Stev. 19. POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Y Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 I (vhod čez dvorišče nad tiskarno). 1 Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10,—12. ure dopoldne, i Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma i se ne sprejemajo. ^^^ Uredniškega telefona štev. 74. v V lijublji^tii, v ponedeljek, 25. januarja 1904. Izhaja vsak dan, ievzemši necHifj^.in praznike, ob potu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije,— I n s e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat t) h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primaren popust. JL. Upravniškega telefona štev. iSS. V zagati. Grcf Tisza postaja nervozen. Nemirno hodi vse dni v zbornico, kjer govori vsak dan proti ofcstrukciji. Nemiren je, ker je že četrt leta na čelu nove vlade, pa še do danes nima vojaških novincev za preteklo leto. Nemiren je, ker se je poklonil Košutu in ga prosil, naj za božjo voljo ustavi obstrukcijo, a tu mu prekr.ža račune mala stranka na levici, ki že tedne in tedne z dolgimi govori in drugimi obstrukcijskimi sredstvi zadržuje kolo, da se mu ne za korak ne premakne z mesta: To je hudo, neprijetno za moža, ki je na glasu kot ogrski Bismarck, mož z železno roko in ostrimi ostrogami, da ne more premagati, zapoditi v tek dobre kopice nagajivih poslancev, ki mu zapirajo pet do slave in čatti. Grcf Tisza je v veliki stiski, on je v zagati, akoravno še vedno meni, da z lepo besedo ukroti obstrukcijo. To je nalezljiva bolezen, kakor kaže avstrijski parlament Ako razgrajata dva, pridruži sa jima tretji. Četrti pride mirit, pa padejo prvi trije po "njem. In tako se Siri ta bolezen naprej, od klopi do klopi, od moža do moža, ako je v zbornici mnogo elektrike. Ugron s tovariši že dobivajo pomoč od ljudske in Košiitove stranke. Zopet jih je dvajset, ki morejo zahtevati tajne seje, v katerih dražijo živce grofu Tiszi kakor bi ga zbadali s šivsnkami in šili. Zubelj se širi in utegne oblizniti streho, ako gri f Tisza ne pokliče svojega ognjegas-nega društva, svoje vladne stranke, ki že mesece in mesece pod raznimi poveljniki opazuje to nevarno igro, kakor da nima nobene dolžnosti, nobene odgovornosti. Grof Tisza išče izhoda iz zagate, kjer mu ne cveto rožice. Posvetuje se v klubu s svojimi vernimi tovariši, katerim toži: »Tako res ne sme dalje. Se nekaj dni, potem pa udarimo z vso silo po obslrukciji, da jo zmanemo mej prsti ter pomečemo na cesto. Kaka izprememba! Ko sem nastopil, trdili eo ljudje, da sem silovit človek, železen in jeklen junak, a danes si šepečejo na uho : nič ni ž njim, poguma, korRjže nima, boji se jih! Kdo bi si to mislil ? — Jaz sem — govori grcf Tisza — poskušal zlepa, da bi parlament spravil na pravi tir. Se malo časa počakam, ako tudi to ne pomaga, potem pa gonje jim, čutili bodo mojo «aoč.« Tako je v četrtek zopai govoril grof Tisza v liberalnem klubu svojim tovarišem, ki pa so dvomljivo zrli v megleno bodoč-ncet. Grcf Tisza se je zmotil, ko je stiskal roke le K®3utu ter preziral Cgrona, rizeder-kenfja, Rakovskega in druge bojevite junake na levici. Košut pa je -s tem spravil Tiszo v paot brez boja io trvada, ker Ugron in tovariši .grofu Tiszi motijo mirno spanje. Kofiiet se, je skril za grm, obotrukcija pa veselo pleše po dvorani Čardaš. Na vrsti je še vedno glavna razprava o vojaSkih novincih, čaka pa še do 40 poslancev, da pridejo na vrsto c dolgimi govori. Ker v vsaki seji govore t večjemu trije, grof Tiski še do srede svečano ne dobi vojaških novincev. Kdt«j bodo vojaški nabori, kdaj ogrska delegacija dovrši evoje delo ? Finančni minister Lukacs sicer trdi, da ima že do maja dovolj drobiža za razne potrebe, vendar pa se čuti če suša povsod. Kaj naj groi Tisza stori? S sito ne sme zadušiti obstrukcije. Tako je obljubil Košutu in tcvarišem, ko so začasno odložili svoje orožje. Inače kar novih 60 moč stopi proti njemu v boj. Ali naj razpusti državni z b o r t e r razpiše nove volitve? Dvomimo, da se s tem reši iz zagate ter vzdrži nad vodo. Ako razpusti državni zbor, nima delegacije. Drugič se volitve ne izvrže v eneai tednu. Trtba je priprav, organizacije. In tretjič: Ako so nove volitve, kaj pa pomaga, ako pridejo isti ali pa še huj se 8e po-smshovali češki nevolji, češ, da Čehi ne potrebujejo dveh vseučilišč. Morda pa je še mogoče,da se doseže premirje, ako vlada Čehom zagotovi drugo vseučilišče. Ako pa sa vlada v tem slučaju boji nemške obstrukcije in Nemci niso zadovoljni, ako tudi sami dob3 nemško vseučilišče na Moravskem, potem naj vlada poskusi na drug način. Na češkem vseučilišču v Pragi nai namreč usta novi toliko novih profesorskih mest, kolikor jih je potrebnih za novo vseučilišče. To bi bila najboljša priprava. Tako Be je pred 22 leti ustanovilo češko vseučilišče v Pragi. Seveda samo profesorji še ne tvorijo vseučilišča, ker treba je tudi zgradbe, zb rk, laboratorijev itd. Toda že ta prvi korak bi precej pomiril razburjenost v češkem narodu. Ali pa je tako čudno, ako Čahi zahtevajo drugo vseučilišče ravno v Brnu ? Le večje mesto ima na razpolago potrebna pri-pomočna Bredstva za vseučilišče, in to je na Moravskem stolno mesto Brno. Nemci se ustavljajo, češ, da Čshi delajo le narodao propagando. To so I. 1882. trdili tudi glede Prage. Toda vseučilišče mora biti le vzgo-jevalisča za državo in narod potrebnih delavnih mož. In to vlada lahko stori, ako le hoče in se otrese ozirov na nemške kričače. To vprašanje je sedaj državna potreba, ker le tem potom more vlada odvezati čoln in ga spraviti v pravi tok. Avstrijska delegacija. V soboto se je nadaljevala razprava o prorač unu zunanjega ministrstva. Delegat dr. P e r g e 1 t je govoril najprej o veto-vprašanju in povdarjal, da je velik del av atrijskega prebivalstva odobraval postopanje Avstrije. Hvalil je zunanjega ministra, ki skuša povzdigniti naš izvoz, polemizoval s Krama fem o trozvezi in poveličeval sedanjo trgovinsko zvezo z Nemčijo. Omenil je od več strani izraženo željo, da neha obstrukcija; a to bi bilo samo tedaj mogoče, če v širših krogih spoznajo potrebo spora-zumljenja in skupnega delovanja. Knez Schonburg je tudi polemizoval s Krame fem glede trozveze. Povdarjal je velik LISTEK. Od vzhoda. n. Japonski cesarski dvor. Mutsu Hito, sedanji japonski cesar, se je rodil 22. nov. 1852 v Kyoto. Postave je krepke; rjave oči mu gledajo nekako trudno v svet; drži se vedno jako resno, nikdar se skoraj ne zasmeje. Črna brada mu je dokaj močna, vendar ni tolika, kakor jo noBijo pri nas, pač pa je nenavadno močnejša, kakor jo nosijo drugi Japonci. Lase nosi kratko ostrižene kakor njegovi vojaki. Cesar nastopa majestetično, toda primerno. Najrajši nosi vojaško obleko, ki mu tudi kaj lepo pribtaja. Prsa mu krasi samo en red. Leta 1868, se je Mutsu Ilito oženil z Haruko, hčerjo japonskega plemenitaša Itšidšo Tadaku. Tedaj je bil cesar star šele 15 in pol leta; cesarica pa 18 let. Da so Japonci ienijo tako v zgodnji mladosti, to pri njih ni nič nenavadnega. Cesarica je male in brhke postave; mile so ji poteze na obrazu, r.enarju bi na vnanjost ne prisodil več kakor 45 ali 46 let, tako bi tudi cesarici no mogel verjeti, da je že 53 let stara. Za tujce je jako težavno stare st Japoncev določiti. Isto velja o obeh spolih; lahko se zmotijo za 10 let, čeprav vedo iz skušnje, da so stari ljudje jedva 50 let stari, da 40 letne ženske ne izgledajo nič starejše, kakor 201etne deklico in da so 12 in 13letni otrcci enaki našim, ki hodijo prvo leto v šolo. Cesarica Ilaruka nastopa javno samo v evropski noši, ki je obvezna tudi za one, ki hočejo priti na dvor. Po deželi je cesarica jako priljubljena; vsi govore o njeni darež-ljivosti, kakor tudi listi mnogo pišejo o njeni milosrčnosti. Cesarica se baje jako zanima za umetnosti; posebno skrb posvečuje cesarski gedbeni akademiji. ^ Na Japonskem živi okrog 45 milijonov prebivalcev, pri katerih pa je moških za 4CO.OOO več nego ženskih. Kljub temu, da si navadni Japonec ne more dobiti tako hitro — družice, ni bilo cesarju težko — dobiti med lepoticami po deželi več žen — cesarjev pravi zakon je namreč brez otrok. In te žene so cesarju rodilo mnogo princev in princezinj. Žena Sono Jošiko — je od 1887 — 1897 rodila cesarju dva sina in pet hčera. Od teh otrok iivo še štiri princeBinje; najmlajša Fusako, Kane no Mija, bo v prihodnjem mesecu stara žele sedem let. Poleg teh živi Se tudi prestolonaslednik. Štirje sinovi in šest hčera, katere je imel cesar s petimi drugimi ženskami, so vsi umrli že v prvi mladosti. Princa Joši Hito, Ilaru no Mija, je rodila cesarju žena Janagivara Aiko. Princ je bil 31. avgusta 1. 1. star 24 let ter je od leta 1900 oženjen s Sadiko, hčerjo kneza Mičitaka, Cesar ima edinega vnuka ii; novega zakona, namreč dveletnega princa lliro Hiti, Miči no Mija. Prestolonaslednik Joči Hito je dokaj manjši kakor njegov oče ter jako nežen. Mnogi hočejo vedeti, da je princ bolan na plučih, ali kljub temu se krepko pripravlja za svoj bodoči poklic. Vssko leto mnogo potuje po očetovi deželi, da prouči razmero mej svojim narodom. Pri vojaštvu je podpolkovnik, pri mornarici pa kapitan druzega razreda. Cesar Mutsu Hito no nastopa pri slav-nostih prepogostoma, pokaže se le pri po sebnih priložnostih. Redno pa nastopa pri takozvanih vrtnih slavnostih. Te slavnosti se prirede istodobno s slavnostjo celega naroda in to v aprilu in oktobru — v aprilu, ko cveto črešnje, v oktobru, ko cveto hrisan- teme. V teh dveh mesecih je celi japonski otok pravi pravcati raj. Sosebno bajni so cesarjevi vrtovi. In te vrtove poseča cesar s svojo rodovino. K slavnostim so povabljeni vsi višji dostojanstveniki, kateri vsi imajo prostor sredi vrta okrog cesarjeve krasne ute, ki jo postavijo nalašč za te slavnosti. Pri slavnosti vsprejema cesar tudi svoje goste; vsakemu podu roko ter se malo ž njim pogovori. S tujimi gosti govori cesar s pomočjo tolmača, ker cesar govori samo japonski jezik. Takisto se tudi cesarica pogovarja s svojimi gosti, a dalje časa govori z damami, kakor z moškimi. Tolmači ji francoska dama. Japonci strastno ljubijo svojega vladarja, da, naravnost ga obožujejo. Japoncem je njih cesar najvišji zastopnik, kakor tudi naj ■ večji duhovnik. Kar hoče cesar, to hoče narod. Japonski kmet ne vo nič o širnem svetu in ne o politiki, on živi svojemu delu na polju, ki mu rodi riž. Politika pa mu je pokorščina do cesarja. In cesar, opiraje se na pokorščino svojih pedložnikov, stori lahko za Japonsko, kar bo mu najboljše zdi. pomen te zveze, ki nas je koncem osemdesetih let obvarovala vojske. Najvažnejša doline st zunanje politike je, da ima dobre zveze. Vsaka država pa mora biti tudi « no traniem močna, in zato je apeliral na Č -he in Nemce, da opuste obstrukcijo. Dr. Kri-m 8 t je odgovarjal, da bi se res oba naroda ra C škem morala navaditi na sporazumno živl|enje, a Čehi se ne morejo odreči svojega notranjega jezika in ne moiejo prej začeti spravnih pogajanj, dokler jim ni zagotovljen S cer pa so Čehi pripravljeni z Nemci pogajati se o vseh vprašannh, ki zahtevajo medsebojnih koncesij. — Dr. Pergelt pove, da Nemci hočejo mir, a oba dela morata nekaj žrtvovati. Debata je b'la zaključena in sledila je vrsta stvarnih popravkov. Nato je sledila nadrobna razprava. B i a n k i n i je govoril odločno zoper, da bi zakonito priznana hr-vatska zastava imela izzivajočo tendenco. M. B a c ff u e c h e m je imel sklepčni govor. Govoru je o obnovitvi trozveze in povdar-jal, da je njena veljava priznana od vseh držav. Nastopil je brezobzirno zoper mnenje, da bi trozveza vodila Avstrijo k odvisnosti od nemške države. Naše zveze obstojajo neomajno in so prisrčne. Staro nasprotstvo med monarhijo in Rusijo se je spremenilo v popolno harmonijo glede obojestranske balkan ske politike. Proračun zunanjega ministrstva je bil vzprejet tudi vnadrobni razpravi. Predsednik baron Gautsch na znani, da bo dan prihodnje seje naznanil pismenim potom. — Po seji so se sedli člani proračunskega odseka k posvetovanju glede določitve delavskega programa za bližnji čas. Avstrijska trgovina in industrija. Podatki o razvoju avstrijske trgovine v lanskem letu dajo v splošnem ugodno sliko in pričajo, da se je opomogla od gospodarskega pritiska, ki je oviral zadnja leta vso srednje - evropsko trgovino. Uvoz se je za pretečeno leto povečal za 15 P5 milijonov kron in je dosegel skupno Tredncst 1871-8 mi1, kron., izvoz pa se je povečal za 198 5 mil. kron. ter je znašala njegova skupna vrednost 2112 1 mil. kron. Najboli se je povzdignil izvoz industrijskih izdelkov, ki se je dvignil na 37 4 mil. metrskih stotov; znatno se je tudi dvignil izvoz poljedelskih in gozdnih pridelkov. O J 198 5 mil. kron, za kolikor se je dvignil izvoz, jih odpade samo na industrijo 136 7 mil., na poliedel-stvo in gozdarstvo 55 5 mil. in le 0 3 mil. na rudarstvo Ker se je tudi izvoz industrijskih izdelkov k nam povečal za 47 mil., priča to le o gospodarski povzdigi naše države, ker kaže, da ni padla n&ša denarna moč. Vsekakor je naša industrija lahko zadovoljna s svojim gospodarskim razvojem v lanskem letu. K temu so mnego pripomogli avstrijski uspehi na zadnjih velikih razstavah v inozemstvu. 0 položaju. Ministrski predsednik Korber je dobil 19 brzojavk iz ljudskih shodov, čeških agrarcev, kjer zahtevajo takojšnje sklicanje češkega deželnega zbora in povišanje podpor siromašnemu prebivalstvu. Korber je odgovoril na te brzojave v pismu poslancu Pražaku. Opozarja na žalostno dejstvo, da državni zbor še ni mogel razpravljati o proračunu za 1. 1904, a vlada bi bila pripravljena pomagati po sklenjenem proračunu, ko bi pregledala sred stva, s katerimi sme razpolagati. Vlada je tudi pripravljena takoj sklicati češki deželni zbor, ako se ji zajamči, da hoče delati. — S tem odgovorom so češki listi jako nezadovoljni. Ogrsko. Ministrski predsednik je priznal, da obstrukcija sama od sebe ne bode pojenjala, in da mu je zaraditega pošla potrpežljivost. Počakal bo še par dni, a potem sklical delegacijo pred rešitvijo rekrutne predloge. Če se bo pa obstrukcija temu vstavljala, bo zbornico razpustil V neodvisni stranki je B a r a b a s izjavil, da ne pusti, da bi Košut padel, in se ne bo ločil od njega. Ojačenje obstrukcije je za nekaj časa za-branjeno. — V zbornici se je v soboto nadaljevala razprava o rekrutni predlogi. PobI. P o 1 o n y i, Košuto v pristaš, je govoril štiri ure o vojaških vprašanjih in je jako ostro napadel VBe one, ki še podpirajo obstrukcijo. — Podana je še bila vrsta interpelacij in potem seja zaključena. — V soboto se je vrSil ministrski svet, ki se je posvetoval, kako bi se obstrukcija zadušila. Te dni gre Tisza na Dunaj. Nemčija. V državnem zboru se je zopet vršila velika debata o poljski politiki. Grof Stirum je govoril o razmerah v Gor. Sleziji, kjer je poljska agitacija dobila proti-rnski in protinemški značaj, in ki ima brez dvoma namen odtrgati Gor. Slezijo od Nemčije in ustanoviti veliko poljsko državo. Po-ostrenje sovraštva med tamošnjim poljskim delavstvom in nemškimi posestniki pomenja ie v miru resno nevarnost. V slučaju nemirov bi velikopoljska ideja, ki bi navdala vso tamošnje prebivalstvo, napravila iz Gornje Slezije najopasnejšo pokrajino cele države. V onih krajih moramo ukreniti energične, a vendar drugačne določbe, kakor na Po-znanjskem. V Sleziji stoji na čelu izkušen državnik, ki zazpolaga z znatnim zakladom, da se Nemci v okraju Oppelu vzdrže in na predujejo ; če pa zaklad ne bo zadoatoval, ne bo pomnožil. Vlada vse stori , da ostane Slezija pruska in nemška dežela. Balkan. Vsak hip zadeneta ruski in avstrijski poslanik na teikoče. Tudi generalu deGior gisu napravljajo sitnosti. V carigrajskih diplomatskih krogih sicer mislijo, da se bo porta slednjič vendarle udala, a vsi so prepričani, da sultan b tem samo nadaljuje staro igro, da zavleče reforme. — Na bolgarski meji zbira Turčija svoje čete; na Ogrskem je nakupila 920 konj, sklenila novo kupčijo za 500 konj in namerava kupiti še nadaljnih 500 konj. — Srbski in bolgarski dijaki so sklenili delati za idejo balkanske federacije in obvarovati Srbijo in Bolgarijo pred političnimi in vospodarakimi zvijačami Avstro - Ogrske in Rusije. Makedonsko vprašanje se tiče samo balkanskih narodnosti. Turška vlada se zopet pritožuje, da makedonski odbor neti nove nemire v mona-stirskem vilajetu; Štirje bolgarski častniki pa bodo menda vodje vstaje, ki poči spomladi. Metropolit iz Oohride dela v prid vstašev in jih zalaga z orožjem ter streliivom. U brzojavk. B e r o 1 i n. V nemškem drž. zboru je ministrski predsednik gref Biilow glede poljskega vprašanja izjavil, da je poljska agitacija naperjena naravnost proti Prusiji in Nemčiji ter stremi po ustanovitvi velikopolj-ske države. Poostreno nasprotje med poljskim delavstvom v Zgornji Šleziji in med nemškim prebivalstvom pomenja že v mirnem času veliko nevarnost. V slučaju vojne pa bi bila Zgornji Sleziji skrajno nevarna. Govornik je naznanil, da se pripravljajo potrebne odredbe za obrambo nemštva v Zgornji Sleziji in je poživljal tudi nemško prebivalstvo, naj podpira vlado v tem prizade vanju. Poslanec Baehem (csntrum) zahteval je revizijo vladne poljske politike, ker ni pravična. Finančni minister Rheinhaben je izjavil, da vlala ne bo ustregla tej želji. — Seja se je zaključila. Prihodnja seja je danes v ponedeljek. Praga. Vsled neugodnega denarnega položaja deželne blagajne namerava deželni odbor povišati deželne naklade od 55 na 72 odstotkov. R i m. Papež je vsprejel v soboto v avdijenci knezoškof* ljubljanskega dr. Jegliča, škofa iz Sibenika, Z a n n o n i j a, in vodje znanstvene ekspedicije krakovske akademije. Dunaj. Vsled podal,šanja delegacij-skega zasedanja ne bo mogoče sklicati državnega zbora sredi februarja. S t. D o m i n g o. Hiše predmestja so v ognju. Dunaj. Poslanec Dobernig izjavlja, da je njegov sklep, odložiti državno-zboraki mandat, nepreklieljiv. Silijo ga k temu tudi družbinske razmere in njegovo zdravje. Dunaj. Naučni minister je izjavil napram italijanskim delegatom, da ni resnična ve6t, da je vlada že sklenila, preložiti laške paralelne kurze z Iiomosta na Dunai. Beigrad. Skupščina je s 100 proti 10 glasovi sklenila, črtati izdatek 17.479 K, katere so dobivale vdove ministrov Rističa, Gražanina in Vukoviča kot pripoznanje zaslug teh bivših ministrov. N e w Y o r k. Neki švedski časopis v Čikagi pozivlje Skandinavske dežele, naj z Nemčijo sklenejo zvezo. Štajerske novice. 8 Št. Vid pri Ptuju. Tukaj so orožniki aretirali 18. t. m. sitefana Dukariča, delavca iz Baduje na Hrvaškem. Obdolžen je, da je Jožefa Mlakarja iz Vel. Okiča pri Leskovcu na cesti blizu St Vida napadel ter oropal 100 K denarja. š Prodaja tobaka je razpisana konkurenčnim potom v Šoštanju. Bruto dohodek na leto 800 kron. S trafiko je zvezana tudi lotokolektura. Prošnje je vložiti do 23. februarja 1904 pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Mariboru. š V Ljutomeru se vrši dne 30. januarja ples slovenskih trgovskih pomočnikov v narodni gostilni gosp. Ivana Vau-potiča star. Začetek ob 8. zvečer. Preteklo je že več let, odkar se ni priredil takšen ples. Gotovo bo trud gg. prirediteljev, ki se trudijo, da bi priredili ples kolikor mogoče okusno, obilo poplačan z dobrim obiskom. Z veseljem beležimo ta narodni korak vrlih slovenskih trgovskih pomočnikov ter jim kličemo: Vrlo naprej po začeti poti! š Zakaj se porabijo vabila na »siidmarkkranichen«? Iz Maribora se nam poroča, da tamošnji trgovci porabijo vabila za Saimark Ktunzchen. ki se vrši 1. fabr., da zavijajo v nje »safalade«. oaj pa i so tudi taka ta vabila, da niso za nobeno drugo rabo. š Novo druitvo! Pri Sv. Andražu v Slov. gor. bodo ustanovili veteransko dru štvo, ker je namestnija pravila že potrdila. š Na odgonu je ušel svojemu spremljevalcu 18 t. m. kaznjenec R. Jus, pristojen v letale pri Rjgatcu. Ptujska sodnija, pri kateri je sedel šest tednov, ga je dala odgnati v domovino. š V Ptuju bo aretirali minoli teden krojača Leopolda Novaka iz Ruš pri Mariboru. Morali so ga pa takoj izpustit1, ker ni več sodnijsko zasledovan, kakor jer polioaj mislil. š Mariborske novice Mostič v koroškem predmestju bodo začeli zidati kmalo, ker ga hočejo imeti do junija izgotovlje-nega. V četrtek, dne 28. t. m. bo kom si|a celo stvar pregledala. Delo bo seveda dobil zopet Karol Kiffman, ki Bi je stekel mnogo zaslug za novi obč. odbor povodom volitve meseca novembra 1. 1. — Eskomptna banka, ki je prodala svojo bišo mestu, se preseli s 1. februarjem v Tegetthofiovo ulico št. 11. — Minoli teden je umrla gospa Ana Ger-mek, vdova sodnijskega uradnika. — Danes dne 25. t. m. se je pričel pouk na vseh šolah. — Minuti petek ob četrt na 12 dopoldne je začeto gereti v dimniku hiše Feliksa Schmiede v Koroški ulici. Požarna bramba je takoj ugasila ogenj. Skoda je neznatna s Zatvorjena »Dijaška kuhinja« v Mariboru, Nalezljiva škrlatna v Mariboru še vedno noče prenehati. Nasprotno ! Tekom zadnjega tedna se je še celo v take hiše vtihotapila, katerim je doslej bila prizanesla. V petek je zbolelo dvaje otrok slikarja Zeleznv, ki stanuje v Brandisovi ulici poleg grada. V isti hiši stanuje tudi vrla in marljiva gdč. Erjavec, ki gospodinji slovenski »Dijaški kuhiji« ter v svojem stanovanju pcstreže vsak dan 50—60 dijakom z dobrim in tečnim obedom. Vsled škrla-tice je mariborski magistrat prepovedal, da bi dijaki v Erjavčevo stanovanje zahajali, to je: zatvoril je »Dijaško kuhinjo«. Da je to za dijake hud udarec, se razume. Nekaj dni bodo dobivali podporo v denarju, da se sme »Dijaška kuhinja« zopet otvoriti. Da bi se je le med tem mnogo plemenitih prijateljev spomnilo! š Razpisane učiteljske službe so: na dekliški šoli v Slovenji Bistrici, na ljud ski šoli v Studenici, Gorenji Poljskavi, Ja-renini, rri Sv. Antonu v alnv. Goricah. š Blamirani celjski Nemci. Celjsko okrajno glavarstvo je potrdilo sklepe zadnje seje celjskega okrajnega glavarstva kot pravom^čne in zavrnilo nemški protest, š Cesarjevo odlikovanje. Cesar je podelil okrajnemu sodniku v Ptuju, dr. Francu Glasu, viteški križec Franc Josipovega reda. Jeseniške novice. j Kaj bo pa sdaj ! Tako sem se po-prašal, ko sem prečital jeremijade v »Narodu« z dne 14. t. m. Neki Jeseničan kar Btrele meče na »klerikalce«, ker so tako pametni, da nočejo svojim nasprotnikom rok poljubavati. Joj, joj, kaj bo pa zdaj 1 Kar v Savo bi nas rad pobasal. No, le potrpite, oča, bo že odleglo. Povemo vam namreč na ušesa, da ste .napredni" v zabavljanju, ali pa ste tudi slovenski, to je drago vprašanje. Kdor namreč nosi na klobuci znake nemškega planinskega društva in pa „sud,marke" ter vedno le nemško brbra, ta je pač »napreden", ali naroden ni, k večjemu neroden. Gospod dr. Tavčar, ako ne verujete, pa pojdite gledat svoje prijatelje. Dalje tudi ni smo trdili, da n. pr. gostilna „na pošti" ni poštena, rekli Brno le, da tje ne gremo, kjer imajo samo »Narod". To je vendar naša pravica. Da pa „naprednjaki" toliko napadate gostilni g. Ferjana in g. Višnarja, je pa menda ta vzrok, ker se tukaj napravlja največ veselic v korist slovenskega planinskega društva in Ciril Metodove družbe. Sicer pa »Narodov" dopis nima druzega namena, nego da bi popolnoma razdvojil jeseniške Slovence in tako pripravil tla za nemško gospodstvo. Tega pa Tavčarjev „Narod" ne uvidi ter iz same strasti sprejema dopise, ki mu jih pošiljajo nemški naprednjaki. Ko bodo enkrat Jesenice v nemških rokah, potem pa bode kričal umazanec „Narod": Klerikalci bo krivi. — Tako početje je cigansko ! j Elektrika je umorila v petek dne 22. t. m. delavca Ježefa Kucharika na Hrušici pri Jesenicah. Pri mazanju se je s kan-gljico zadel ob električno žico, ki ga je v tistem trenutku potegnila k sebi s toliko Bilo, da je kar izdihnil. Pozna se mu na desnem licu in desni roki, kjer je kota nekoliko osmojena. Nesrečnež je 21 let stari Slovak z Ogrskega. — To je na Hrušici že drugi slučaj take Bmrti. Saj ni čuda. Električen tok, ki vrta kamenje, prevaža težke granike in vozove, ponoči daje svetlobo; ima moči 3000 voltov. Dnevne novice. V L'" b I j a n i, 25. januarja. Sv. oče Pij X. je v soboto dne 23. t. m. sprejel v avdijenci premilostnega gospoda knezoškofa ljubljanskega dr. Antona Bonaventura Jegliča. — Gospod knezoškof bo vrne v Ljubljano prihodnji petek. Cerkveno odlikovanje. Vč. g. župnik v St. Rupertu, Janez M e r v e o, je imenovan za kne«oškcfijskega duhov, svetnika. Postni pastirski list gospoda knezoškofa ljubljanskega izide letos šele v postnem času. PoBtno postavo za leto 1904. pa prinese že 1. številka letošnjega »Šiofi|skega lista". Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Č. g. Janez G o d e o , župnik na Lipoglavem, je stopil v začasni' pokoj. Na njegovo mesto ie dekretiran za župnega upravitelja č. g. Josip Šolar, kapelan v Starem trgu pri Ložu. Premeščena sta č, g. Frančišek P a v š i č iz Preserja na Dovje, kjer je župnik bolan; v Preserje pa prida č. g. kapelan Frančišek Z e g a iz Sele. Odlikovanja Cesar je predsednico ženske sekcije deželnega pomožnega društva rdečega križa odlikoval z zlatim zaslužnim križcem. — Za izredno pomožno delovanje povodom zadnjih povodnji sta dobila izraz najvišjega zadovoljstva stotnik I. B a 1 z a r in nadporočnik Viktor pl. Krepi pri peš-polku št. 17. Od vojnega ministrstva so bili z dekretom pohvaljeni: infanterist Franc W a 1 1 n e r , pešpolka štev. 7, narednik Jožef T o p o r i š , četovodja Rudolf Jenko, korporal Jožef M a s s e r in prostak Jožef Češnovar, vsi štirje pri pešpoiku štev. 17. Ia učiteljskih krogov. Torej okoli 500 učiteljev, kakor ste poročali, je izrazilo svoje »ogorčenje" katoliško-narodni stranki, ki se bori proti liberalni nemško - slovenski zvezi, za politično svobodo slovenskega naroda in posredno gotovo tudi za učiteljske koristi. To kaže, da je kranjsko učiteljstvo še po veliki večini prepojeno z duhom ser-vilizma in tlačanstva, brezpogojne udanosti onim, ki so grobokopi slovenskega ljudstva, ki so izdajice svojega rodu. Učiteljstvo samo na ta način išče jerobov, ki ga le izkoriščajo v svoje politične namene proti ljudstvu, iz katerega so. Pač žalostna ta prikazen, ker ponavljajo se časi, ko je nemška peta stala na tilniku značajnega in narodnega učitelj-stva. Zato ni čudno, ako učiteljstvo zgublja svoj ugled tudi pri priprostem ljudstvu, katero dobro ve in čuti, da njih učitelji s častnimi izjemami vlečejo z nasprotniki ljudstva. In sedaj se ti podrepniki še bahajo po umazanem „Narodu« in »Tovarišu« s svojo bedasto »naprednostjo". Morda je tudi to dobro, da vsaj ljudstvo spozna napredno surovost in neznačajnost. Tem večje priznanje pa zasluži tisti, ki navzlic terorizmu in obljubam ne upogoe svojega tilnika neprijateljem domovine. Osebna dohodnina. Župnik topliški, izvoljen v III. skupini za člana cenilne komisije v novomeškem okraju, se zahvaljuje cenjenim davkoplačevalcem te skupine za zaupanje ter obenem prosi, da mu takoj naznanijo svoje misli in želje, če se jim potrebno zdi. Premalo časa biva v tem okraju, da bi mu bile gospodarske razmere v obče in posameznikov posebej znane. Ker hoče biti veren tolmač in zastopnik Bvojih volivcev, naj se zaupno nanj obračajo b pojasnili, kajpada po vesti in resnici. Umrl je dne 23. t. m. v Sežani gosp. c. kr. sodni pristav Makso H r o v a t i n v 35 letu svoje starosti. Danes so truplo prepeljali v rojstni kraj Vipavo, kjer je bil pogreb popoldne ob 3. uri. N. v m. p.! Vegov spomenik. Z Dunaja se nam poroča: Generalni nadzornik topništva, fom. vitez Kropaček, se je pri .Leonovi družbi" pismeno oprostil, ker se vsled opravkov ni mogel udeležiti predavanja o Vegi in je baš tisti dan obvestil gospoda stotnika Kavčiča, da jo gospodu dekanu Bizjanu v Moravče poslal 50 kron za Vegov spomenik. Živel 1 Cecilijino društvo. Pri stolni cerkvi sv. Nikolaja se je ustanovila podružnica Ce-cilijinega društva. Dotična pravila je o. kr. deželno predsedstvo že potrdilo. — Veselica v St. Vidu. Prostovoljno gasilno društvo v St. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 31. januarja v dru štveni dvorani veselico. Vspored : 1. »Govor gasilcem«, gospodična Manci K >man. 2. Petje: »Slovan«, moški zbor, »Čolničku«, mešan zbor, »Nos«, šaljiv moški zbor. Pod vodstvom gospoda I/ana Rusa. 3. Šaljivi prizor: »Možila bi se rada«, gospodična Manca Koman. Divji lovec, narodni igrokaz s petjem v štirih dejaoiih. Prosta zabava. Začetek točno ob pol 5. uri zvečer. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 h, III. sedež 40 h, stojišče 20 h. K tej veselici najuljudneje vabi odbor. . — Duhovita vožnja. Piše so nam: V St. Vidu nad Ljubljano je vstopila danes zjutraj na vlak državne železnica družba ist. Vidoev, katere je potisnil sprevodnik — na zrak poleg gotovega prostora, ker so bili ostali prostori III. razreda zasedeni. To je bila jako „duhovitaa vožnja, zato pa mislimo, da je dolžnost uprave drž. železnice, naj take nedostatke odpravi. Strankam pa svetujemo, naj se ob takih prilikah na primernem mestu pritožijo. — Hrvatske novice. Sestanek poslancev firvatske stranke prava je bil včeraj v Zagrebu. — Dr. & a n d o r u Bresztyenskemu se je zdravje znatno zboljšalo in upati je, da v kratkem popolnoma ozdravi. — Umrl je v Križevcu zdravnik dr. Josip Deren-d i n, brat dr. Marijana Derenčina, v 55, letu svoje dobe. — Shod bo 26 t m. v Bi-bini gredi, 6. febr. pa v Djlnji Stubici. — 1 Nemiri v belovarskem okraju I naraščajo. V Gudavacu jo 150 kmetov za- I htevalo pred občinsko hišo naj se izpusti j nekega zaprtega moža. Pol stotnije vojakov ; in orožnikov je prišlo na lice mesta. Prišlo j je do spopada. Eden kmet je ranjen. — j Proti vinski klavzuli je izdala ! »Vinarska zadruga« proglas na narod, v j katerem predlaga, naj se po vsej Dalmaciji vrše skupščine proti vinski klavzuli in naj 1 se pošlje deputacijo k vladarju. Oblast je ta oklic — zaplenila. — Zavarovanje poslov za slučaj holezni C as. namestništvo v Trstu je odposlalo tržaškemu mestnemu magistratu dopis, v katerem priporoča mestni oblasti, naj zasnuje zavarovanje poslov za sluča] bolezni po izgledu dunajskem. Zavarovalnica bi bila pod upravo mestnega magistrata. Premija, ki se plačuje na Dunaju, znaša 2 K za osebo. Potem bi bili gospodarji oproščeni od bolniške takse za dobo 30 dni v skupnem znesku 4—5 gld., v katero so evertuvelno obvezani. — Napeljava električne razsvetljave na Primskovem. G. Ivan Pintar se je odločil prositi c. kr. glavarstvo v Kranju, da se mu dovoli napeljati električno razsvetljavo na Primskovo, Gorenje in Rupo. Za razsvetljavo cerkve na Primskovem hoče j dati elektriko brezplačno, ravno tako za raz i svetljavo po vasi eno veliko obločnico, ki ! bi gorela od 10. ure zvečer do 4. ure j zjutraj. j — Mej vožnjo ga zadela kap. Med 1 postajo Dovje in Hrušica blizu stražnica 1 Štev. 29 je minuli Četrtek zadela kap do mrtvega brzojavnega mojstra drž. železnice na progi Ljubljana-Trbiž, J. Fitttiwirta. Pre- j peljali bo ga potem v Ljubljano. — Ameriške novice. Pridelek j r i ž a. Na Filipinih je bila v minolem letu ; dobra letina riža. Ljudje so zadovoljni z ko- ; ličino, kakor tudi s kakovostjo riža. — 1 Ženo in hčer odpeljal je v Co- j lingsberg Pa. neki Zaje Karolu Arherju. — ] Povodenj v Severni Ameriki, j V zapadnem delu državo N»w-York je po- f vodenj podrla več mostov. Železniški ebrat je ustavljen. H še ob obrežju v Pittsburgu so pod vodo. Mnogo tovarn je moralo zaustaviti delo. Skoda se ceni na eden milijon dolarjev. — Velik vihar. Iz New-Yorka se poroča, da je v meBtu Maundsville 22. t. m. razgrajal velik vihar. 3 7 oseb je mrtvih, 306 hiš je porušenih. Tudi mnogo živine je poginilo. — V tobačni tovarni v Rov in ju je nezadovoljnost delavstva proti novemu ravnatelju Kopperju vedno večja. Biti se je stavke. — Iz Kamnika. Onim „katoličanom", kateri so v št. 12. »Siov. Naroda" razglašali neke sanje, povemo, da imamo tudi mi ostra — akoravno ne za laži in pretiranje sposobna — peresa ter bomo take napade na našega gospoda dekana z vso odločnostjo odbijali. Neko liberalno rev še pa naj pazi, da kaj neljubega ne doživi; ako pa je tako bornirano, da te nevarnosti ne vidi, je Bamo obžalovanja vredno. — Čehi za družbo sv Cirila in Metoda za Istro. Opatijski Čehi se pri-pravliajo, da prirede zabavo na korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. — Ustrelil je po neprevidnosti v Podbrdu orgamst Andrej Lipanja krojača Petra Torkarja, ko sta poskušala nek revolver. Ljubljanske novice. Nadvojvoda ložef Ferdinand je obljubil, f da se udeleži plesa trg. društva »Merkur«. ? Veselica tobačnega delavstva je preteklo soboto na starem strelisču veiesijajno vspela. Bila je priča velikih simpatij, k&tere opravičeno vzbuja vrlo delavstvo tukajšnje tobačne tovarne v vseh slojih prebivalstva. Krasno okrašene dvorane bile so do jutra natlačeno polne. Tudi dokaj inteligence je počastilo prireditev, pred vsem nadinspektor pospod Mo l le r z uradniki tobačne tovarne. Zibava je bila izborna in vsestranska, poleg velikega moralnega uspeha pa ima veselica vsekakor tudi znaten materialen uspeh. Nezgoda Dne 23 t. m. zvečer obešal se je na Vodnikovem trgu desetletni po-streflčkov sin Jjžef Sterle, stanujoč Pred čkcfijo št. 18 na neki voz. Pri tem je padel in ai zlomil levo roko. V deželno bolnico so pripeljali 40 let starega delavca Mihaela Hassa iz Bele peči. Prišel je bil pod voz in mu je kolo šlo čez glavo in nego. Zabavni večer uradnikov, oobotni zabavni večer urddniš&ega plesnega kluba v dvorani puntigamake pivnice je bil dobro obiskan. Veliko vžit ?a so nudili < bčinstvu g. ttmburaši, ki so ves večer svirali prav vztrajno in zelo precizno skoro came težje kom>de. Zalo so ugajali tudi čveterospevi gg. Črniko-ta, ategnr.f ja Zivršan-a in Sa-Denika; čveterospev Fr. Koruaov se je moral pooa>ljatt. Za vspeh šaljive lot?njo so delovale neumorno gospica s prodajo za vit h sladkorčkov. Veseloigra: -L-ikavi snu-bač« je vspela v vsakem oziru, če tudi so igralci, diletantje, nastopili prvič na odru Prav ljubka je bila županova hči M nfca (gospica Peiuazijeva) v vlogi zaročenke Ivanove Prav dobro je svoio vlogo — župana Gornika — pogodil g. Ssbenik. Ugajala «ta tudi Marjeta, županova žena (iroepica Rib nikarjeva) in zaročenec Minke, Ivan (dišČe je Spetiča obsodilo na dva meseca težke ječe. — Tatinski gost a č. Matija Mazi, vžitkar in mesar iz Kamnika pri Vrhniki, biva v podstrešni sobi Janeza Šusteršiča. Majnika meseca je zapazil Šusteršič, da mu je nekdo vzol iz zaklenjene omare 60 kron. čez mesec dni 20 kron in kasneje zopet 20 kron; njegovi ž«ni Ani Šusteršič je bil pa vzet amerikanski cekin za 5 dolarjev. Dne 26. julija je ztnenjal obdolženec v Janželjevi gostilni v Preserju bankovec za 20 kron in to je bil povod, da so tatu zasledili. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe. — Peresa je strgal s klobuka Janez Rozman Janezu Konjaru v Smledniku. Slednji je v jezi Rozmana z nožem sunil in ga težko poškodoval. Oosoien je bU na 3 mes. ječe. — Vjet tat. France 'Šircolj, tovarnšsi delavec iz Dobja, se je meseca oktobra m. 1. preselil s svojo ženo k posestnici in trgovki Mariji Pajer v Vevče. Kmalu je gospodinja opazila, da ji zmankuje denar in že novembra nusaca je pogrešala 400 K. Marija Pajer si je takoj miBlila, da tat gotovo prihaja v njeni odsotnosti; v to svrho je prosila svojo nečakinjo, da bi nočila v njeni sobi, kadar pojde ona z doma. In res je prišla ta 5. nov. k svoji teti spat. Drugo jutro je šla teta k maši t*r je svojo nečakinjo v sobo zaklenila. Ne dolgo potem je čula nečakinja, da sobna vrata odpira in v sobo stopi obdolženec France aircelj, katerega je pri svitu luči dobro spoznala. Tat se je nje tako prestrašil, da ni dal odgovora na njeno vprašanje: Kaj pa je, kaj bi pa radi? Ko so preiskavali njegovo stanovanje, našli bo še razno železniško orodje, katero je bila last vevške papirnice. Sodišče ga je obsodilo na pet mesece* težke ječe. — Kdo je vino ispil? Tako je vprašal Pavel Trček v Račevem v Kavčičevi gostilni. Ko mu je Kavčič odgovoril, da ga je on sam, se je Trček tako raztogotil, da je z odprtim nožem tekel za Kavčičem, da se je ta jedva rešil v hlevu. Nato je z odprtim nožem napadel Marijo Kavčič, a tudi ta mu je utekla v kuhinjo. Izgovarjal se je, da je bil pijan. Obsojen je bil na pol leta težke ječe. — Zaradi hudodelstva o s k r u m b e je bil obsojen Valentn Pacek iz Senčuna na 4 tedne ječe. Vojna ali mir? Od izhodu prihajajoče vesti oznanjajo mir in spravo. Se najbolj vznemirljiva so poročila o vednem oboroževanju; tu se ne vidi nikak obrat na boljše, in edino to je sumljivo ter vzrok, da nikdo ne more nig prav verjeti mirovnim golobom, ki prinašajo palmo sprave. Ruska armada v iztočni Aziji šteje 3115 častnikov, 147.479 vojakov ia 216 topov. 5 Zadnje brzojavke: Kolin. Dobro poučeni krogi v Londonu in Waeohingtonu so prepričani, da bo Japonska trdno stala na temeliu izjav o dr-žavnopravnem stališču Mandžurije. Japan zahteva, da se sklene posebna ruska« japonska zveza, kjer bi se Rudija določno zavezala izpolniti storjene obljube. Zato naj bi bila navzoča pri posvetovanji Anglija, in če mogoče tudi Francija in Nemčija. N i u č w a n g 6000 ruskih vojakov je z vihrajočimi zastavami korakalo v mesto. Ruski kupci sa hiše okrasili, mesto stoji popolnoma pod ruikim vplivom. London. »Standardu« javljaio iz Tienčina, da je ruska vlada, glasom 22. t. m. priobčenega poročila, odobril« vse japonske zahteve. London. »Morning Post« poroča iz Čifu dne 22. t. m., da se je 12 000 Japoncev izkrcalo v Masanfo. Glasom poročila v »Daily Telegraphu« javlja japonski list ,D£idž Šimpo«, da je japonski vojni minister sklenil pogodbo z angleškimi tvrdkami glede dobave 10.000 pušk. T; brzojavno vest dobil je »Džidž Šimpo« iz Čimulpa. Port Arthur. Is Sjeula poročajo, da Japonci uvažajo topove, streljivo in drugo orožje. Mad Korejanci vlada velika razburjenost. Tokio. Japonska vlada je v Shang-haju sklenila z neko kitajsko in neko francosko banko pogodbo za najem treh milijonov po šest odstotkov za dobo 30 let. London. V Port Artburu so Rusi mrzlično delavni; noč in dan so delavci na nogah, ter je mesto tako utrjeno, da ga ni mogoče vzeti. Ima najmanj 27.000 mož posadke in deset vojnih ladij je v luki vedno pripravljenih, pet vojnih parnikov je pred vbodom v luko. Zdi se, kakor bi imela vojna že jutri izbruhniti. London. Uradno se poroča, da je Japan angleški, nemški in ameriški zvezni vladi naznanil, da je vsako posredovanje nemogoče. Jioomki poslanik v Londonu je izjavi), da je Japonska stavila minimalne zahteve, ki jih ne more še omejiti. N e w Y o r k. Poslanik Z veznih držav v b^elu je brzojavil, da prete na Koreji iz-bruhniti hudi nemiri, naperjeni zlasti zoper Japonce. London. Rauterjeva pisarna poroča iz Souela: Koreja je izjavila, da ostane v slučaju vojne nevtralna. Razne stvari. NajnovejSe od raznih itrani. V Aleksandriji se je pojavil slučaj kuge. — Mestno gledališče v R o v i n j u so zaprli radi nezadostnih varnostnih priprav za slučaj ognja. — Atentat na dvorni separatni vlak. Iz Budimpešte javljajo 22. t. m., da je bil izvršen atentat na dvorni separatni vlak, v katerem se je Gizela, princesa Bavarska, vozila na Dunaj, da se povrne v Mo-nakovo. Neki 18 letni mladenič je metal kamenje na vlak. Eien kamenov je razbil okno kupeja na vagonu, v katerem je obed-niča, ali zadel ni nikogar v vagonu. Napa-palca zailedujejo. 16 136 kron — za krompir. Velikanske vsote so se pred kratkim plačevale na neki poljedelski razstavi v Smitfieldu na Angleškem za nove vrste krompirja. Tako jo dobil vzgojitelj »Northern Star« imenovane vrsta za 10 ton tega krompirja 72 200 kron. Neki Findlay je prodajal neko vrsto posebno velikega krompirja funt po 3600 kron. To je skoro trikratna teža zlata. Obe vrsti se ponašati s posebno rodovitnostjo. Tako se je iz enega samega „Northern Star" krompirja pridelalo nič manj kot 62 funtov krompirja. bestič poročena. Di bi bila katera šestič poročena in to v starosti 27 let, se do sedaj še ni prigodilo. Te dni pa se je v Ženevi šestič poročila neka 27 let stara vdova. Njen prvi soprog je M Francoz, drugi Rus, drugi trije pa so bili S /icarji. Dotična dobro govori jesike svojih umrlih soprogov ter je ie brei otrok. N4en sedanji soprog jo Nemec. čudna itava. Dva Parižana sta pred kratkim stavila, kdo bo pojedel več poliov. Polži so v Parizu zelo priljubljena jed, toda več sto iih naenkrat poviit', to ravno ni dobro. Toda, ker je stava znašala 1000 frankov, sta gospoda požirala polže, da ju je bilo veselje gledati. Ko je eden tekmecev nehal jesti, pojedel je njegov nasprotnik že 242 prliev, ne da bi kazal kake znake sla boati. Sedaj je pač sit za par tednov. Ta pa sna! Na Francoskem je pouk obvezen, toda zakon zahteva, da morajo otroci le do 13. leta obiskovati šolo. Te dni je vstal kar naenkrat v neki meščanski šoli v Parizu eden učencev, pobral svoje knjige, ae napravil ter hotel oditi. Šolska ura je bila ravno pol treh. Na učiteljevo vprašanje, kam da gre, je učenec odgovoril: »Gospod učitelj, dokončal sem 13. leto, in sicer sem ie štiri minute stareji. Haditega nimate nobene pravice več, zadrževati me v šoli.« Po teh besedah je izginil iz šolske sobe, dočim ■o učitelj in učenci z odprtimi usti gledali za modrijanom, občudovaje njegovo vedenje in govorjenje. Vse mesto zgorelo. Iz Kristijanije se poroča dne 23. t. m.: Mesto A a 1 e s u n d je danes ponoči zgorelo. 12 000 ljudi je brez strehe, škoda se računa približno na en milijon. — Ogenj je nastal v neki tovarni. V dveh urah je bilo skoro vse v ognju. Zgorela so vsa javna poslopja. Zmešnjava je bila tolika, da na rešitev ni bilo g}i»l!t'. Telefonska in brzojavna poročila. Pravda proti dr. Potočnjaku. — v— Zagreb, 25. jan. V soboto popoldne se je najprvo zagovarjal zatožen ec Korač, ki je grajal zastareli kazenski zakon. Predsednik ga opozarja, naj govori stvarno. Korač omenja, da obtožnica nasprotuje ustavi, da glavna priča Milic ni zanesljiv, da ni hujskal proti uradnikom in vladnim poslancem, sploh da državni pravdnik ni utemeljil svoje obtožbe. Državni pravdnik Gju-ričič je skušal dokazati hudodelstvo hujskanja, da je dr. Potočnjak spisal znano v Ljubljani tiskano brošuro in da je zvedenec Bojničič prekoračil svoj delokrog in da mu ni verjeti. Zatoženec dr. Potočnjak naglasa, da se časnikarske notice ne morejo navajati kot dokazi. Nato predsednik zaključi obravnavo; razsodba še ni razglašena. Dunaj, 25. jan. Proračunski odsek avstrijske delegacije je rešil proračune skupnega finančnega ministrstva, najvišjega računskega dvora in sklepne račune. J>arovi leto 64 K, č. g. župnik Gr. Š ibar za se 10 K, č. g župnik Gr. Šlibar za farane 10 K prč. g. dub. svetnik J. G<;rč»r v Dobu 30 kron, iupn"» Poljane nad Stolio Loko 60 K, župnija Št Urška Gora 18 K, trptjeredniki v Brežicah po t. g. gvard. Avg. Č*mpa 10 K, č. g. župnik Š meneč z župljani 20 K, župljani v Dupljah 30 K, Logaški župljani po č. župnem uradu 28 K, zbirka župljanov Rovte pri Logatcu 26 K, zbirka župljanov v Prečini pri Novem mestu 40 K, č. g. župnik J. Koritnik s župljani na Blokah K 43-66 č. g. župnik Jančigar s župljani Doberniče 20 K, č. župni urad Dole pri Litiji 15 K, č. er. župnik L. Sch ffrer s župljani v Žalini 30 K. dar župnije Sodražice 90 K, č. g. župnik Fr. Dolinar pri sv. Katarini 10 K, častiti župni urad v Zagradcu 16 K, č g. župnik Jurij Sorc na Krki 30 K, č. g. župnik Matej Pintar zase in Jupljane 22 K. č. g župnik Jakop Strupič v Šmartnem 5 K, iupljuni v Šmartnem pod Šaaarno goro 20 K, č. g. župnik Ijw. Okorn Senožeč« 10 K, č. župni urad Sv. Križ pri L'tiji 56 K, si. županstvo na Koroški Beli 50 K. si. blejska posojilnica po tukaj, županstvu 50 K. Bog povrni! Za pomožni odbor Ivan Berlic župnik. Družbi s v. Cirila in Metoda so od 9. do 27. decembra poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo »slov. Naroda" 18194 K, upravništvo „S ovenob" 25 K, A Globočnik v Železnikih 21 20 K, V. Kolenec v Čemšeniku zbirko 5 51 K, A Kobi v Borovnici 4 20 K, J. Tombah v Št. Petru 420 K, M. Schmid v Solčavi 10 K, dr. Fr. Stor volilo ranjkega Ivana Matriča 496 92 K, J. J. Štefanov v Galiciji 2 K; J, Rozman v Kovorju 8 K, Peter Gfasselli v Ljubljani 20 K. Fr. Spendal v Tržiču dve pokroviteljnini 400 K, Fr. Gomilšek pri Sr. Benediktu v Slov. goricah 11 K. pcsojilnica v Krškem 20 K Fr. Vidmar v Trbtu 10 K, ,J Kor lianec v Ptuiu 6 K, P. Majdič v Jaršah 2120 K, dr. S. Hrašcveo v Mariboru 10 K. posojilnica v Vojniku 15 K, M Koren v Žalcu ibirko 19 50 K, J. Ramoveš v Po ljanah 50 K; Mohorja ni: v Gradnem 1 K, pri Sv Rupertu v Slov. pcricah 5 K, v Črničah 8 80 K, v Žalcu 11 K; podružnice: ženska v Gorici 260 K. moška in ženska v Kamniku dohodek veselice 220 K (po „Slov. Narodu"), prva liublianska po kroviteljnino Fr. Kollmanna 200 K, v hi žemberku 4762 K, ženska v Dornbergu 50 K. ženska v Ribnici 190 K. Za družbeni „ K o 1 e d a r " je v tej dobi 301 ortjenr n k poslal 487 K, mej temi 9 po 3 K, 6 po 4 K in 10 po 5 K; a r' di pičlega prostora ne moremo objaviti vseh imen. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zahvala. Povodom božičnice in njej sledečih prireditev v zavodu nabrale so naše neutrudljive sotrudnice pri dobrosrčnih meščanih različnega blaga in zlasti pri ee. duhovščini tudi milodarov v denarju. P. t. plemenitim darovalcem, gospem nabiralkam in vsem, kateri so se po pošti za novo leto zavoda spomnili, izreka srčno zahvalo. Rakovnik, dnš 24. jan. 1904. Za vodstvo salezijanskega zavoda: dr. Angelus Festa. Za Ljudski sklad1' so darovali Bledeči p. n gospodje : Pteifer Viljem 20 K, Arko Mihael 5 K, dr. Lampe Evgen 5 K, Pogačnik Jož. 20 K, Šiška Josip 5 K, Kalan Janez 15 K, F. A. 5 kron. Za pogorelce v Srednji vasi: Župnija Sela pri Šumbregu 13 K, župnija na Radoyici 25 K, č. g. župnik Janez Karlin, Smlednik, 40 K, č. g. Ant. Hočevar na Brezovici 42 K, č. župni urad Motnik K 16 20, zbirka župnije Št. Vid v Vipavi K 22 50, č. g. župnik Jos. Zelnik s župljpni 24 K, slavna administracija »Sloverca« 52 K, č. župni urad v Polh. Gradcu 24 K, si. katoliško delavsko društvo na Jesenicah 45 K, župnija Rakitna 16 K, si. administracija »Slovenca" 22 K, zbirka župljanov v Podragi 12 K, dar Župljanov Vel. Poljane 16 K, župnija sv. Katarine 5 K, zbirka župljanov na Planini-Vi-pava 12 K, č. g. Jos. Plantarič, župnik, zavoj obleke, slavna administracija .Slovenca" 3C0 kg. obleke, gospa Elizabeta Af.man v Kropi 2 zaboja obleke, gospa Marija Trdina-Lavtižar zaboj obleke in 4 K, župnija Ihan novoletno darilo 30 K, župnija Polica pri Višnji gori 12 K, župnija Begunje za novo 118 1-1 Tužnim srcem naznanjamo, da je naš preljubljeni MAKSO HROVATIN, vere v bolezni c. kr. sodni adjunkt ¥ Sežani previden s tolažili naše svete 85. letu svoje dobe po kratki mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki pokojnika se dvignejo 25. t. m. ob 10. uri predpoludne iz hiše žalosti v Sežani in se prepeljejo na pokopališee rojstnega kraja v Vipavo, kjer se bo vršil pogreb ob pol 4. popoludne. V Sežani, 23. januarja HJ04. Žalujoči ostali. .. 4|Uti. I '44'6 I — V4 » -'itpol.| 743 3 I —1-5 megla obl si. jzah sr. vzh. Srednja temperatura sobote 1 4°. normale — 2 2° Srednja temperatura nedelje — 0 2° norm. — 2'1 Mladenič, star 20 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, želi dobiti službo v kaki pl larnl ali pri kakem odvetniku. Naslovi naj se pošiljajo pod: „Poste restante 172, Ljubljana. 119 2—1 Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 3C6'2m, srednji zračni tlak 7360mm 23| 9. zveč.| 747~8 | 08 | sr. jvzh. | obTT