Ali si se kaj zabavala?
— Ne razumem teh ljudi. Tudi preveč mislim na vse, kar si mi pravila.
— Saj sedi tamle eden izmed gospodov, ki sem ti ga omenjala.
Obe sta se ozrli proti Cowellu, ki je bil ves iz sebe, tako ga je presenetil nenadni preokret.
— Kdo?
— Cowell-
— Cowell? Da, se že spominjam. Zakaj mi ga nisi pokazala že prej?
Cowell je ves drgetal. Kakor dober lovski pes, ki zasledi divjačino, pa ne more do nje, je mencal in mezdel. Nenadoma je bilo konec njegove razigranosti. Niti slišal ni, kaj so govorile lepotice okrog njega. Iz godbe in šuma ponočnega življenja je čul samo govorjenje obeh tujk. In kakor je poslušal, je čutil, da ima ena v razgovoru tuj naglas.
Kakšen je?
— Ruski, se je zasmejala neznanka, ki se je prvi pridružila šele proti jutru. Pri tem je tako prođimo pogledala Cowella, da se mu je nenadoma za-blisnilo. Saj je že videl nekje to žensko •—!
— Demon?
Stresel se je in kakor omotičen vstal.
— Ali smem dami nadlegovati s svojo družbo?
— Saj sva vaju pričakovali.
Cowell bi bil skoraj omahnil vznak, tako se je zavzel.
— Ali imam torej res čast dami poznati?
— Kakor je videti, gospod Cowell, imate na moč slab spomin, se je zasmejala razigranka, a Cowell je kakor na ukaz jecljaje zašepetal:
— De-mon-
Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik 1 Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.