Vrtec na ogledu razstave »Terra Mistica«.
Foto: Ljubica Zgonec Zorko, Slovenska Bistrica, september 2010
Delavnica »Mala plastika.
Foto: Ljubica Zgonec Zorko, Slovenska Bistrica, 21. 5. 2011
lovalk in izdelovalcev izdelkov domače in umetnostne obrti na širšem regijskem in lokalnem območju, kjer s skupnim trženjem in marketingom nudimo celovito ponudbo in promocijo avtohtonih izdelkov in spominkov. S prikazom izdelave in z ohranjanjem znanj bogatimo turistično ponudbo in dvigujemo ekonomsko in socialno varnost ljudi.
Povezavo s širšim regijskim, meddržavnim in lokalnim območjem smo v našem dosedanje delu vzpostavljali s prikazom lončarstva in izdelkov na prireditvah tako doma kot v tujini. Septembra 2007 smo se udeležili Prvega mednarodnega »Topfermarkt« festivala v avstrijskem Gradcu, avgusta 2008 pa 4. Mednarodnega festivala lončarstva v nemškem Annabergu. Povezujemo se z
društvi keramikov in lončarjev v Sloveniji, Hrvaški in Avstriji. Želimo si povezav s stroko in z društvi iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, saj so ob drugače zasnovanem šolskem programu med vodilnimi državami v sodobni keramiki, področju, ki ga je treba uveljaviti tudi v Sloveniji.
Za ohranitev svoje kulturne dediščine in razvoj nekaterih tradicionalnih znanj potrebujemo znanje, in sicer tako stara znanja kot novo tehnologijo in sodobne izraze. Zato je na vseh izobraževalnih stopnjah nujna vzpostavitev izobraževalnih programov iz keramike, lončarstva in starih obrti, kar bi omogočilo mladim odkriti lepoto ustvarjanja z rokami in ugotoviti, da je od dela svojih rok mogoče tudi solidno živeti.
Poročila
Polona Rigler Grm*
JAVNI ZAVOD ROKODELSKI CENTER RIBNICA -ZAVOD ZA ROKODELSTVO, MUZEJSKO IN GALERIJSKO DEJAVNOST
Javni zavod Rokodelski center Ribnica združuje rokodelstvo, muzej in galerijo. Z odlokom je bil ustanovljen 23. julija 2010, do marca 2011 je rokodelsko dejavnost izvajala Območna obrt-no-podjetniška zbornica Ribnica, zaposleni v muzeju in galeriji pa so iz Knjižnice Miklova hiša prešli v Rokodelski center aprila 2011.
Poslanstvo zavoda: trajna skrb za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine ter povezovanje s sodobnim ustvarjanjem, zbiranje, varovanje, dokumentiranje in preučevanje kulturne dediščine za prenos informacij javnosti o njenem pomenu nekdaj, danes in v prihodnosti, povezovanje kulturnih dejavnosti s turizmom in drugimi gospodarskimi panogami, izobraževanje in populariziranje domače in umetnostne obrti in sodobne likovne ustvarjalnosti. Trudimo se, da se vsaka enota na svojem področju razvija čimbolj samostojno, med seboj se povezujemo in sodelujemo povsod, kjer je to smiselno in dobro za skupno promocijo in nasto-
panje. Največ povezovalnih nalog in nalog promocije zavoda izvaja trgovina, ki je izšla iz Muzejske trgovine Ribnica, sedaj pa vključuje še prodajne izdelke rokodelstva in izdelke likovne šole.
Vse dejavnosti imajo svojo zgodovino in lastno identiteto. Muzej letos praznuje 50 let od postavitve prve zbirke. Pred 50. leti se je imenoval Etnografski muzej suhe robe in lončarstva, leta 1990 je bil kot Muzej Miklova hiša formalno priključen JZ Miklova hiša, do leta 2011 pa je bil del Knjižnice Miklova hiša. S formalno priključitvijo novemu zavodu Rokodelski center Ribnica zopet uveljavlja prvotno ime Muzej Ribnica.
Tudi Galerija Miklova hiša je izšla iz likovnih kolonij v 80. letih 20. stoletja in je bila od leta 1990 del JZ Miklova hiša. Galerija Miklova hiša je uveljavljena blagovna znamka, ohranja svoje ime in je enota novoustanovljenega zavoda. V prostorih Miklove hiše ohranja razstavne prostore, v Rokodelskem centru pa izvaja
83
5
Q UJ
S
Rokodelski center Ribnica. Foto: Tina Zajc, Ribnica, april 2011
Tečaj podnarstva.
Foto: Zdenka Lušin, Ribnica, november 2010
likovno šolo, imenovano LICE.
Idejo Rokodelskih centrov po Sloveniji je zapisal in vzpostavil dr. Janez Bogataj. Naloge Regionalnega rokodelskega centra Ribnica so ohranjati dediščino domače obrti suhe robe in lončarstva ter vzgoja rokodelcev, ki bodo z dodano vrednostjo sodobnega oblikovanja nadgradili tradicionalno suhorobarstvo in lončarstvo.
Domača obrt suha roba in lončarstvo imata že več kot 500-let-no tradicijo, vprašanje pa je, koliko časa se bosta na tak način še ohranila. Znanje izdelovanja se prenaša iz roda v rod brez posebnih šolskih znanj, le iz ljubezni in navezanosti na delo iz otroških let. Ta znanja bomo ohranili le z načrtnimi in sistematičnimi pedagoškimi prijemi. Pripravljamo različne delavnice iz vseh suhorobarskih panog (podnarstva, rešetarstva, obodarstva, pletarstva, ročnega mizarstva, strugarstva, zobotrebčarstva, žli-čarstva, posodarstva, orodjarstva in spominkarstva), izvajamo tehniške dneve za osnovne šole ter projektne dneve za srednje šole. Za prenos znanj naslednjim generacijam je potrebno mnogo več kot nekajurno usposabljanje, zato bomo suhorobarsko šolo začeli izvajati ciklično. Izobraževanje bo potekalo celo šolsko leto, slušatelji pa se bodo naučili vseh postopkov izdelovanja, od ročnega do strojnega ter izdelovanja različnih izdelkov posamezne panoge in izdelkov iz različnih vrst lesa. Posebna naloga je vzgojiti mlade rokodelce, ki bodo v tradicionalni tehnološki proces vključili tudi sodobno oblikovanje. Temeljno sporočilo rokodelstva je ustvarjanje, ki ga današnji človek za kvalitetno preživljanje časa še kako potrebuje. Les in glina človeka umirjata, sproščata in mu z možnostjo preoblikovanja dajeta potrditev ter vzbujata željo po ponovnem ustvarjanju.
Ključni projekti zavoda v letu 2011 so:
-	Troštovo leto z nosilcema projekta muzejem in galerijo. Projekt je zastavljen interdisciplinarno, združuje različna krajevna združenja ter sodeluje s Pokrajinskim muzejem Kočevje in z Mestnim muzejem Idrija. Janko Trošt je bil širok človek, ki je v Ribnici in na Idrijskem pustil pečat v šolstvu, kulturi, likovnosti in turizmu.
-	50 let prve postavitve zbirke suhe robe in lončarstva.
-	Ponovna oživitev muzejskega društva.
-	Razstave Galerije Miklova hiša: Nataša Gašperac, Jože Centa, Izbor iz 2.m - Ana Sluga, diplomanti ALUO, mladi likovni ustvarjalci na prehodu v samostojno likovno ustvarjalnost, zasebne regijske likovne zbirke, fotografija na Slovenskem, prerez stanja - Meta Krese, iz likovne zbirke Riko.
-	Likovna šola.
-	Pletarska šola.
-	Počitnice v Rokodelskem centru.
-	Postavitev spletne trgovine.
Zavedanje lastnih korenin, ohranjanje, predstavljanje, interpretacija dediščine in sodobne likovne umetnosti, ustvarjanje v likovni umetnosti in rokodelstvu so za današnjo družbo prav gotovo vrednota in potreba. Ali bomo tem nalogam kos, je odvisno od naših vsebinskih usmeritev, strokovne usposobljenosti, sposobnosti sodelovanja z rokodelci, obiskovalci, s slušatelji, stroko, z ustanoviteljico, ministrstvom za kulturo in od tržnih in promocijskih sposobnosti.
84