jxfaaja dan rim
la praznikov
^sufd dsily except Saturday«,
Sundays end Holidays
|fl>—YEAR
xxxnc
liait Ja $94)0
PROSVETA
„ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uredniški in upravniški proa tor i: 2057 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2057 South Lawndale Ava. Telephon* Ruckwell 4904
esatlsr January la.
al Iba
Jržavni poslanec Preihs napadel »lino malino governerja Greena
____CHICAGO 23. ILU PONDELJEK. 29. JULIJA (JULY 29). 1947
Acceptance terato, ,t apodm rale crfpostaje proridod ter f anction HO». Act oí Oct 8, 191T. authors on Juna 4 fia
Subacriptlon $9.00 Yearly ÔTEV.-NUMBER 149
Obdolžil jo je odgovornosti za eksplozijo v premogovniku Ben Coal Co.f v kateri je bilo 27 rudarjev ubitih. Kompanija ignorirala
ivarilo unije
Lawrenceville, 111.. 26. jul.
iavni poslanec Carl H. tihs, kandidat demokratske tnke za člana vrhovnega dr-roetfa sodišča, je v svojem voru napadel politično maši governerja Greena. Obdol-jo je odgovornosti za eksplo-
0	v premogovniku Ben Coal t v West Frankfortu, v kate-je bilo 27 rudarjev ubitih. Operatorji imajo glavno, belo v enforsiranju državnih za-bov glede varnosti rudarjev,
Green," je dejal Preihs. prašanje je, koliko rudarjev ie ubitih, preden se bo Gree-ira mašina zganila in začela ijati državne zakone, iudarji ne morejo pričakova-da se bodo zakoni enforsira-j Illinoisu, dokler bo Greeno-politična mašina dobivala de-• od operatorjev. Green je
1	kontrolo operatorjev." •reihs je bil član posebnega #ra državne zbornice, ki je lila preiskavo eksplozije, ka-i se je pripetila 25. marca v mogovniku Centralia Coal
Po preiskavi je podal izja-da je republikanska večina dboru blokirala prizadevanja uokratske manjšine, ki je šala ugotoviti, kako visoko to so operatorji prispevali v id republikanske stranke v a volilne kampanje, tal Frankfort. Ill* 26. jul. n Lr Lewis, predsednik ruske unije UMWA, je prišel i iz Springfielda, da osebno vzrok eksplozije v predniku Ben Coal Co. V ru «ko naselbino je dospel tudi frner Green. Mudil se jp v flbini le nekaj ur. Oba, en in Lewis, sta obiskala ru-k. ki so bili ranjeni v eks-jji. v bolnišnici, fwis se je pozneje sestal ikarji, toda podal ni nobe-zjave.
tajni mrliški oglednik D. wyton je naznanil, da je bi 7 rudarjev ubitih v eksplo-se je pripetila v premogu Ben Coal Co., pet pa
0	ranjenih. Okrog 165 ru-ev Je bilo 500 čevljev globo-** zemljo v času eksplozije. *Pla ubitih rudarjev so bila »na na površje in so v za-
1	mrtvašnici v poslopju njt' *o|e- Reševalne skupi-® delale več ur, predno so J «o prostora, v katerem se "¡»t'la eksplozija. Upale so,
našle nekaj rudarjev 0 ovirali strupeni
lo je več ur, predno so bila trupla drugih žrtev najdena.
Stanje ranjenih rudarjev, ki so v bolnišnici rudarske unije, je kritično. Možnost je, da bodo podlegli poškodbam. Ranjenci so Frank Casper, Charles Smith, John Banycki, Thomas Kirby in Thomas Palmer. Casper je dejal, da ga je sila eksplozije vrgla 40 čevljev daleč.
To je že druga velika rudarska nesreča v Illinoisu v tem letu. Na 25. marca se je pripetila eksplozija v premogovniku Centralia Coal Co., v kateri je bilo 111 rudarjev ubitih. . West Frankfort leži v osrčju premogovnega ploja v južnem Illinoisu. Po objavi naznanila o eksploziji so se ulice napolnile z žalovalci in sorodniki žrtev. Howard Lewis, brat Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unjie, o katerem so mislili, da je med zajetimi rudarji, se je rešil. On je nadzornik premogovnika.
> *> končno dospele do po-** eksplozije, so našle vse »J mrtve. Pozorišče je od-Poldrugo miljo od glav-' vh"ds. Mnenje prevladu-■ J* ukra iz električnega .' U'i'ala premogovni l,n «tdila je eksplozij^.
v bližini rudarskih Tj' ?tal ,etak. katere-¿ t	rudar.
-- maja, s pozivom .	naj ustavi praše-
J^vn.ka v teku de ,r> k" to ogroža var-y»v»Jj- a rudarjev. Le-J^wTB<|wards, »n Bili Thomson, odbora ru-Kompanija je in svarilo, 'iniki niso vede-' M* eksplozija v ^"kler ni bil 'iar prineien na 1 *», da se je ne-w J* začel valiti 'vnika.
P^flešeno na poudarja Carrolla je bilo v
eksplozije. Vze
'Hi! ! n
Mati predsednika Trumana umrla
Grandview, Mo., 27. jul. — Martha E. Truman, mati predsednika Trumana, je umrla v soboto ob 11:09 dopoldne. Predsednik je bil obveščen o smrti, ko je odletel iz Washingtons v Grandview. Mati predsednika je morala biti v postelji od 13. februarja, ko si je pri padcu zlomila ledja. Pri njej, ko je umr-lfc, sta bila hči Mary Jane Truman in sin J. Vivian Truman. Ob smrti je bila stara 94 let.
Poljeki protest proti ameriški odločitvi
Varšava, Poljska, 26. jul. — Poljska vlada je protestirala proti ameriški odločitvi, da se Poljska izloči iz pomožnega programa. Odločitev je označila za krivično. Ameriški državni department je na podlagi poročila polkovnika R. H. Harrisona, načelnika ameriške komisije, ki je obiskala Poljsko in druge evropske države, naznanil, da Poljska ne potrebuje ameriške pomoči. Poročilo naglaša, da je Poljska premagala krizo, da ima dovolj živil in da njene industrije obratujejo s polno paro.
Domače vesti
V bolnišnici
Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se zdravi zdravnik dr. Baich, ain ugledne Baichove družine iz Chisholma.
Nov grob v Pittsburghu
Pittsburgh, Pa. — Tu je 25. julija nekaj ur po operaciji u-mrl znani rojak Frank Oblak, star 63 let in rojen v Novi vasi pri Žirih na Gorenjskem. Bil je tajnik Slovenskega doma, društva 26 ABZ in podružnice 3 SANS. Pogreb bo v torek. V Pittsburghu zapušča ženo Josephine, roj. Grasič, v starem kraju pa sestro Frančiško Rupert.
la Clevolanda
Cleveland.—V bližnjem Sagamore Hillsu pri Bedfordu je po enomesečni bolezni umrla Ivana Bizjak, rojena Arhar, stara 67 let, doma iz Vižmarjev pri Št. Vidu nad Ljubljano, v Ameriki 39 let, članica društva 147 SNPJ. Tukaj zapušča moža, sina, vnuka in tri nečakinje, v starem kraju pa brata in tri sestre.—Poročila sta se Elmer A. Japely in Wilma Oswald iz Col-linwooda, kakor tudi Albert J. Koporc in Agnes J. Kosec.— Helen Bokar se nahaja v bolnišnici Charity, kjer je prestala operacijo.
Monroe jeva doktrina za Azijo
New Delhi, Indija, 26. jul. — Jawaharlal Nehru, načelnik indijske medčasne vlade, je razglasil Monroejevo doktrino za Azijo. To Je storil, ko se je v njegovem uradu oglasil Sutan Sjahrir, bivši predaednik indo-neške vlade. Slednji je apeliral na Indijo in druge države za po moč proti holandskim silam, ki so začele vojno v Indoneziji.
Oboroien moški aretiran v kongresni palači
Washington, D. C., 26. jul.— Neki moški z revolverjem v žepu je bil aretiran v kongresni palači. Aretacija je sledila Tru-manovemu obisku senatne zbornice. Avtoritete trdijo, da ni zveze med obiskom in aretacijo moškega. Edward F. McGinnis, senatni reditelj, je razkril pred časnikarji, da je aretiranec Clif-ton R. H. Spires, vojni veteran iz Auguste, Ga.
amerika naj ustavi v iperacue v indoneziji
■•■C
sr..
I«.;
r*r
* •
JogJakarta. Java. 26. jul. — Predsednik indoneške republike Soekarno je po radiu apeliral na predsednika Trumana in a-meriško ljudstvo, naj storita vse za končanje vojnih operacij ho-landskih sil v Indoneziji in u-gladita pot miru.
"Kakor ste se vi v Združenih državah 1. 1776 borili, dokler niste izvojevali neodvisnosti, se bomo borili tudi mi za svobodo," Je dejal Soekamo "Ta borba bo ustavljena le, ako bodo holandske sile prenehale z vojnimi operacijami proti nam. Vpliv in pritisk a strani ene izmed velesil na Holandijo sta potrebna. Amerika ne sme pod cenjevati svoje moči. Načela, katera naglaša in brani, ugled, katerega uživa kot sija demokracije na svetu, morajo biti podprti.
Apeliram na predsednika Trumana in ameriško ljudstvo, naj branita načela pravilnosti, za katera so se ameriške sile
tako odločno borile pred dvema letoma."
Baiavija. Java. 26. jul. — Holandska armada je v petih dneh mobilnih operacij dobila kontrolo nad strategičnimi kraji Jave, toda zmagala še ni. Indoneške sile ae ne morejo upirali na ravninah holandaki armadi, opremljeni z modernim ameriškim orožjem, toda te sile bodo vodile geHlsko vojno v hribih.
V centralnem delu Jave, kjer holandake čete prodirajo proti Jogjakarti, kjer je sedež indoneške vlade, so indoneške sile prišle za hrbet holandskim o-kJopnim kolonam. Poročilo pra vi, da ao bile kolone vržene dvanajst milj nazaj.
Amir Sjarifoeddin. predaednik indoneške vlade, je dejal, da ao bile holandske čete ustavljene pri Malnegi. Indoneške sile ao reokupfrale Lawang, IS milj severno od Malnage.
General Siem B. »poor, poveljnik holandake armade. Je zanikal poročilo, da ao indoneške sile reokupirale L*wang
Armada dobila
milijarde dolarjev
't
Pomoč Gritif in Turčiji odobrena
Waahlngton. D. C. 26. jul. —
Obe kongresni zbornici sta odobrili načrt, da armada dobi $5,-482,530,500 v fiskalnem letu, ki se je pričelo 1. julija. Dovršena je bila tudi akcija za financiranje ameriške sunanje politike v razburkane^ svetu. Za ta namen je bila dovoljena vso ta $1,530,361,400.
Od te vsote bosta dobili Grčija in Turčija $400,000,000, "da se bosta lahko upirali komunizmu." Del vsote bo potrošen za ojačanje oboroženih sil obeh držav.
Senator ConnalIy„ vodja demokratske manjšine v višji kongresni zbornici, je (iejal, da je pomoč Grčiji in Turčiji potreb-nna. Ponovil je obdolžitev, da Jugoslavija, Bolgarija in Alba-ninja podpirajo grško gerilce v operacijah proti Mam grške monarhistične vlade. Namen je strmoglavljenje te vlade in u-stanovitev komunističnega režima.	¡1 .
Za pomoč Italiji, Avstriji, Trstu in Kitajski je kdngres dovolil vsoto $332,000,000, za vzdrževanje ameriških Okupacijskih sil v Nemčiji, AvstrM, Koreji in na Japonskem pa $725,000,000. Za ameriško udeležb» v mednarodni begunski organizaciji, ki skrbi za razseljene osebe, je dovolil $73,361,400. , •
Izdelovanje atomskih bomb v^Rusiji?
Ležišča urana odkrita v Turkestanu
Herschlng. Nemčija. 26. Jul.-*-Dr. Hans A. Bomke, vodilni nemški atomaki znanstvenik, je omenil možnost, da je Rusija že Izdelala nekaj atomskih bomb v svojih laboratorijih iz urana, ki je bil odkrit v južnem Turkestanu, zaeno pa je izrazil dvom, da ima Rusija dovolj izurjenih tehnikov in Špecialistov, ki bi omogočili masno produkcijo a tomskih bomb.
"Vprašanje je, koliko časa bo potrebovala Rusija za zgradnjo velike atomske tovarne," je rekel Bomke. "Ležišča urana so bila najdena v Tprkestanu že pred 25 leti, toda ta pokrajina še ni raziakana. Uverjen sem, da Rusi vedo vse tajnosti atomskih bomb, toda vzelo bo več let, preden se bo začela maan« produkcija."
Bymke je dejal, da so ležišča urana v Turkestanu, Kanadi, Coloradu in v pokrajini Katan-gi, belgijski Kongo. Slišal je, da so ležišča urana tudi v Argentini in Novi Zelandiji. Izjavil je, da je odklonil sovjetsko povabilo, naj gre v Rusijo. Povabilo je dobil od dr. Petra Ka pice, vodilnega ruskega atomskega znanstvenika in fizika.
Bomke je razkril, da bo luna lu odpotoval v Ameriko, kjer je že veliko število nernSklh znanstvenikov.
Pogajanja med Rusijo in Anglijo se razbila
London, 26 jul. — Naznanilo pravi, da ao se pogajanja med Anglijo in Ruaijo glede skleni tve trgovinske pogodbe razbila. Člani angleške misije, ki so se udeležili pogajanj, so ae vrnili iz MoSkve v London. Načelnik misije je bil Harold Wllaon
Ford Motor Co• od »lavi j a delavce
Detroit. Mich, 26 Jul —Ford Motor "Co. je odslovila nadaljnjih 4,600 delavcev Kot vzrok je omenila stavko proti Murray Corp, ki izdeluje avtne pritlkli-ne V zadnjih dneh je Ford Motor Co. odslovila 11,500 delav-cev.
ruski delegat zavrnil francoski predlog
Praska med ameriškim in jugoslovanskim delegatom
OPOZICIJA PROTI RESOLUCIJI
Lake Succ*aa. N, Y* 26. jul.— Upanje glede kompromisne rešitve balkanskega problema je izginilo, ko je Rusija zavrnila francoaki predlog, Čigar namen je bil "otnehčanje" ameriške resolucije. Amerika je za ustanovitev stalne balkanske komisij«.
Sovjetski delegat Andrej A Gromiko je preti gal molk po večurnl debati na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov. Pred člani so bili različni amendmenti. Gromiko je dejal, da bo vodil opozicijo proti ameriški resoluciji in da ae ne bo oziral na francoski kompromisni predlog. Poudaril je, da predloženi amendmenti ne bi spremenili bistva ameriške resolucije, ki ni sprejemljiva za Rusijo.
Gromiko je pojasnil stališče potem, ko so nastale nove po-težkoče zaradi francoskega predloga, da pet velesil ne sme imeti reprezentadje v balkanski komisiji. - Sporekla sta se 9 vprašanju ustanovitve komisij« ameriški delegat Harschel V. Johpaop in JugoalovanSki dele gst Joža Vilfan. Praska jt sledila, ko je Vilfan izjavil, da' komisija ne more dobiti preisko valne oblasti brez pristanka pri zadetih balkanskih držav.
Johnaon je odgovoril, "da ima varnostni svet na podlagi šeate-ga člena čarterja Združenih narodov pravico do preiskave, ča* prav ae države upirajo. Nobena država se ne more protivlti volji večine."
Iz poteka debate je bilo raz vidno, da bo ameriška resolucija poražena. Ta določa ustanovitev stalne komisije za balkanske države. Tvorili naj bi jo reprezentanti vseh članov varnostnega sveta. Samo Velika Britanija in Kitajska sta podprli ameriško resolucijo.
Francoski delegat Alexandre Parodi je sugerlral, naj ae rep-rezentacija v komisiji omeji na "nevtralno" grupo sedmih dr-žav. Sugestijo je pobijal John son. Njegov argument je bil, da se bi razlike pojavile, čeprav se bi reprezentacija orne jila.
Kongres zaključil zasedanje
Ponovno se bo sestal v januarju
Washington. D. C. 27. Jul.— Prvo zasedanje osemdesete«« kongresa je bilo zaključeno da nes ijutraj po vroči politični debati v senatu o Trumanovih nominacijah. Sest imenovanj senat ni potrdil.
Senat je potrdil Imenovanje Jamesa V. Forrestala, mornarič-nega tajnika, za načelnika novega departments narodne obrambe, in Philipa B. Permanu za generalnega tolicltorju.
Zadnja seja senata je bila zaključena ob 2:49 zjutraj v nedeljo. Trajala je šestnajst ur. Nižja kongresna zbornica je zaključila svoje delo pred polnočjo, nakar so kongresnikl zapustili Washington.
Prihodnje zasedanje osemdesetega kongresa se bo pričelo 2. januarja. -
Možnost je, da bo predsednik Truman sklical izredno zasedanje kongresa, ako bo potrebno.
Kongresnih Blatnik obsodil britsko blokado
Washington, D. C., 26. jul. — Kongresni k Blatnik, demokrat iz Minnesote, je v svojem govoru ostro obsodil britako blokado Paleatine. Odrejena je bila, da se prepreči dotok židovskih beguncev v Palestino. Blatnik le o/načil blokado za brutalni čin proti Židom, ki iščejo zavetja, a ga ne morejo dobiti.
Kuhn bo postavljen pred sodišče
Monakovo, Nemčija, 26. jul,— Fritz Kuhn, bivši vodja Nem-ško-ameriškega bunda, nacijske organizacije v Ameriki, bo postavljen pred nemško sodišče. Kuhn je bil aretiran in odveden v jetnišnico, kjer bo čakal na obravnavo. Aretacijo je naznanil državni tožilec Julius Hers.
Napad grških gerilshih sil odbit ?
Atene, Grčija, 26. jul. — VoJ-ni urad poroča, da m vladne čete odbile napad gerilskih sil na Oreveno. Prej Je naznanil, da so te sile obkrožene. Poročilo dostavlja, da so grške gerilske enote napadle Konico v prodi» ranju proti Inani, glavnemu mestu province Kplrlj. Vladne če i te so odbile napad.
državni department potlačil poročilo 0 situaciji v nemčui
Washington. D. C.. 26. Jul. — Državni department je priznal, da je potlačil poročilo o eko> nomski situaciji v ameriški in t>ritski okupacijski coni v Nemčiji. To Je storil Iz namena, da se izogne konfliktu v dtskuzljah jl Veliko Britanijo o produkciji premoga v Poru r Ju.
Poročilo je sestavil Robert Moses, bivši newyorškl komi sar Vojni tajnik Patterson je dejal, da je vojni department predlagal objavo poročila, a Je naletel na opozicijo a strani državnega depart mm ta, čigar beseda je obveljala.
Besednik državnega departments Je Izjavil, da Je drževni tajnik Marshall odločil, dp se poročilo ne sme objaviti, dokler ne bo dosežen sporazum z Veli-ko Britanijo glede povečanji produkcije premoga in jekla v Por ur Ju.
Pat ter eon. ki )e resignlral kot vojni UJnik. Je na sestanku s časnikarji priznal, da Moseaovo
poročilo kritizira britake In a-meriške avtoritete v okupacij ski coni v Nemčiji, Moa«* j« bil posla» v Nemčijo v svrho študije ekonomskih, industrijskih In živilskih problemov. V svojem poročilu je orisal met/) de, ki bi po njegovem mnenju pospešile rešitev problemov
New York. 26 jul. — Robert Moses je dejal, da noče Izraziti svojega mnenja o državnem de-partmentu, ki Je potlačil njegovo poročilo o ekonomski situaciji v ameriški In brltskl okupacijski coni. "Delo, ki mi je bilo poverjeno, sem isvršll," j« rekel. "Zdaj me sploh ne bri-ag, kaj bo državni department storil z mojim poročilom."
Moses je ra/kril. da jo imel pi<^l povratkom v Ameriko raz govor z generalom L. D Clayem, načelnikom ameriške vojaške vlade v Nemčiji. On mu Je svetoval, naj predloži poročilo vojnemu departmentu v avrho objave.
avstralija zahteva akcijo v indoneziji
Intervencija varnostnega sveta Združenih narodov
V A 2 N A POSVETO-VANJA V LONDONU
London. 26. jul. — Avstralija je obveatila Veliko Britanijo, da bo zahtevala akcijo in intervencijo varnostnega sveta Združenih narodov, da se konča vojna v Indoneziji, katero ao začele1 holandske oborožene sile. Pričakuje ae, da bo apel Avstralije pred varnostnim svetom prihodnji teden.
Ko je britski zunanji minister Ernest Bevin prišel v svoj urad, je našel na mizi kablogram avstralske 'vlade ■ pozivom, naj izrazi stališče Velike Britanije glede takojšnje intervencije varnostnega sveta v Indoneziji. Pričakuje se, da bo Velika Britanija podprla Avstralijo.
Bevin je potem povabil ameriškega poslanika Lewisa Douglass na sestanek. Slednji ae je odzval in prišel v Bevinov u-rad. Poročilo trdi, da Je Douglas Informiral državni department o akciji avatralake vlade.
Nekateri krogi trdijo, da Tru-manova administracija odobrava holandske napore, katerih cilj je vzpostavitev kapitalističnega sistema in Izkoriščanja domačinov v Indoneziji. Celo londonski tednik Economist, ki zagovarja kapitalistični sistem, piše, "da Amerika skuša nsre diti iz Indonezije novo j?ozorl-šče dolarske diplomacijs." Vprašanje je, ali bo mogla Truma-nova administracija voditi opozicijo proti avstralskemu apelu, naj varnostni svet intervenira v Indoneziji v svrho končanja vojne in vzpostavitve miru.
Važna posvetovanja med člani britsko vlade ao sledila avstralskemu upelu za akcijo. Lord Addison, tajnik britskih dominionov in kolonij, Je imel dolg razgovor z Bevlnom. Vest pravi, da odločitev zavisi od premicrj« Attleeja.
V Londonu smatrajo holandske vojne operacije za poskus restavriranja predvojne kapitalistične ekonomije v Indoneziji, katere se hočejo domačini otre ati.
Bivši kongresnik May obsojen
Apel za novo obravnavo zavrnjen
Washington, D. C.. 26 jul. — Andrew J. May, demokrat in bivši kongresnik Ii Kentuckyja, Je bil obsojen v zapor od osmih mesecev do dveh let. Isto kazen sta dobila brata Henry in Murray Gsrsson, munidjskega magnate iz lllUioisa.
May je bil spoznan za krivega, da Je sprejel podkupnino $53,64.1 itd Garsaonovih kompa-nlj, ki so dobivale naročila sa munlcijo od vojnega departments v vojnem času in grma dile ogromne profite. Kontrakte so dobile s posredovanjem bivšega kongresnik», ki je bil načelnik odseka za vojaške zadeve
Obsodbo Je Izrekel federalni sodnik llenry A. Schweinhaut. Vsi obsojenci bodo odvedeni v federalno jetnišnico May Je bil poražen, ko je ponovno kandidiral za kongresnika v svojem d Istri k tu v novembru lanakega leta On Je bil član kongreea 16 let In star Je 73 let.
Zagovorniki 10 takoj po obsodbi apelirali za novo obravnavo Hodnik Schwflrtnhaut Je zavrnil apel Vel obtoženci to trdili, da so nedolžni.
PONDEUEK, 28.
wL Jtakih, naójrfb
PROSVETA
THE ENLIOHTEMMENT
#
GLASILO I« LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Oigan ol and publuhod by Slom« National Bonofit Socioty
Naročnina aa Edruiono drieve (Uvon Chlcaga) In Kanado $000 na loto« S4.00 u pol lota. SLPf sa Mrl lota/ sa Chicago in okolico Cook Co~ $9.50 sa calo Uto, $4.76 s« pol UU; s« Inosom.tvo $11.00
Subscription ratas: lor t ho U nI tod Sialos (oxcopt Chicago) and Cañada $s oo por yoar. Chloogo and Cook Couaty SSJS por yoor, foroign countrU» $114)0 por J—*
Cono oglasov po dogovora—Rokopisi dopisov in np»aro6o«lb člankov so no vračajo. Rokopisi litorarno vtoblns (črtico, povoati, dramo, pos mi itd) so vrnoj« poéUJatolJu 1« v slučaju, čo Jo prilotU poltnlnn
Advortislng ratos on sgroemonL—ManuscrlpU of copununications and un»ohciied sitíelos wlU not bo roturnod. Othor manuseripts. sueh as storios. piar«- po*ms, ote.. wUl bo roturnod to sondar e»ly whon sccomponlod by soU-add«oss«d and stampod snvslopo
Naslov na vso« bar Ima stik s listom: -
PROSVETA 3$f7 • 59 So. Lauredal* Ave., Chicago 29, IUlaole
rtizana
Na ali ki |o videti fteno argentlnakega diktatorja Por on n. ki Je a svojim "driavnlna" poootom silno rasveoolU* španakog* diktatorja Franca, v Madridu po faiUHčno aalutlmla in proglasila *pan-sld In aroontlnski klorofašlsom sa "tteio demokracijo", potem p« ae Jo podala v Htm k popeiu In drugi visoki goopodi. Na sliki Jo le vi doti v druibl ItallJanakoga klorlkalnogs premlorja DoGaapo-rtja. ki II )e priredil aLvnootl banket.
*
I
pismo iz francije
Dve triperesni deteljici v Parizu
Pariz, junija 1947.
prva deteljica: Ferdinand Ko-Jnik na štev. 18, rue de Vien-flLplan Grims v %rlebachu "n Metzu in abbe Hodnik, tel. fcbinson 14-61, Pariz.
Druga deteljica: Zalar bivši sekretar ambasade v Parizu, št. f rue Lincoln, črnoborzijanec Ogrizek in emigrant Majster.
Pole" teh dveh deteljic so še drune deteljice, triperesne in ^peresne, n. pr. pater Riquet, Jnani pridigar v Notre Dam* Charles Chaillet, urednik glasnika "Témoignage Chrétien itd.; ali pa: gospa Chabrier, gospod Bourgoin, prof. Sicard, prof. Lacroix itd.
Prva deteljica "skrbi za duše slovenskih izseljencev", druga deteljica "objokuje usodo slovenskega ljudstva", tretja deteljica skrbi za prvo deteljico, četrta deteljica pomaga drugi de-
^Kolednik, "direktor Katoliške slovenske misije za Francijo in francoske pokrajine", je prqpali študent mariborskega semenišča. od- koder je bil izgnan zaradi moralnih prestopkov. Bo-coslovske študije je fcopčgl v Sibeniku, menda potem, ko je prestal že štiri kazni zakadi nemoralnega vedenja. Na korçcu je bil poslan v tujino, ker se je glas o njem že preširoko razne-sel. Zaustavil se je v Parizu Vdinjil se je na bivšem jugoslovanskem poslanstvu v Parizu, obenem pa je "pastiroval" med slovenskimi izseljenci.
Kolednik ne veruje, prepričan pa je, da s križem lahko še zelo mnogo opravi. Zato pridno uporablja križ in svoj naslov pri vseh dogodivščinah in,v vsej svoji podli kampanji proti svobodi, ki si jo je slovenski n^rod izbojeval v trdi borbi z okupatorji in domačimi izdajalci.
Pred vojno se je Kolednik skušal uveljaviti v Franciji kot prevajalec iz slovenščine. Dosegel je, da je francoska Akademija nagradila njegov prevod Jurčičevega Jurija Kozjaka z zlato medaljo. Obenem si je kupil neki doktorat na pariški univerzi.
Med narodnoosvobodilno vojno je našel kmalu mesto med sebi enakimi izdajalci slovenskega naroda. Toda on se iz principa navadno ne strinja s
tem, kar večina okrog njega sprejema, ker pač hoče vedno izstopati od drugih. Zaradi te-fia se z domobranci ni v vsem strinjal. Zato pa se je z dušo in telesom prodal izdajalcu Rup-niku in postal njegov osebni svetovalec. Stanoval je dokaj časa pri Kacinu, kateremu je bil v marsičem svetnik in po-magač.
Frnl zmagovitim pohodom naše armije je pobegnil obenem • škofom Rozmanom na Koroško, od koder se je prihuljeno vrnil
junija 1945 v Slovenijo. Hlinil je domobranskega spokorjenca,
v resnici pa je vohunil in hujšal proti OF. Ko mu je bilo u' prevroče, je jeseni 1945 zopet
Pobegnil k sebi enakim na Koroškem.
Clm je prišel v Pariz, se je «vijačno polastil vodstva naboŽ-h* organizacije slovenskih izseljencev, dasi je za rektorja Kar toitske misije Slovencev v Fran-«ji imenovan Emil Hodnik.
r Kolednik. tako Hodnik in «u*l člani "Katoliške misije" ,ri*J« posebne plave legitimaci-J' kl s<> jim jih izdale pariške <*uvene oblasti. Te legitima-Jim odpirajo vrata v vse mkvene ustanove, pa tudi čez ^-'sikateri dižavni in samo-«P»avr,i prag ^ da z njimi priti.
Kolednik na te legitl-1 ^J' "e da mnogo. On se ra-'' 1/uJe ponarejenih leglti-duhovnika šibeniške ško-' 'janščini in hrvaščini, u 1 «ivilnimi legitimacija-1 s» i »osebnimi dovolil-1 l*»tovanje. ki mu jih ' sekretar ministra " Floret. Kolednik ponekod tudi za 1 ' 'a repatriacijo. V dobiva iz rok neka kcionarjev francoskega anarsu dovolilnice l " M* letovanja po vsej 'i An«U>-američanov ruce za križarjenje ši
j»'
m fije Z fd
viji, zavajati zapeljane begunce in nagpvarjati jih, da se produjo prekomorskim plantaŽarjem do smrti. '
"Sekretar" mu je Mirko Ku-kovica, belogardist iz D. M. v Polju. Ta f>o zagrizenosti še prekaša svojega zapovednika Koledrtika. Njegovi starši, ses tre in bratje gladujejo v Spit talu, pa jih Mirktí tolaži/ da skoraj pride čas, ko se "vrnejo v boljšo domovino". Pri tem seveda vedno zamolči, na katero "boljšo domovino" misli.
Kolednikov namestnik v Parizu je Hodnik, manj prebrisan, zato pa tudi občutno bolj reven. Vsako soboto ga lahko vidiš, kako hiti k gospodu Bour-geniu, Parižani in uredniki, ki je sicer zelo povprečen človek, odlikuje pa se po svoji mržnji proti vsemu novemu na Balkanu, predvsem pa v Jugoslaviji.
List je listu enak, pravi narodni pregpvor; pes psa v lajanju posnema, pravi drugi. Zato tudi Hpdnik Kolednik* v marsičem posnema. Da ne bi zaostajal, si je tudi op "nabavil" sekretarja. Njegov sobrat Kolednik je bratoval s Haci-nom, Hpdnik pa si je našel sina bivšega policijskega komisarja v Ljubljani, dr. Franca Žajde-lo, ki je prišel od Kreka iz Kima in stanuje na Št. 31, Rue Frédéric Lemaitre pri gospodu Vael Albertu.
Dr. Žajdela poleg "sekretar-sklh poçlov" vneto zasleduje in voha za naprednimi jugoslovanskimi študenti v nadi, da bi izvohal kaj za svojo ovaduško dušo.
Da ne bi bil Pariz prepoln slovenskih "dušebrižnikov", se je naselil tretji list te triperesne deteljice, Cfrirns, v Merlebachu. Tudi on je pobegnil pred našo aripado. Kmet Drobnik v Gra-hovein pri Cerknici se bo gotovo še spomnil, kako je prthitel nekaj dni pred kapitulacijo Hi tlerja k njemu Orims in ga ro til, naj mu posodi za neko nujno délo svoje kolo.
"Saj se bom kmalu vrnil; čez nekaj ur se vrnem," je hitel Grims, ko se je Drobnik obiral in rti vedel, kaj bi storil, dokler mu končno ni ugodil. Seveda Grims še danes ni vrnil Drobni ku kolesa. Ni mu ga vrnil in zelo enostavnega razloga, ker je pobegnil z njim v Italijo in od ondot v Francijo.
"Molil sem za Drobnika, mo lim in še bom molil," se opravičuje Grims, kadar ga kdo spo mni, kako tolovajski se je polastil kolesa v Grahovem.
"Ce mi Drobnik onikrat ne b bil posodil kolesa, ne bi moge moliti danes niti za njega, nit za sebe.''
"Mačka vedno na npge pade.1 pravijo stari ljudje. Tudi Grims se je v Franciji kmalu znašel Zvohal je, da je okrog MeUa mnogo slovenskih izseljencev Zvftdel j*, da imajo svoj Foyer neke vrste prosvetni dom Merlebachu. Čez kratek čas Je Grims še sedel v tero foyerju Tu sedaj vlada Grlmsova beseda. On prireja predavanja predstave, daje filme, deli podobice in daje odveze.¡j
Toda Grims se ni omejil samo na ta Foyer. Približal se je tu di krajevnim francoskim obla •tem. Nekatere je celo prepri čal, da "je v Jugoslaviji teror" in da je on, Gríros, komaj od nesel živo glavo. Posebno rad mu verjame take reci prefekt v Metzu. Zato pri njem Grimso-va beseda mnogo zaleže. Na ta ko besedo je ta prefekt nedavno dali potrebne papirje emigran tu Udoviču za samostojno obrt dasi je dobro znano, da franco-ske oblasti danes takih papirjev ne dajejo niti starim slovenskim izseljencem.
Pomogla je ünmsova beseda in pa pismena izjava emigranta Udoviča, da mu jugoslovanska ambasada kot neprijatelju FNRJ ni hotela podaljšati jugoslovan ski potni list.
Toda delavnost Grimsa. Ko-ledniks ln Hodnika se ne omejuje samo ns do sedaj opisano To je samo "del vsakdanjega dela", samo del "onega drobne ga dela", k< izpopolnuje "pav-ze" v "velikem načrtnem dela"
In v čem je to "veliko na-
K
' mnogo potuje. Cilj Potovanj je urno ed*n I tvo proti sedanjemu Iwenij» m v Jugosla
'Venci j i vse preveč obračajo oči i svoji osvobojeni domovini, Titovi Jugoslaviji; z vsakim dnem javljajo nove skupine i$se-jencev za preseljevanje v Ju goslavijo, kljub protestom Grim-ta, kljub klevetam Kulednika in kljub pastirskim pismom Hodnika; val za preseljevanje je taco močan, da ga ni mogoče zaustaviti. Zato so Grims, Hod-i nik in Kolednik preoblekli svo-volčje podobe v ovčje obleke; začeli so nagovarjati izse-jence za preselitev v domovino. Njihov račun pri tem je ta-le: napredni Slovenci med izseljenci imajo v svojih roluih večino vodilnih mest v izseljenskih društvenih in kulturnih organizacijah, da so neprijatelji 'Judstva omejeni v veČini primerov na golo ogovarjanje in ifvekanje v noč. Zato je najbo-je, da oni, ki "okužujejo verne", pojdejo Čimprej v Jugoslavijo. Za njih ne bo škoda, če lm še obleko socializirajo"; oni pa, ki ostanejo, bodo verni m pčslušni.
Drugo: francoske oblasti se resno bavijo z načrti za naseljevanje emigrantov v svoji deželi. Prazna mesta za naprednimi Jugoslovani treba tem prej napolniti z novimi "vernimi in za vednimi". Na Koroškem in v Avstriji sploh je baje mnogo "v«rnih in zavednih". Saj žive senci Rožmana, papeževega poslanca Jagodica in drugih. Med njimi so res tudi taki. ki so se le malo preveč odkrito prodali Nemcem, toda to nič ne de. ¿ko! v Dijpnu ima precejšnjo besedo pri francoskih oblastih. Duhovnik Bellard, ki je bil izgnan iz Beograda, in primorski učitelj Mlekuš Drago pa ne bosta obžalovala peta in podplatov, da najdeta za priseljen ce zaposlitev.
"Izseljenci, ki so bili doslej v Franciji, so bili po večini rdeči", govojre Grims, Kolednik in Hpdnik. "Kmalu bodo najbolj nevarni odstranjeni. Ostali bodo samo naši. Ko bomo pripe-
ljali še naše najbolj goreče s
Koroškega, bo ta kvas prcrodil vse naše izseljence in vprašanje komunizma med slovenskimi izseljenci v Franciji bo rešeno."
Tretje: V Italiji je precej slovenskih študentov emigrantov. Doslej je bilo v tej deželi več emigrantskih in drugih ustanov, ki so dajale podpore. V|e-ga tega bo kmalu konec. Z ratifikacijo mirovnega dogovora z Italijo se bo tod marsikaj spremenilo. De Gasperi je sicer dobil visoko priznanje in mnogo dolarjev, toda nakopal si je tudi gnev italijanskega naroda, in končno slej ko prej bo moral ugoditi Jugoslaviji in ukreniti nek^j z jugoslovanskimi emigranti. Vsi drugi zaščitniki teh študentov odhajajo iz Italije. Tudi dr. Krek in Zebot sta na poti za srečo onstran velikih morij.
Nekaj Štipendij bo dal Fran-co, nekaj belgijski škof, nekaj angleški nadškof Griffin, znani zaščitnik "ustašev in drugih", ki bi bili morali biti izročeni Ju-goslaviji; ostali pa bodo razmeščeni po francoskih semeniščih.
Četrto: V Argentini, v deželi južnega sonca, je oče Hladnik. On baje pripravlja fciesto za veliko Število emigrantov. Baje je prijstelj s predsednikom vlade Peronom, In Peron je baje dober prijatelj emigrantov. Tjakaj bo treba poslati vse, kar bo ostalo v Franciji, kar ne bo študiralo pri Francu In Grlfflnu in kar bo sposobno za delo. % Argentina namreč ne potrebuje rok za molitev, ampak samo krepke roke za delo, moške od 22 do 45 let stare.
Tako je delo, taki načrti in take skrbi prve triperesne de tellice.
Zal, je v današnji Franciji še precej vrtnarjev, ki pridno zalivajo takim cvetlicam. Brez ta kih vrtnarjev bi te cvetlice o-vele, U davno ovelc. ker so Izkoreninjene iz naroda, katerega j so izdale.
Druga triperuma deteljica je praktično manj delavna. Je p* "filozofsko" bolj navdahnjena. Njen vodja Je Zalsr. bivši sekretar ambasade FNRJ v Pari- j ni. Nagrabil s i J* bil precej de narja. Kito je dokaj časa dobro živel
Zalar skrbno študira vse da-i našnje Jugoslovansko časopisje
I migracijska vprašanja in odgovori
Vprašaniei Ko sem služila pri organizaciji U. S. O. v Evropi, sem se tam seznanila z mladim moškim, s katerim sva si potem dopisovala, ko sem se vrnila v Zed. države. Se^jaj sva se odločila, (}a se poročiva. On je rojen v cjeleli^ ki ima majhno kvoto in še ta je ie prenapolnjena. Kako morem pospešiti njegov prihod semkaj?
Pogovori Ako morete iti preko morja in ga poročiti, bo mo-gel dpbiti prednostno vizo v okviru kvote. V tam slučaju morate po vaši poroki izpolniti peticijo Št. 1 133 in jo vložiti pri U. S. imigracij|ki in naturaliza-cijski službi v Philadeiphiii, Pa. Navesti morate vse podatke o vpši poroki, kakor tudi o vaši možnosti, da lahko skrbite, da vaš fpož nji postane po prihodu v to deželo javno breme. Po odobritvi te peticije, bo informiran konzul v deželi vašega moja. n«kar bo vaš možjivj-ščen na listo onih, K* imajo prednost v izposlovanjih kvothih vir. Ko bo prišel, na vrsto, mu more konzul (ameriški) izročiti vizo, pod pogojem, da v*š mož v vseh drugih ozirlh ^dostl naseljeni-škim postavam nqše dežele,
m
. i i ••■'*» •. >
Vprašanjet Moj bratranec živi v Jugoslaviji, bi rad prišel v to 4eželo in prevzel tukaj mesto farmskega upravitelja. On je izkušen farmar. Kaj naj ukreni, da lahko pride semkaj?^
Odpovor: Ako je vaš bratra nep vešč agrikulturist, ki si je svoje tozadevno znanje pridobil s šolanjem na kolegiju ali uni-verst, ali potom upravljanja farme, tedaj ima prednost za-prositvt» za prednostno vizo v okviru kvote. Ako je služba, kl mu je nudena upravnega značaja, tedaj mora konzulu v svoji deželi predložiti prepis pogodbe od svojega de^bdajslcs ali gospodarja. Konzul bo to sprejel
kot dokaz, ds vaš brstranac ne
bo postal po prihodu v to deželo javno breme. Zakon, znan pod imenom Contract Labor Law, ki izključuje tujezemce, s-ko pridejo sem kot najeti delavci, ne bo prizadeval vašega bratranca, ker omenjeni zakon vključuje pergoje, ki se nanaša jo na osebe, ki ne pridejo v tem pogledu sem kot navadni delavci.
•
Kako poatatl državljan Zed. drla v
Organizacija Common Council for American Unity je izdala 05 strani obsegajočo knjižico, katero sta sestavila Marian Schibsby in Read Lewis in katere naslov je "How to Become a Citizen of the United States." Knjižica nudi točne in podrobne podatke z ozirom na vse po trebne korake naturalizacije, kot tudi 131 vprašanj in odgovorov za prwilce državljanstva Vključuje tudi ustavo Zed. držav. Cena je 35 centov za knjižico.
Common Council je tudi Izdal 38 strani obsegajoč razmnožen pamflet v italijanščini in angleščini, koftudi v, poljskem in an gleškem jeziku in v španščini In angleščini. Ti tujejezičhi mlme-ografirsnl pamfleti vključujejo pregled naturali/.acijskih postav in procedure dobivanja držsv IJanstva, ter 131 vprašanj in od govorov. Cena je 35 centov. Ko naročite katerokoli od navedenih knjižic zase ali za svojega prijatelja, priložite znamke ali pa Money Order za naročilo in naslovite na: Common Council for American Unity, 20 W. 40th Str.v New York 18, N. Y.~Flls.
Nabirali «o pelin
Horpelje.—Na pobudo okrajnega odbora za počitniške kolonije se je 17. t. m. v Herpe-ljsh—-Kozini izvedla akcijs za nabiranje pelina. Akcije so se udeležile množične organizacije iz Herpelj—Kozine in vseh okoliških vasi, ki so s svojim požrtvovalnim delom nabrale skupno 2615 kg pelins.
Najbolj marljiva je bils sin dikalna podružnica nameščen cev državnih in pravosodnih u stanov pri okrajnem izvršilnem odboru za Sežano, ki je tega dne nabrala 633 kg in natovo rila na kamion vso količino nabranega pelina. Zelo dobro so se izkazale tudi žene in mladi na iz Herpelf—Kozine, mladina iz Ocizle, v**i Tublje, Klanec Famlje—Goriče, podružnica "Prerada" v Kozini in drugi,■
Pelin se bo oddal tovarni zs izdelavo zdravil v Ljubljani po 16.60 lir za kilogram. Izkupiček bomo dali v sklacfc za počitniške kolonije.
S to akcijo so naši ljudje ne samo prispevali lep delež za po moč našim otrokom, marveč so
Amerika pravočasno ne reši nevarnosti komunizma",
"Politične misli" Zalarja zve sto ponavljata in prežvekujeta
črnoborzijsnea Ogrizek in Msj ster.
Edina rešitev za Slovence je po njihovem mnenju beg na za-pad. Ker pa tega ni mogoče izvesti "v polni meri", je ta tri-peresna deteljica pepolnoma o-b upala: Zalar Je začel svojim otrokom govoriti samo po francoski, Ogrizek resno misli o tem, kako bi se preimenoval v Ogri-set, Majster pa se Je predal popolnoma črnoborzijanstvu.
Tako živijo, delajo ln gnljejo izvržki naroda v času, ko naše ljudstvo samozavestno in polno vere v svoje moči stopa v prvo
leto prve petletke v svoji novi | tudi pokazali veliko razumeva-
domovini Jugoslaviji, v bratstvu ln edihstvu z vsemi narodi Jugoslavije.
Tudi francoski narod prezira te izvrike. Bilo je več prime rov, ko so pariški študentje pometali čez prsg študente emigrante, ko so francoski delavci pokazali vrata emigrantom in ko napredni Francozi zahtevsjo od svojih oblasti, d s postavijo Izven meja Francije vse tinte, ki jih podi pe »vetu zla vest pred narodom, katerega so izdali, in da predajo Jugoslaviji vojne zločince, kl skušajo najti zatočišče v Franciji.
(Ljudska pravica)
nje za trud, ki gs naša ljudska oblast vlaga ns tem polju.
Kobel Ciril
iWIIKWIi»»»»»*»««»»*»*»*»»»»»»»
DOPISNIKOM M ČLANOM
JKDKOTC Kadar pišete Prosvetl ali gUvti u»ad §WPJ. M possblt» r naslovu napraviti poltne šle Vilke M sa besede Xhlcsffo' Na kuverti veelej sspišltei Chi cago n 111. Te bo olajšalo dele M čikaški pošli, nam pa po •pešile dostavi)saje polte.
diskriminacija ponovno pred kongresom
Ena preizkušnja pripravljenosti te dežele, da demokracijo tako izvaja kot uči, je njeno stališče napram zakemodaji, ki bi pre prečila ali omejila diskriminacijo pri uposljevanju na podlagi plemenskega ali narodnega izvora in veroizpovedi. Taka zako-nodaja,—zakonski osnutek za vzpostavo stalne zvezne komisije za pravično postopanje pri uposljevanju—je bila ponovno predložena v kongresu.
Prizadevanje, da se omeji zapostavljanje pri uposljevanju potom federalne posts ve, se j« pričelo že tekom vojnega časa, ko je še obstajala tozadevna vojna komisija poznana pod kru | tiesmi FFSC (Fair Employment Practices Committee.) Ta odbor uli komisijo je vzpostavil s svojim dekretom predsednik Roosevelt v letu 1943, "s trdno vero, da demokratični način življenju v deželi sami je mogoče uspešno braniti sumo s pomočjo in sodelovanjem vseh narodnosti, Živečih v mejah te dežele." Tu začasna komisija se je brigala predvsem z zadevami zape>-stavtjanja v vojni industriji. Radi pomanjkunja financ Je morala ob koncu vojne zaključiti svoje delovanje. Prav za prav je končala 30. jun. 1046 ter je obenem dala poročilo, v katerem je naglašeno dejstvo, da se je zapostavljanje pri uposljevanju obnovilo v povojnem času in to jredvsem napram delavcem me likanskcgs in Židovskegu izvora, kot seveda tudi napram črn cem, ki so vedno predmet zapostavljanja. Značilno je, da ta diskriminacija ne izključuje ve teranov. Vojhe industrije, v ku terih so bili prej ti delavci do brodošli, jih sedaj zapostavljajo ko so spet zaposljene z mirnodobno produkcijo.
Ko Je bilo obelodanjeno to poročilo o novem pojuvu zapostav Ijanju pri uposljevanju, so bili predlogi zu vzpostavo trajnega FEPC nekako zadušeni v kon gresu, nuj več rsdi opozicije kon grešnih predstavnikov z našega Juga. A
Sedanji predlog je znan pod Imenom Ives-Fultonov osnutek ln v senatu ga Je predložil senator Ives (Iz New Yorka), do
čim ga je nižji zbornici predne sel poslanec Fullton (Iz Penn-sylvaniju) v mesecu marcu letos. Predlog ima podpore» med člani obeh glavnih političnih strank, kakor tudi od stisni narodnih organizacij — verskih, vzgojnih, profesionalnih, delavskih in ve-terunsklh.
Temelječ nu principu uspešne tozadevne zakonodaje v državi New York, se Ives-Fultonov osnutek naslanja na nooporočno človeško pravo, da je do uposle-nju brez diskriminacije upravi čen Vsakdo ne glede na rust), narodnost, vero ali prepričanje "ker Je to civilna pravica vseh prebivalcev Zed, držav." Ven-dar pa osnutek ne krije "vseh ljudi", kajti predvideva tozadevno zakonito kontrolo le n*d delodajalci, ki uposlujejo na<< 50 oseb in katerih obrati vplivajo na meddržavno ali ino«?m sko trgovino. Zakon bi Ščitil delavca pred zapostavljanjem pri uposlltvl, odslovitvl In z ozirom na delovne tu/mere, Ne bi pa vključeval zaščite za delu v-državnih in mestnih ali ob-
črtno delo", za katero ta tripe- |fa osnov! tega čtlvs Izgrajuje resna deteljica uživa naklonje- gVojo teorijo o skorajšnjem iz-
C'P
člnsklh uprav, veljal pa bi za federalne delavce ln uslužbence. Uslužbencev ali delavcoy upo-Klenih pri verskih, bratskih, blu-glnjskib, socialnih ln vzgojnih organizacijah ta zakon tudi ne
bi prizudevul, ako .take organizacije obratujejo na kirezproftt-nl bazi.
Osnutek predvideva vzpostavo kemiislje, ki naj bi jo imenoval predsednik, potrdil senat, ln kateru bi izvajala novi zakon ter poskrbela, da bi bil uveljavljen, a komisija bi skrbno preiska i vsako obdolžitev ali pritožbo diskriminaciji, bodisi napram elodajalcu ali napram uniji. *tovu postava bi namreč prepovedovala unijam z več kot petdeset člani zapostavljanje posameznega delavcu aH omejevanje svojega članstva na tuk način, da bi to posamezniku gotove rase, narodnosti ali vere odzemnlo priliko do zaslužka. V slučaju, da bi komisiju dognala upravičenost pritožbe, bi najprej po skusila stvar izravnati potom posredovalnih nusvetov. V zve-'
b tem bi tudi imela oblast vzpostaviti lokalne ter okrožne posvetovalno-posredovalne od-jore, V siučuju neuspeha teh metod Izravnave, bi zamogla komisiju zaprositi federalno sodišče, du odredi izvedbo njenih ukazov.
Eden od razlogov, ki se na-glašajo med nasprotniki osnutka je, da bi zamogle posamezne države bolj Izvajati te vrste zakon svojih lastnih Industrijskih področjih. Stvar pa je ta, aa medtem, ko so bili tozadevni predlogi prednešenl v mnogih državah Unije, so pa dosedaj u-vedle efektivne zakone proti sa-postavljanju pri uposlltvl samo države New Yorka, New Jersey, Massachusetts in pred nedavnim tudi država Connecticut. Po mnenju senatorja Chaveza iz Nove Mehike je potrebna federalna postava, da Ščiti drŽave, ki so že uvedle toz^evne zakone pred neupravičeno kompetl-cljo v državah, kt tih zakonov nimajo. Chavez podpira Ives-Fultonov predlog, ki je lz njegovega stališča potreben tudi zato, ker imajo velika podjetja svoje tovarne raztresene po raznih državah Unije In isto je res tudi o unijah, ki imsjo svoje krajevne unije v raznih krajih —in končno meni Chavez, da za m ore federalne delavce in u-službence Ščititi le federalna postava,
Temeljni argument za spre jetje osnutku je v sami izjavi istega, ki se glasi: "Pusluževa-nje zaustavljanja pri uposleva-nju napram (zu zaprošeno delo uli službo) sposobnim osebam ,.. Je v nasprotju z ameriškimi principi svobode ln enskoprav-nosti prilik, dalje Je v nesoglasju r. našn ustavn in končno po tisku široke plasti našega pre-bivulstva v nizki življenski standard."
Ives-Fultonov osnutek je bil predložen kot kompromisni predlog, ker Izpremenjuje nekatere določbe prejšnjih predlogov o tem predmetu. Ko pride pred nižjo zbornico In senat je upati, da h<«lo razprave dovedle Ho prevladovanja demokratičnih naČtl In umeriškerga duha pofttenegu nastopanja,—Flla.
AU ale naročeni na dnevnik
procvalo"? Podpirajte svoj Jlatl
nost nekaterih Francozov, tako Imenovanih prijateljev sloven skih izseljencev in emigrantov"' Prvo: slovenski izseljenci v
c/i tu it tu «lftv< nskeea narod» o U šotisk«, po imen» Marien »levena. so oblasll v New York« ŽÄÄTt •• ">l.vo Äs *-P0d.r„ ašeer p^svtle ns cealo. ke, nt ho | ¿I atomski vojn», o socializaciji lela plačali višje stsnsrlne. tod. t.pred stanovanj, se do roožgan", če 'nas umaknili. Me. tudi šenske se včasih peč irms.le . . .
nI hotela
■Hi
1913	193P
V blag «pomin oimc obletnic« «mrti
n.4. pf.ljub. ln nlkd.r PM.bl|.n. hterk« le »Mir.
MARY ROMIH
kl no* )• s« v*4no MpuatUa dn« I avgusta ISIS.
Mnm »»«M« !• MM« «
IHM V iMtoO* »•■»••• ■•"» SVM »i •• M rn*t»mm MM V«M«. ».|i*WiiM|H U m»—* I« M ■
MIm »mm «t «t MMl 4• m*4 MM IN Ti M S U
T»fci	•• »H *4MUB.
m MU i*iwl»Ua MM.
IHM* M«'.« Hi •••I'M» »•*• «um *•<• m4 HMII«. 4*1« Tv»t« Ml	»MM
Ift». «Mi V »••« SUtoM
v wu« *4tMI »U4M «M Ml.
kl*f M I»»II*H Ml M l«Mi tMmt*" TM4 Ml «t»
£«lu|e*l Ml.Ul M.rile In Lucí). H®míh. »«.rti! I« Lucille, «mtre v CUwiandu. Ohl«.
KRIVDA
FRANCE BEVK
(Nadaljevanje)
Trikrat je dvignila gospodinja pogled, da bi spregovorila, vsakokrat se je premislila. Znova je gledala v fižol, ki ga je bilo ie nekaj zrn ns mizi. Slednjič se je opogumila.
"Ni bilo prav, da si to naredil."
Hlapec je radi Aninega molka čakal na podobno besedo. Spustil je časopis na mizo in vzel pipo iz ust.
"Kaj sem naredil?"
"Jožetu si vrata zaprl."
"Prav ali ne prav. Ali je meni prav, da se pritepe domov, kadar se mu poljubi?" ' Gospodinji ni bil prijeten ta razgovor; le bala se je, da pride kaj hujšega, če ga opusti. Po-medla je smeti na časnik, jih zavila in položila na okno.
"Devetnajst let ima, s kokošmi ne bo hodil spat."
'To je radi tega tako pri hiši, ker ga zagovarjaš. Kdor dela in skrbi, nima besede."
"Saj ničesar nisem rekla. To pravim, da je zrasel in ga ne moremo imeti več tako kot otroka," je govorila Ana mirno.
Hlapec se je ozrl po Anki in opomnil: "Oblačno je." In čez nekaj časa: "Anka, pojdi!"
"Nesi Maričko v kamro in ne vračaj se, dokler znova ne zaspi."
Anka je obstala z očmi sredi poglavja in sredi strani; težko ji je bilo pustiti branje, zato je počakala trenutek.
"No!" je zarenčal hlapec strogo.
Anka se je dvignila, zaprla knjigo in jo položila na polico. Spečo Maričko je odnesla v kamro.
"Zdaj govori, ako imaš kaj!" je dejal hlapec gospodinji, ko sta ostala sama.
"Saj tem že povedala. Pravim, da postaja moški in ni več otrok." -
"Čez glavo ti bo zrasel! Ali mu misliš tudi ključe dati?"
"O tem nisem govorila." Ani je na hlapčeve rezke in pikre besede zrasel pogum. "To pa veš, da ima tudi on besedo. Bolj ko bo dora-ščal, več jo bo imel."
"Ker ga podpihujejo," je hlapec potegnil bezgavko 4» žepa in čistil cev pipe.
"Velik je in tudi sam zsčenja misliti. Poleg tega . .
"Poleg tega?" je hlapec pogledal pozorno.
"Poleg tega ... ima dekle . . ."
"Ošabno deklino!" Ivan je pljunil in položil pipo z mehurjem na mizo.
"Bolj moška je nego on," Je dejala Ana previdno. Nato še previdneja: "Če bi bilo tako kot ni. bi zanj ne bilo boljše.0
'Tako kot ni?" se Je zavzel Ivan. "In kako bi po tvojem moralo biti?"
Ženska ga je gledala prepadena. Spoznala je skrito jezo v njegovih očeh.
"Kako? Nikakor ne ... Saj ničesar nisem rekla!"
Hlapec je zg|abll besedo; nevolja je mrzlično trepetala v njem.
'Tako kot ni, je še lahko." ' "Kaj misliš?"	I
'To mislim, je tolkel hlapec s kszalcem po mizi, "da predolgo odlašamo, kar odlašamo."
Gospodinja je bila prijela za lonec, da bi ga
nesla v vežo in s tem prekinila pogovor. Zdaj je posula, pomislila, postavila lonec za vrata na okno.	#
"Vsaj eno leto mora preteči. Kaj porečejo
ljudje?"
Čakala je, da pride j^ogovor na mesto, ko ga bo mogoče pretrgati. Hlapec pa je gromadil besede, ki se jih ni bilo mogoče izogniti.
"Ljudje!" je brsknil pipo od sebe. "Počakati, da bo fant meni zaklepal vrata, da bo on mene tepel..
Že večkrat je nameravali Ana o tem govoriti z njim. Nasproti otrokom ni priznala, da ni prav, če jih hlapec tepe, vendar jo je na skrivaj peklo. Bala se mu je reči. Zdaj je prišel trenutek; ni ga hotela zamuditi.
"Tepsti bi ga ne smel. Na ta način te bo le obsovražU."
"Sovraži me Že tako. Se zadavil me"bo. Mi pa čakamo. Da bi le vedel, česa čakamo."
"Saj sem ti povedala." .
"Vedno rajni!" se je razburil hlapec in se vzdignil. "Skozi vsa leta bolezni samo on!" »
"Ne očitaj mi tega!" se je sesedla Ana na klop. Ni mogla prenašati, da bi jo gledal hlapec tako ostro. "Dvajset let sva živela skupaj."
"Ali ti je žal po njem?" je siknil porogljivo.
"Žal? Saj nisem nič rekla."
"Vse je bilo na tleh, ko sem prišel k hiši. Človek ni vedel, za katero delo bi prijel. Z otroki ni bilo mogoče delati. Ali je res ali ni?"
•Tega nikoli nisem tajila!"
Drole je šel po Izbi do ure ln se obrnil.
'Tajila nisi, a priznati nočeš. Delal sem, da so me vse kosti bolele. Še malici sem se odpovedal. Od svojega zaslužka sem dajal za delavce; Še za zdravila tvojemu možu, ki ni hotel umreti..
"Ivan!" se je zgrozila Ana.
"Kaj Ivan!" je stal hlapec še vedno na istem mestu in vlekel z rokami hlačne žepe navzdol. Njegov pogled je bil mračen, čelo srdito. "Kaj Ivfn! Ali nisi tudi ti tega nasproti meni večkrat dejala?"
Ana je planila kvišku. Z obema rokama se je zgrabila za glavo, njen glas je bil hripav.
"Tega ne izreči nikoli več! Rajši te več ne vidim!"
Ivan je iztegnil glavo, da se mu je napel vrat in žile na njem.
"Rajši me več ne vidiš? Ha! Vem, da sem1 ti postal odveč. Zdaj, ko bi moral sesti in reči: to je sad mojega truda—me mečeš pod kap."
Ana je molčala.
"Starca," je kazal s prstom proti kamri, "si negovala pet let na postelji."
"Kaj naj bi bila storila?" je Ana dvignila glavo. Menila je, da bo hlapec ostal dolžan odgovor, a je dejal:
"Z menoj veš kaj storiti."
V ženski se je rodil s trmo pomešan ponos. Dvignila je glavo ln se stresla v zavesti, da je usoda tega moža v njenih rokah.
"Do danes ti Še nisem dala zadnje besede."
Hlapec se je zamajal. Za hip nI vedel, kaj naj odgovori. Iz razburjenosti, ki je sebi ni mogel prikriti, ja zbral na videz mirne, s pod-smehom podčrtana besede.
(Dalja prihodnjič.)
»o»""
Sprehodi po celici
Rsdoljub R. Bosanec Čolakovlč
(Nadaljevanje in konec.)
Potem, ko se njegovi žarki isgubijo, se zdi n\pjs celica, ki je sicer klsvrns in revna, še bolj klavrna ia revna.
neba,
Naše sprehajališče je ob jet-nlškem zidu, izza katerega se razprostira sadovnjak, potem dalje železnica ln predmestje— delavsko nsselje.
Nekegs dne smo med spreho dom zaslišali iz sadovnjaka harmoniko in petje mladih zvonkih ženskih glasov. Potem glasen govor ln hehctanje.
Vsi smo-vzdrhteli. «
Vedro nebo nsd nami. brstje na drevju, ki Je dvigslo svoje vrhove nsd jetnlški zid, planine brez snej»a v daljavi, dekliški smeh—vse to je govorilo, da Je pomlad.
Kakor da nas Je vsbilo, naj bi se spomnili, da smo tudi mt mladi in naj bi bili vsaj ta čas. ki gs prebijemo pod jssnlm nebom, malo živahnejši.
Kakor, da nsm Je govorilo: Hej, jetniki, zsrsdl dolgega bi-vsnjs v celici so vaša lica do-bila sivo barvo njenih zidov. V njenem grobnem miru ste se na vsdili tišine. Glave nosite sklo-njene, kakor da ste nečaaa krivi.. Korsksjte živahneje! Dvignite glave!
Ali se ne veselite niti moje tople sapice, s katero vas božam
vse ensko. niti jasnegs niti dekliškega smeha?
Izmed vseh nas je kakor je kazalo, ta glas rszumel samo živahen fant, ki so ga šele nedavno zaprli.
Ko je zaslišal harmoniko, ja poskočil, tlesknil s prsti in tiho zavrlskal. "Kaj ti je. aH si ponorel?" Stražar je poznal svoje predpise ln hišni red, v katerem ni nič posebej za spomlsdnc dni, ko prxl toplo sapico kopni sneg ns planinah, ko se sliši harmonika ln dekliško hehetanje in ko brsti drevje za visokim Jetnl-
šklm zidom. *	e
Pod vplivom dolge samote človek pozabi stopiti v stik ljudmi preprosto ln neposredno Dogsjslo se Je, da sem ujel pri Uko ter na samem spregovori po nekaj besed s tem sit onim letnikom. Zelo sem se mučil, da bi govoril naravno in mirno. Celo, ko sem govoril o brezpomembnih stvsreh
Ob obisku družine se mi je to dogsjslo vsele). Toda to je že bolj rszumljtvo. Po stiku z Ječsrjt Človek občuti takšen kontrast, ko sa pregrsdo v govorilnici zagleda kakAen ljub I j en obraz: mater, biata. sestro, prijatelje. Custvs prekipljo, radostna In žalostna hkrati Iz vsega tegs pa izpade nekaj kla-
vrnih fraz, ki jih človek Izjecla tistemu, ki stoji malo začuden na oni strani pregrade.
Poznam revolucionarje, ki niso niti malo jokavi, sentimentalni ljudje, ki so pa ob oblakih la stali ln z očmi polnih solz gladali svoje drage brez besed Ko se pa človek vrne v celi co, se vpraša: AH sanjam aH me Je v resnici obiskal ta ali U? Da, tu je bil. Moral bi mu povedati to ali ono, a sem gs samo vprašal: No, kako, ali ste vsi zdravi in kako si potoval? In človek se grize cele ure, se roti, kako bo drugič povsem drugsčen, trednejšl, v razgovoru stvarnejši ter se takoj začne pripravljati na to, da se pri prihodnjem obisku ponovi skora isto.
, Tako ločen od ljudi se človek navadi govoriti sam s seboj Zlasti, ko «se vznemiri. Vide sem ljudi, ki so bili dolgo sami kako so v skupni sobi nenadno «lasno »pregovorili. V samotni celici sem pogosto izražal glasno svoje odobravanje ali grajo pri branju knjige. Ne s vzklikom, ampak s celimi stavki, do kler se nisem zavedel, da glasno govorim.
Prisilna samota razkraja Človeka počssi, neopazno. Šele čez nekaj čass opazi človek spremembo ns sebi.
V samici je sicer tudi disciplina strožja, več prilike za bi-riško znašanje. tu je tudi mraz hujši in večja nesnsgs. Toda, kar te najbolj ubije, je samota. Dnevi, meseci, leta.
Nek» prijatelj, ki Je prišel v našo skupno sobo, kjer smo se
znašli čez nekaj let samotarje I nja, nas je začudeno gledal v začetku. Zdeli smo se mu nestrpni, surofega vedenja, prepirljivi.
Čez leto dni je dejal: "Prej sem je čudil, da ste takšni, zdaj se pa čudim, da niste povsem podivjali." To je prava beseda. Človek podivja. Zlasti še. če se ne brzda, če je temperamenten in postane nerazumljiv človeku, ki ni bil v temnici in ki ne more vedeti, kaj temnica napravi iz ljudi.
Videl sem med izobraženimi, pametnimi ljudmi, ki so se imeli radi prave prizore iz norišnice. Človek potem osramočen sede in misli: kako sem mogel zaradi takšne malenkosti storiti
toliko neumnosti.
e '
Pred mojim oknom bobnijo vlaki. Podnevi, ko se zamotim z delom, jih ne opažam mnogo, toda ponoči, ko me muči nespečnost, me vznemirja "hrope-nje in trušč.
Tedaj me prevzamejo mešana čustva: želja, da bi sedel na vlak in zdrvel kam v daljavo, pa pjpet, da bi pobegnil pred tem ropotom v kakšen miren, skrit kraj. Šanjim o gozdovih, visokih in samotnih, o zapuščenih obalah, ulicah velikih rpest, zborovanjih, množicah ljudi.
Zares, dolgo sem odsoten iz življenja. To čutim vselej, ko se skušam zamisliti tam izza zidu, ki ob nJem drvijo vlaki. Živim čudno, prisilno samotno življenje med štitimi stepami, z nekaj knjigami in pri dolgočasnem delu. Kakšna besedica skrivaj na hitrico tega ali one ga tovariša, to je skoraj edini stik z ljudmi, s katerimi lahko govoriš. Vse drugo je uniforma, disciplina.
In ko se po vsem tem zamislim, da sem* med množico, ki hiti zdaj po mestnih ulicah mesta, ki ga vidim skozi okno svoje celice, me prevzameta tudi neizrečena radost in nekakšen občutek strahu. Kako bom živel z ljudmi? Ali niso najboljša leta, leta ko se človek razvija, ko stopa v najrazličnejše stike, minila med štirimi stenami?!
Nekoč sem gledal vlak, ki je hropeč zdrvel v daljavo. Skozi okno nekega vagona Je nekdo mahal z robcem nam jetnikom v pozdrav. Ob drugem oknu je stala neka ženska in odprta na komolce gledala proti našim oknom. V
Kako je življenje pusto in revno brez žensk! Kako smo zaradi tega surovejši in bolj divji! Hotel sem se zamisliti v družbi žensk, morda še v družbi epih in mladih, kako se z njimi pogovarjam preprosto in naravno kakor včasih, a se nisem mogel. Dolgo bom gledal nanje kot na bitja, ki jih dolga leta sploh nisem videl ali sem jih lahko videl samo od daleč in po katerih sem hrepenel dolga leta v svoji samoti.
Tako se človek "poboljšuje", tako se pripravlja na boljše življenje od prejšnjega. O, laži, laži!
Vlaki bobnijo in njihovo bobnenje me spominja življenja, ki je nekje tam Izza jetniških zidov . . .	Hi Sanjam buden v svoji ozki jetnlški postelji, medtem ko počasi minevajo ure našega trde ga življenja.
Romantično Bohinjsko Jezero v vznožju Triglava ln Bogatina.
Velika regulacijska dela pri Gorici
Vipava.—Saj še ne poznate vsi naše Primorske, ki je ponekod plodna, da daje od sebe bogastvo, kakor ga more nuditi le sončna zemlja našega juga, drugod pa je spet kraška, da more le s težavo nuditi vsakdanji kruh našemu delovnemu človeku. *So pa Um tudi doline, ki bi bile ro dovitne, če ne bi imele preveč vode, če ne bi bile zamočvirjene.
Dolina Lijaka leži v neposredni bližini naše sončne Gorice. Že s ceste, ki vodi iz Ajdovščine v Gorico lahko opazimo skalo-vito podnožje Trnov9kega gozda, ki ga je narava izoblikovala v obliki pravega lijaka. Ta lijak bruha ob spomladanskem in jesenskem deževju neslutene količine vode. Ob poletnem času skromna struga ne da niti slutiti moči in obsega silnih voda, ki preplavljajo skoraj deset mi lijonov kvadratnih metrov plod ne zemlje in besno uničujejo sadove naporov našega delovnega slovenskega ljudstva. Približno ena četrtina tega ozemlja je ne posredno ogrožena od poplav, medtem ko so ostale tri četrtine doline Lijaka zaradi neurejene struge zamočvirjene.
Že v stari Avstriji' in kasneje tudi v Italiji so delali načrte za osušitev te plodne doline. Ostalo pa je le pri besedah in obljubah, ki so se trdovratno pojavljale skozi desetletja zlasti kadar so se bližale volitve. Stara praksa je bila to, nihče pa ni imel resnega, namena omogočiti delovnemu ljudstvu, da bi pridelalo več kruha.
Po junaški osvobodilni borbi so bili naši narodi dovolj zreli, da so pričeli ustvarjati novo, resnično demokratično državno in novo družbeno ekonomsko ure ditev. Prenehala je doba laž njivih obljub. Ljudstvo samo je prevzelo oblast.
Ni še končana obnova, pa že krepko stojimo v borbi za novo zmago, za uresničenje naše prve
Danes mi je trideset let. Od tega sem skoraj tretjino prebil v temnici. Premišljujem o teh tridesetih letih, kakor o življenju nekega drugega človeka Gledam pred seboj vse svoje nspake ln zmote, vse svoje mukami pridobljene izkušnje Ljudje so, ki znajo takorekoč vse življenje na pamet. Pri njih je vse urejeno ln kakor navito Blaženi ljudje!
Jaz sem pa šel po svoji poti tavajoče, veter je udarjal ob mene od raznih strani in Učitelj mi je bilo življenje. Življenje
je pa starokopitni učitelj, ki uči med pretepanjem. Toda ne tepe le s šibo po prstih, temveč z grčavo gorjačo po glavi. Moja glava je polna bunk in brazgotin.
Z vsem tem, kar so mi dale knjige, sem stal nezaščiten in nemočen pred pomanjkanjem in surovostmi življenja v temnici Vržen s svojega navadnega tira odtrgan od ljudi in stvari, brez katerih si nisem mogel mislit življenja, sem se znašel iz oč v oči pred trdim in neizprosnim življenjerrff S težavo sem prenesel fizično te prve udarce.
Mnogo več muk in bojev me je veljalo, preden sem naše" svoje notranje ravnotežje, preden sem odvrgel razni balast svoje ladje, ki bi sicer lahko utonila ali nasedla kje na prod odkoder ni rešitve.
Na vse to mislim zdaj. Za dovoljen sem, da sem vendar kljub vsemu tavanju, krizam sentimentalnosti in romantiki ostal na spisku, da sem prepre čil nasprotniku vse poskuse, da bi me zlomil.
Ko pridem ven, bodo morda noge slabo nosile veliko telo ln roke bodo morda sUrčevsko po-drhtevale. toda to, kar je v meni zraslo v teh desetimi letih, lahko razbije samo smrt.
petletke." Tudi v kmetijskem sektorju naše naloge niso lahke. Ena osnovnih nalog za povečanje kmetijske proizvodnje je iz->oljšanje ogromnih površin naše zemlje. Melioracijska dela so x>verjena Glavni upravi za regulacije rek in melioracije pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo s podrejenimi upravami za regulacije rek in melioracije v Ljubljani, Celju, Ptuju, Gornji Radgoni in Vipavi. Slednja je prevzela regulacijo in me-ioracijo goriškega Lijaka.
Tega velikega in pomembnega dela se je naša ljudska oblast otila komaj dve leti po osvoboditvi. Desetletne sanje o regu-aciji Lijaka postajajo resnica.
Pred dobrim mesecem je na Lijaku zapela pesem dela. Vrla mladina, po večini iz okoliških vasi Slovenskega Primorja, je 20. maja s smehom in pesmijo na ustih zastavila prve lopate. Mladinci in mladinke Stenj ko ve in Kosovelove mladinske delovne brigade so se z radostnim srcem odzvali klicu dela, doumeli so veliki pomen regulacije Lijaka. Brigadi sedaj številčno še nista močni, zato pa tem bolj požrtvovalni in pridni. Vsak dan prihajajo nove skupine, ki se vključujejo v brigadi. Do konca tega meseca bosta brigadi že polnoštevilni.
Vse okoliško ljudstvo se zave da pomena regulacijskih in melioracijskih del. Okoliški kraji pa so se zavezali sodelovati pri teh delih vsako nedeljo, in sicer vsak okraj s 1000 prostovoljci iz obeh con. V nedeljo 15. junija je pri delu sodelovalo sklepaj okrog 3500 prostovoljcev, ki so prihajali na gradilišče s pesmijo in zastavami. To nedeljo pa je poleg mladincev sodelovalo pri delu še tisoč domačinov z lepim delovnim uspehom. Tudi med tednom prihajajo desetine okoličanov na enodnevno prostovoljno delo. V plemenitem delu tekmujejo skupine med seboj za čim boljše rezultate.
Izkopali bodo strugo dolgo skoraj 8 kilometrov. Dan za dnem se kupičijo ob trasi lepo zloženi kupi travnih ruš. Odsek pri glavni cesti že dobiva novo, dokončno obliko regulirane struge. Poleg čiščenja terena od drevja, grmovja in štorov ter drugih del bo treba izkopati
PONDELJEK, 28. JUi.m.....
okrog 60,000 kubičnih mJL
zemlje. Ko bo padla de^' cijska eru, bo.prišlo na ¡ST mnogo več ljudi. Vrhu tega i večji del struge, ki j0 Je ul regulirati v coni A. Ce bo kij uči te v ozemlja onstran £ markacijske črte izvršena v Z letju, bodo regulacijska deh končana že letos.
Tovariš Jože Brus je poln op. timizma. Ogromno delo je na njegovih ramenih. Na zunaj M mU prav nič ne pozna, da Je ln ženir. Je človek novega kova Z našo mladino tvori nerazdrui no celoto. Tudi vse krajevne ir okoliške oblasti in organizacij« nudijo naši mladini in uprav gradilišča svojo pomoč. pra, vsi se dobro zavedajo, da z de lom za skupnosti delajo tudi a sebe.
Uprava gradilišča je zgradil za mladince veliko in lepo bara ko, ki nudi prijeten dom 250 p« rom delovnih rok. V baraki s ločeni prostori za mladince i mladinke, na enem koncu pa j pisarna za tehnično vodstvo i za Štab brigade. Tej prvi bi raki se bo pridružila druga 1 tretja.
Naša rfiladina dela, se uči, s zabava in poje. Pri pouku sodi luje in ga vodi z lepim uspehoi priljubljena tovarišica prof. Za< nekova, ki ima v naši delovi mladini hvaležne poslušalce i prijatelje. Naša mladina na L jaku ima tudi svojo himno, ki pojejo po napevu: "Bratje le soncui svobodi." Evo vam kitici:
Besneči Lijak mi krotimo, nič več poplav zdaj ne bo tod, mi smo gospodarji narave, saj vodam ukazujemo pot.
• Pozdravljamo belo Ljubljano, pozdravljamo tretji kongres, kjen vsa si slovenska mladina zadala je novih obvez.
Naša mladina je vsa naša! D la in uči se. In mi se učimo < nje. S tako mladino nam izve ba naše petletke ne dela skrl S tako mladino, kakor je naša, se upravičeno želel ponašati v svet. Za njo ni pregrad in i mej! Toda s tem je povedano malo. O najlepšem in najbo šem je najteže pisati. R. M.
Razni mali oglati
WOMAN
under 40
Nursemaid and mother's helper Assist in light housework No heavy laundry LONGBCACH 1877
MOVING OUT OF CITY
VETERAN Anxious to buy good car for cssh Call
PROSPECT 4157
WOMAN—MIDDLE AGED Complete charge of 74 year < schoolboy and small apartmeni light housework—own room—fo character references necessary.
Apply Rm 107 608 S. Dearborn
naroČite si dnevnk prosveto
Pe sklepa 1L redne konvencije se lahko naroči na list Prostato ta prišteje oden. dva, tri. štiri ali pet Članov Is ens drušiae k eni naročnini. List Prosvets stane sa vso enako, sa člane ali nečlana H 00 u ono letno naročnino. Ko» pa člani še plačajo pri sseementu tlM «s tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroka. red. da Je list ptedraf sa člana SNPJ.. Ust Prosvets Jo vefta lastnina le gotovo Jo v vsaki draftlal nekdo, ki M rad čltal list vsak dan.
Pojasnilo»—Vselej kakor hitro ksterl teh članov, preneha biti čUs SNPJ, sli če se preseli proč od družino in bo zahteval Mm »roj 11* tednik, bode morsl tisti član Is dotlčne družine, ki Je Uko skupno naročena ns dnevnik Prosveto. to UkoJ nsznsnltl uprevniitva li«w ln obenem doplsčstl dotlčno* vsoto listu Proeveta Ako tegs 'n« stori, tedaj mora uprsvnlštvo znižati datum ss to vsoto naro^nisa.
listu Prosveto Jot
Zs Chicago In okolico !•
I tednik ln ..j-------
t tednika la--------
S tednike in
4 tednike In ------
I tednikov in JU JO
Iapolnlte spodnji kupon. pri loti ta potrebne veolo
Order v pismu In ei naročile Proeveto. list. ki Je rata m*»—'
Za Zdruš. dršavo In Kanado It JO
1 tednik la______1.00
S tednika ln_____1.00
1 tednike la.____________4.40
4	tednike In...........3.20
5	tednikov ln_______2 JO
Zs Evropo Jo...
II JI I*
TU Sto
4.TI J.S0
PROSVETA. SWVJ. 0017 lo. Lowndalo Avo. Ckleaeo SO. I1L
PriloAono pošli Josn
Ustavilo tednik In «a članov mo|o druiiaei
Omamljajoč Jo pogled aa svobodno slovensko planina.