List 12.
Kmetovalci, pazite na senožeti!
Spisal Fr.  K u r a lt.
»Pomnožite pridelek krme in zboljšajte svojo živinorejo", to je geslo, dandanes napredovalnih kmetovalcev. In res, le z zboljšanjem naše živinoreje bo moglo vspešno napredovati občno blagostanje, in le s pomnoženjem pridelkov krme se bo mogla tudi izboljševati in množiti naša živinoreja.
Ravno zdaj pa pride prilični čas, da 31 vsaki poljedelec lahko pomnoži pridelek krme, in to namreč s tem, da s pozornim očesom ogleda svoje senožeti in pašnike, v kakem stanji da se nahajajo. Veliko je se-nožet, ki so preraaene in preprežene z mahom, da se ne vidi skoraj nikaka krmska rastlina, al ravno toliko skoraj je tudi kmetovalcev, ki se za to ne zmenijo, vendar pa tožijo, da imajo na svojih senožetih slabe pridelke. Uprežite brano, in povlecite z njo svoje senožeti, videli boste, koliko da ste mahu iztrebili, in kako se bodo okrepčale vaše krmske rastline. Pa ne samo zaradi tega je povleka z brano zelo koristna, ampak z brano se odpre in zrahlja zgornji del zemlje , da zrak more lahko dohajati do korenin, da v globočini razkrojiva rastlinam potrebno hrano. Posebno je to priporočati v težki ilovčasti zemlji, Čez katero se naredi pozimi skorja, ki popolnoma zapreči vhod zraku do rastlinskih korenin.
Po nekaterih senožetih opazijo se velike pleše, kjer   se rastline suše* in ginejo,   ter dokazujejo gospo-
darju veliko zanikernost. Marsikater gospodar ugiba, kaj da je krivo tega, in brez prepričanja obdolžuje nedolžnega krta,*) daje on kriv. Ne, ne krt, ampak druge živali so, ki spodjedajo in se hranijo od rastlinskih korenin, ter prouzroČujejo, da se morajo rastline posušiti. Najskodljivejše in najbolj razširjene so med temi škodljivimi živali ogrci in poljske miši; one živijo le od rastlinskih korenin, in v čem boljem stanu se senožeti nahajajo, tim laglje se te živali množe, ker jim ne pomanjkuje hrane.
Mnogo se je že skrbelo za to, kako bi se mogli najti pripomočki za pokončevanje poljskih miš in o grče v. Ali znanost in umetnija jih do danes se ni znašla takih, da bi se mogli z najboljšim vspehom priporočati. Za to je skrbela pa narava sama, da je dala tudi zoper te najskodljivejše živali pripomoček, da se morejo vničiti, in ta pripomoček so — krti. Dokazano nam je sto- in stokrat, da se krti nikakor ne žive od rastlinskih korenin, ampak le od ogrcev in poljskih miš in druzih rastlinam škodljivih mrčesov. Naredile so se skušnje se zaprtimi krti, ter se jim dale rastline za hrano, da bi se prepričali, ali se hranijo od rastlin ali ne, pa kmalu se je videlo, da se krti niso dotaknili rastlin, nego počeli so drug druzega objedati, dokler niso vsi glada poginili. Važnost in veliko korist so spoznavali davno že na Nemškem; tako je pred nekoliko leti nek gospodar blizo Berolina svoje polje, ki je merilo do 100 oralov, na katerem je pa vsaka rastlina vsled preobilnih ogrcev in drugih škodljivih mrčesov poginila, rešil le s tem, da je nakupil krtov, ki jih je cel6 po 50 soldov plačeval, in spustil na svoje polje. V kratkem času bilo je polje rešeno največih sovražnikov, in rastline so rastle krepko in zopet v rasti napredovale.
Kako pa delate vi, dragi gospodarji, s krti? Pobijate jih, lovite jih, kolikor mogoče, s izgovorom, da postane senožet vsled krtin neravna in težka za košnjo, ne pomislite pa nikakor ne, da s tem le sebi škodujete,
*) Krta vvrstujejo prirodopisci žužkojedom. V knjigi Pokorny-evi, poslovenjeni po prof. Erjavec-u, so žužkojedi majhni, ponočni pod zemljo živeči sesavei. Gobec jim je podaljšan v rilček, kratke noge so vstvarjene za kopanje, hodijo pa po podplatih; zobovje je popolno, prednji kočnjaki so enostavno špičasti in oenjakom podobni, zadnji imajo pa po več špic, tedaj že tudi zobovje kaže, da krt ni rastlinojedec, kakor so nekdanji učenjaki mislili in krta prav po nedolžnem za hudodelca zato na senožetih imeli, ker pod zemljo živi!
Vred.
-----   96    -----
ker skrbite za to, da se poljske miši in ogrci brez zapreke morejo dobro množiti in senožete vam pokonča-vati. Vzemite motiko, pa ne zato, da bi krvoželjni čakali krta na senožeti, nego tisti čas, ki ga potratite za lovljenje in pobijanje krtov, porabite rajši za to, da krtine razmečete in zravnate. Dobili bote na taki način ravne senožeti, s krtinsko zemljo bote tudi nekoliko po-gnojili, krtu pa, kakor vašemu največemu prijatelju in dobrotniku, skazali se bote hvaležnega. Bodite prepričani, da, ko bode krtu pomanjkovalo brane, miši in ogrcev, popustil bo sam vaše zemljišče, ter šel na drugo iskat si potrebne hrane, in pokončavat škodljive mrčese. Kjer se nahajajo pleše, naj se poseje nekoliko dobrega krmskega semena, ter pognoji z mešancem ali pa tudi s pepelom, ki ste si ga gotovo čez zimo mnogo prihranili. Pepelovo gnojenje pokonča tudi mah, in pospeši zelo rastlinsko rast.