.general tekmovanje otek ivijo. [tuj! ližno ■vilki [ini no« itUT' Mojstri ravnih brazd V Kršk, ■ero je bilo republiška tekmovanje traktoristov osnovni seje # * sobotrT0)!011 pri Krškem se je ?^PUbliškontČtdVOdneVn0 # Pristov tp c tekmovanje trak- ^ Nnie L 5;.,rePublišk° tek- '! 1'lonovani! - L.zadružnikov-Otovim inK-i*6- posvečeno ** ^tstoiet-jA pripravil:, °>.yz°mo pa so ut "»ttisija n,; ~metUsko-tehniška tehnično |7 uZ! or8anizacij za <4lXDiikiui ,Kulturo Slovenije, j 7QMC flP J^UCno Imu 6 Of* ^bliska konf ° S,ovenije> i: ^druijJ^^erenca ZSMS in finska skun^3 bila ^koinbS “domači " I Kaj >^ov^0criStOV- 30 ■nladih i/ Pomerilo v t zadružnic I h,.0tariju, mn* eo5.etičncm znanju I J^fnostni vo* "ej» Spo1 pa * v I ^Plini (sevPHJI* -^olj zanimivi l ^“»spretn . 23 oko) sta bm ' J *'p»u’T“ 2?* P® šest^UIenci je Muiska SPUStiti Dri? zma8 morala 2al‘U’ me<1 DoJ"6810 boljšemu C1« Miha v fmCZniki Pa Je pSkaVIh0VIuk premagal ^ zeta Markojo iz M. Sobote. Od „domačih“ so se dobro uvrstili Ignac Faflek iz Kočevja (med traktoristi jc bil četrti), med mladimi zadružniki je bil Breži-čan Ivan Curhalek drugi, Slavka Struna iz ekipe Dolenjske pa je bila prav tako druga med mladimi zadru-žnicami. Po trije najboljši v vsaki konkurenci bodo nastopili na državnem prvenstvu, kjer Slovenci že po tradiciji dosegajo visoka mesta. Rezultati: traktoristi — ekipno: 1. Žalec 863,1 točke, 2. KIK Pomurka II 847,9, 3. Kočevje 824,4 točke. Posamezniki: Miha Vrhovnik (Žalec) 325 točk, 2. Franc Rajsar (KIK Pomurka II) 299,3, 3. Štefan Gergjek (Ljubljana) 295,4 točke. Mladi zadružniki-ekipno: 1. Murska Sobota 848,5 točke, 2. Brežice 837.5, 3. Gorenjska 817,5 točke. Mladi zadružniki - posamezno: 1. Alojz Cigut (Murska Sobota) 303,4, 2. Ivan Curhalek (Brežice) 295,2, 3. Peter Grašič (Gorenjska) 284,6 točke. Mlade zadružnice - ekipno: 1. Ljubljana 791,9, 2. Dolenjska 763.6, 3. Gorenjska 734,6 točke. Mlade zadružnice - posamezno: 1. Mojca Zajc (Ljubljana) 279, 2. Slavka Struna (Dolenjska) 275,3, 3. Marta Grašič (Gorenjska) 271 točk. M. B. SOLSKA VRATA SO ODPRTA — Najbrž so šolarji že komaj čakali, da so se odprla šolska vrata širom po deželi, saj je vreme gotovo tudi njim presedalo z muhavostjo. Vode, ki tudi za čevelj ni dobra, je bilo preveč, sonca premalo, počitnice pa zato kar malce razvlečene Prvi september je tu, starši so že ali šele bodo razvezali mošnjiček, kajti šolske potrebščine zlasti knjige so drage, v ,,učilnah zidanih11 pa bodo čisto običajni takile prizori: zvedava zbranost ob odprtih knjigah! (Foto: J. Pavlin) i—------------------ j Praznik uspehov Trebnje slavi občinski praznik skupaj z gub-čevci Te dni slavijo delovni ljudje, občani in številni prijatelji manj razvite trebanjske občine občinski praznik v spomin na legendarno Gubčevo brigado, ustanovljeno pred 35. leti v gozdiču pod Trebelnim. V soboto ob 14. uri bo na tem zgodovinskem kraju osrednja slovesnot, na kateri bo govoril član predsedstva SRS Janez Vipotnik. Na jutrišnji slavnostni akademiji ob 19. uri v trebanjskem domu kulture bodo podelili letošnje občinske plakete, generalpolkovnika StanePotočaija -Lazarja pa bodo imenovali za častnega občana. Popoldne bodo v Mokronogu odkrili Vo-laričevpomenik Matiji Gubcu kot simbol upora proti nasilju, pred tem pa bodo na tamkajšnjem domu kulture obeležili s spominsko ploščo delovanje kluba študentov mirenske doline. Ves teden se poleg športnih srečanj in kulturnih prireditev vrstijo otvoritve pomembnih javnih in gospodarskih objektov. Že minuli petek so v Vrbovcu natočili vodo iz pip novega vodovoda.Včeraj so v Trebnjem Ljubljanske mlekarne izročile namenu sodobno zbiralnico mleka, danes pa otvarja Kolinska na Mirni pomembno pridobitev za dolenjsko kmetijstvo - novo j veliko skladišče krompirja. Tudi trebanjski zdravstveni • delavci dobijo v nedeljo dopold-; ne povečane prostore zdrav-| stvenega doma. To popoldne bo i še zanimiv pogovor delegacij I vseh štirih pobratenih občin o | organiziranosti splošnega ljud-| skega odpora in družbene samo-I zaščite. A. Ž. Skoraj 50.000 brigadirskih ur „Suha krajina 77": okoli 600 brigadirjev je bilo na deloviščih 49.902 delovni uri — Delo, vredno blizu 3,5 milijona dinarjev — Na svidenje prihodnje leto! DESETIC TOMBOLA V KRŠKEM Turistično društvo Krško vabi na veliko jubilejno tombolo, ki bo v nedeljo, 4. septembra ob 14. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem. Prvi in drugi dobitek sta avtomobila, nakar sledi osem tombol in več sto manjših dobitkov. Prireditelji opozarjajo obiskovalce, da lahko združijo obisk tombole z ogledom številnih zanimivosti Krškega in bližnje okolice, kjer so lepe izletniške točke s pogledom na mesto in naprej na krško brežiško ravnino, z velikim gradbiščem za jedrsko elektrarno. igre, družabni TRAKTORISTOV — Spretnostna ; s Prikolico teija toliko pozornosti, da nima 1 J-3 nasmešek v fotografsko kamero. Na sliki: ez dotika? (Foto: M. Baver) Na sedmih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji je v nedeljo zamrl brigadirski „horuk“, zven lopat in krampov. Mladi so se poslovili utrujeni, a srečni, saj so za sabo pustili ove kilometre cest, vodovodov, električnega in telefonskega omrežja in podobno, pred njimi pa je: na svidenje prihodnje leto! Pri kraju je tudi tokratna „Suha krajina 77“, brigadirji so se še zadnjič letos vrnili z delovišč v Dobrniču, Lopati, Višnjah, Bakrcu, Kotu in še kje. Brigada je bila zanje šola življenja, šola samoupravljanja. Delali so, za ljudi v odmaknjenih krajih in zase, bogatila so jih preda- K S Parn'm generatorjem za jedrsko elektrarno je v soboto prispela v 0 ~ Na poti je bila petnajst dni — Pričakujejo še tri tovore ,i>že v soh«* raz*>UrlJ'ive P°ti so prevozniki mariborske D H° na 0roA. avgusta, srečno pripeljali 322-tonski |.eko Jedili v reaL i e jedrske elektrarne v Krškem, kjer ga 1' avBiI«aV?Us*a. Tam° 0 28radbo. Orjaški tovor je prispel na Proti t je doka t z *a4ie preložilina specialna vozila in h olona krenila z njim na 240 kilometrov dolgo Nk‘.Poti Od Ba°kVe 5“ najnevar-Kfr so ia Stek* Ustanoviteljev umetnikov Drvi , nie*ov J —• * o(''skovi.rV‘ P16* m pred-olji na . u* ua njegov sin 13 itnu in na le- so spet normalno premagovali vijugaste vzpone čez Gorski Kotor. Vozniki in spremljevalci, zlasti tisti, ki so skrbeli za varnost, so si ob prihodu na cilj globoko oddahnili, saj so sc končno lahko brez skrbi naspali. Za počitek med prevozom ni bilo veliko časa, pa še obrnjen umik so imeli. Spali so podnevi, noči pa so prebili na utrujajoči poti, ki se je vlekla prav po polževo, saj so napredovali komaj dva do štiri kilometre na uro. Celotna kompozicija jc bila dolga 102 metra in jc tehtala 670 ton. Go- vanja, športne večeri. Tri mesece je v Suhi krajini izmenoma delalo blizu 600 brigadirjev iz domala vse Slovenije, ob mladinskih brigadah tudi pionirski četi s Prevol in iz Dobrniča ter mladi iz aktivov ZSM Straža, Dvor, Struge, Regrča vas. Več kot 1200 rok je izkopalo in zasulo vodovod v skupni dolžini 13.175 metrov, izkopalo 1.000 m jarka za električni kabel ter tlakovalo 800 m ceste. Brigadirji so bili na delo- nerator je ležal na hidravličnem mostu, ta pa je bil naložen na dveh desetosnih prikolicah, ki sta se pomikali na 160 kolesih. Prikolici s tovorom sta bili dolgi 52 metrov, v konvoju pa je bilo še pet vlačilcev po deset metrov. Potovali so večinoma ponoči, zadnji kos poti od Brežic do Krškega pa so prevozili pri belem dnevu. Vzdolž ceste so se zbirali številni domačini, ko so prišli pogledat „atomsko čudo“, za katero so morali ojačati celo novi brežiški most, zpraditi obvoznico in razširiti križišča. Ta tovor je bil najzahtevnejši, ni pa edini. V, ponedeljek so na Reki naložili 181 ton težko reaktorsko posodo, ki jc tudi že na poti. Prepeljati morajo še drugi parni generator in stator generatorja, težak 317 ton. JOŽICA TEPPEY OPRAVILI SO TEŽAK IZPIT - Mariborska Hidromontaža je z dvema desetosnima prikolicama in petimi vlačilci prepeljala z Reke v Krško 322-tonski parni generator. Na sliki: pogled na orjaški tovor na poti med Starim gradom in Staro vasjo, kjer so ga morali na križišču obračati in prevoziti še zadnjo oviro — železniško progo. (Foto: Jožica Teppey) Uspel zbor belokranjskih vinogradnikov na Vinomeru Na prvem srečanju belokranjskih vinogradnikov, ki sta ga v nedeljo, 28. avgusta, na Vinomeru v Metliki organizirali KZ Metlika in Črnomelj, seje zbralo okoli 400 vinogradnikov iz obeh belokranjskih občin. Organizatorja sta najprej pripravila demonstracijo sodobnih vinogradniških strojev in kmetijske mehanizacije, nato pa sta strokovnjaka KZ Metlika inž. Jože Maljevič in Stanc Bajuk govorila o vinogradništvu ter vinarstvu; prvi je predaval o obnovi vinogradov, sajenju, gnojenju, vzgoji vinograda v prvih treh letih ter o trsničarstvu v KZ Metlika, inž. Bajuk pa o pripravi kleti pred trgatvijo, o sami trgatvi, transportu grozdja in njegovi predelavi. Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev društva belokranjskih vinogradnikov Janko Bukovec iz Semiča je prisotne seznanil s pote- kom priprav na ustanovitev društva; računajo, da bo društvo začelodelati po letošnji trgatvi. Popoldne so si vinogradniki ogledali trsnico v Čurilah, vinograd skupinske obnove na Boldražu ter metliško vinsko klet. Tako organizatorja kot vinogradniki so s tem prvim srečanjem nadvse zadovoljni in so se dogovorili, da bo postalo tradicionalno. A. B. Po spremenljivem vremenu v sredini tedna bo do nedelje prevladovalo deloma sončno in razmeroma toplo vreme. „Pouk” iz vinogradništva viščih 49.902 uri, v denar preračunano pa je njihovo požrtvovalno delo vredno nič manj ko blizu 3,5 milijona dinarjev. Brigadirji so odšli in čez devet mesecev se bodo spet vrnili, nadaljevali delo tam, kjer so začeli in končali letos, pa že lani in predlani. J. PAVLIN TRDEN KROG SOLIDARNOSTI — Zadnja izmena brigadirjev na akciji „Suha krajina 77“ se je v nedeljo trdno sklenila v krog tovarištva in solidarnosti. V verigo povezana mladost pa je hkrati tudi obet za nove mladinske delovne akcije: za „Suho krajino 78“. (Foto: J. Pavlin) tedenski j mozaiki ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Čeprav je povsod, kamor pride na uradni obisk, predsednik SFRJ in ZKJ sprejet s pozornostjo in častmi, bi le stežka našli primere, da je doživel tak sprejem kot v prestolnici Demokratične ljudske republike Koreje in drugih mestih te dežele, iz katere je dopotoval v začetku tega tedna na obisk v Ljudsko republiko Kitajsko, kjer so ga prav tako dočakali v vzdušju izjemne slikovitosti , Medtem ko so se politični pogovori predsednika Tita in njegovih sodelavcev z gostiteljem Hua Kuo Fengom, predsednikom CK KP Kitajske in predsednikom vlade, ter njegovimi sodelavci šele dobro začeli, opazovalci še vedno poudarjajo izredno stopnjo soglasja v jugoslovansko - korejskem dialogu. Tito v Pekingu Tu izstopajo predvsem tri področja, v katerih so stališča obeh strani - z izjemo zanemarljivih podrobnosti -povsem enaka. , Predvsem sta si obe strani enotni v pogledih na sodobne tokove v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. Čeprav vsakdo s svojimi besedami (za razliko od Jugoslovanov, ki so dosledno proti imperializmu in hegemonizmu, uporabljajo Korejci za slednji pojem izraz „dominacioni-zem“), pa v vsebini povsem enako, terjata tako Jugoslavija kot DLR Koreja popolno samostojnost in enakopravnost sleherne partije ali države in ne priznavata vmešavanja v notranje zadeve ali vsiljevanja tujih izkušenj ter pogledov. Mehanično prenašanje enega modela socializma in razvoja v druge dežele je po mnenju dveh držav ravno tako nesprejemljivo kot vsiljevanje volje ali nadvlade nekega centra drugim. , Konstruktiven, enakopraven in demokratičen dialog je edina možna pot za miro- ljubno in tvorno sodelovanje med državami in partijami, od katerih je vsaka odgovorna samo pred svojim delavskim razredom in narodom. Tu kaže opozoriti tudi na skupno misel, porojeno v razgovorih v Pjongjangu, da socializem kot svetovni proces ni zemljepisno omejen zgolj na področja, kjer so socialistične države, marveč si krči pot tudi v pogojih, ki so bistveno različni od tistih, ki obstajajo v socialističnih državah. DLR Koreja, ki med drugim terja ponovno združitev severnega in južnega polotoka, vendar njeni zunanjepolitični napori in akcije niso več tako pretežno usmerjene na to vprašanje kot v minulih letih, bo vse bolj prisotna na zunanjepolitični sceni, to je eden izmed sklepov, ki se poraja opazovalcu po informacijah iz krogov jugoslovanske delegacije, ki je izrazila popolno pripravljenost podpreti in spodbujati tak aktivnejši odnos dežele gostiteljice do svetovnih dogajanj. , Sicer pa se poročevalci še vedno lotevajo izjemnega vzdušja, prisrčnosti in pozornosti, s. katero so prebivalci DLR Koreje in vodstvo te dežele sprejeli svojega gosta iz Jugoslavije ter njegove sodelavce. Med drugim potrjuje to tudi odlikovanje, ki ga je predsedniku SFRJ in ZKJ Josipu Brozu Titu izročil predsednik Kim II Sung: red narodnega heroja DLR Koreje je najvišje odlikovanje te države, ki se podeljuje le za izjemne zasluge in zelo redko. , Ob koncu obiska predsednika Tita v tej prijateljski, čeprav zemljepisno oddaljeni azijski deželi so objavili običajno skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je predsednik Kim II Sung z zadovoljstvom sprejel povabilo svojega gosta, naj obišče Jugoslavijo. JANEZ CUCEK OSLO - Švedska krona je devalvirana za deset odstotkov, norveška in danska pa za pet odstotkov, pričakujejo pa, da bo podobno usodo doživela tudi finska marka. Na sliki: takole je norveški premier Odvar Nordli (desno) skupaj s svojim finančnim ministrom Perom Kleppejem pokazal novinarjem, kako se je zmanjšala vrednost krone: odrezal je košček bankovca za tisoč norveških kron. (Telefoto: UPI) Prepozen sporazum o svinini Podražitev ni vplivala na večjo ponudbo mesa v mesnicah — Kaj je sicer narobe? Zakaj so podražili meso, ko pa ga tudi po zvišani ceni ni dovolj? Tako negodovanje mnogih ljudi kaže, kako malo vedo o živinoreji. Vprašanje bi se moralo glasiti: ah je bila podražitev svinine odobrena ob pravem času? Odgovor najdemo v mesnicah. Če mesa ni, je spodbuda z višjo ceno gotovo prepozna. Prašiče je treba pitati pol leta. Za pitanje je treba dobiti pujske. Za to so potrebne plemenske svinje. Kadar je pleme-nic premalo, je treba čakati leto dni, da se delovanje spodbud-nejše odkupne cene pitancev pokaže v mesnicah v polni meri. Če je dovolj pujskov kot zdaj, kar lahko sklepamo po njihovi nizki ceni, pa ugodnejša odkupna cena prašičev začne polniti mesnice v nekaj mesecih. Nikakor pa ne takoj, kot so pričakovali mnogi kupci mesa. Izjema, da bi takoj po zvišanju cene bilo v mesnicah dovolj mesa, bi se lahko zgodila le takrat, ko bi tako ceno živinorejci izsilili z zadrževanjem pitancev nekaj tednov v hlevih in bi jih takoj po zvišanju odkupne cene prodali. To pa se NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ko je trideseta seja predsedstva CK ZKJ spregovorila o nadaljnji izgradnji našega političnega sistema, na podlagi obširne politične študije tovariša Edvarda Kardelja, ni šlo mimo tudi vprašanje delovanja Zveze socialistične mladine. V svoji razčlembi političnega sistema se je tovariš Kardelj namreč zadržd tudi pri vlogi mlade generacije v nadaljnji izgradnji socialističnega samoupravljanja ter pri tem pou- Vloga mladine daril, da se mladi ljudje ne bi smeh obnašati tako, kot da gre samo za njihove mladinske probleme. Teh v bistvu namreč ni, vsi so družbeni, družbeno pogojeni. Mladinska organizacija bi se morala tudi veliko bolj vključevati v delegatski sistem, saj se prek njega razrešujejo vsi bistveni problemi našega družbenega razvoja. To seveda ne pomeni, naj mladina zanemari ostale vidike svojega delovanja ter organiziranja, bistveno pa je, da se ustvaijalno vključuje v delegatska razmeija. Jasno je tudi, da je Zveza komunistov skupaj s svojim programom nenehno prisotna v organizaciji mladih, hkrati pa morajo mladi ljudje s svežino novih idej pomlajati akcijo Zveze komunistov ter ji dajati novega poleta. PREPROSTO VPRAŠANJE Lani je bilo iz sredstev primarne emisije, ki je znašala 1500 milijinov dinarjev, izkoriščenih le nekaj več kot 800 milijonov. Najnovejši podatki Narodne banke pa kažejo -seveda za letošnje leto, da smo iz tega vira izkoristili nekoliko več sredstev, vendar gre pri tem samo za izboljšano, ne pa tudi bistveno spremenjeno sliko emisijske porabe. Vprašanje jespreprosto: zakaj torej pošiljati v promet vedno nove količine denarja, če ga potem ne izrabimo? RESEN PREDLOG? Že dolgo se sliši o predlogu, da bi veljalo v primestnih naseljih dovoliti odpiranje privatnih trgovin za prodajo sadja in zelenjave. Predlog bi kot potrošniki lahko samo podprli. O njem govorijo v Beogradu, Zagrebu, morda pa bi ga lahko sprejeli tudi v Sloveniji- Jasno je, da povsod, kjer že imamo razširjeno trgovsko mrežo, takšnih trgovinic ne bi odpirali. Žal pa je tako, da trgovska podjetja še ne segajo v vse manjše kraje. Posledica tega je razraščanje prekupčevalskih navad. Če pa bi se v teh krajih pojavile trgovine s sadjem in zelenjavo, ki bi bile v rokah posameznih krajanov, bi prekupčevalcem marsikje odklenkalo. Računi tudi kažejo, da bi odpadli večji stroški na račun prevozov, a tudi ostali posredniški zaslužki, zato bi to blago potrošnik kupoval ceneje. To pa pomeni, da bi takšne male trgovine lahko poživljale tudi konkurenčnost na trgu s kmetijskimi pridelki, kar nam lahko ekonomsko samo koristi. POCENILI KNJIGE Skupnost za kulturo SR Makedonije je sprejela sklep, da bo krila 70 odst. cene 60 knjig, ki jih bodo v Makedoniji izdali v makedonskem jeziku, da bi tako knjižnicam olajšali nakup literature. Skupnost za kulturo je sprejela seznam teh knjig, ki vsebuje pomembna dela makedonske, jugoslovanske in svetovne književnosti. Republiška skupnost za kulturo bo prispevala tudi 70 odst. delež za deset knjig v jeziku albanske narodnosti, ki so izšle v Makedoniji. Poteza, vredna posnemanja... MILAN MEDEN ni zgodilo (menda nikjer), čeprav je bilo slišati tudi take očitke. Nasprotno. V juniju je zaradi negotovosti, kako bo s premijo ah novo ceno v juliju, TELEGRAMI KAIRO — V Kairu so potrdili novico, da so v egiptovskem obmejnem mestu Salumu včeraj sklicali prvi „spravni sestanek" med Egiptom in Libijo. Sporočilo ne navaja nikakršnih podrobnosti o sestanku. NAIROBI — Medtem ko se je srditost bojev na frontah afriškega „roga“ polegla, se je Etiopija odločila za dva koraka: uvedla je spremembe v strukturi vojaškega poveljstva, da bi se uspesneje bojevala proti secesionistom v Eritreji in Somalcem v Ogadenu, poleg tega pa očitno pripravlja protiofenzivo na teh frontah. - .Radio Adis Abeba je sporočil, da so ustanovili novo nacionalno operativno poveljstvo, po vsej državi pa ustanavljajo revolucionarne operativne komiteje. Istočasno so v drugem uradnem sporočilu navedli, da je bilo v posameznih bojih zadnje dni ubitih 127 Somalcev in secesionistov. NEW YORK — Sirski predsednik Asad je izjavil v intervjuju, ki ga ie danes objavil „New York Times , da je pripravljen sprejeti ustanovitev vojnega stanja z Izraelom, zavrnil pa je možnost vzpostavljanja vsestranskih odnosov z židovsko državo. WASHINGTON - Ameriški državni sekretar Cyrus Vanče je Carterja seznanil z rezultati nedavnega obiska v LR Kitajski. Sporočilo navaja, da je „državni sekretar Vanče kitajskim funkcionarjem jasno dal vedeti, da bodo ZDA še naprej razvijale odnose z LR Kitajsko v skladu s šanghajskim sporazumom". Sporočilo ugotavlja, da je Vanccov obisk na Kitajskem „dober začetek, da pa bi bilo prezgodaj po tem povzemati kakršnekoli sklepe". PASADENA - Izstrelitev vesoljske ladje „Voyager 1“ so zaradi dodatnega preizkušanja opreme že drugič preložili, tako da bo poletela šele 5. ali, 6. septembra. WASHINGTON - Kljub zanikanjem Južne Afrike nekateri člani ameriške vlade še vedno verjamejo trditvi, da Vorsterjeva vlada pripravlja poskusno eksplozijo lastne atomske bombe. O tem pife „Washington Post", ki se sklicuje na dobro poučene kroge v VVashingtonu. List trdi, da fotografije, ki so jih posneli z ameriških satelitov, jasno kažejo, da v puščavi Kalah ari gradijo naprave, ki so ,»značilne za poskuse atomske eksplozije". BUKAREŠTA - Predsednik SR Romunije Nicolae Ceausescu se je drugič sestal z izraelskim premierom Begmom, ki je od 25. avgusta na uradnem obisku v Romuniji. Romunska stran je v pogovorih izrazila prepričanje, da bo pri reševanju bliž-njevzhodne krize prevladal zdrav razum. Romuni poudarjajo nujnost umika izraelskih čet z okupiranih arabskih ozemelj v vojni 1967. leta ter spoštovanje neodvisnosti in suverenosti vseh držav na tem področju. Romunija se zavzema za sklic ženevske konference ob sodelovanju vseh zainteresiranih držav in palestinske osvobodilne organizacije. bilo prodanih tudi precej takih prašičev in juncev, ki bi jih lahko pitali še nekaj tednov. Velika slabost, ki nas hudo žuli že leta in leta — ne le živinorejce, tudi porabnike mesa, je, da cene živine zvišamo šele takrat, ko mesa ni. To je sicer zakonitost neurejenega trga. Če z obvladovanjem trga želimo izboljšati preskrbo in proizvodnjo, bi morali bolje gospodariti. Kako, nas uči življenje, če nimamo visokih šol? Stvari se ponavljajo tako zanesljivo, da jih je lahko predvideti Zakaj jih potem ne bi tudi preprečili ali vsaj omilili! Ko je šlo pred leti veliko telet v mesnice, so nekateri gospodarstveniki opozarjali, da bo čez leto ali dve premalo govejega mesa. Dokler so bile mesnice polne, jim niso hoteli prisluhniti. Zato je moralo priti, kar so napovedavali. Ne bi pa, če bi takrat znali spodbuditi živinorejce, da bi pitah več telet. Sedanje pomanjkanje svinine bi lahko preprečili, ah ga močno zmanjšali, če bi ceno mesa uredili nekaj mesecev prej, ne šele takrat, ko so bile mesnice že prazne. Nekateri živinorejci to sicer že vedo in polnijo hleve za take čase, jih je pa premalo, da bi se to poznalo na trgu. Koristi le njim. Za dobro načrtovanje je potrebna širša akcija. Zakonitosti trga in živinoreje bi morali upoštevati vsi, ki se dogovaijajo o cenah mesa. Ne bi se smeli ozirati le po mesnicah, ampak tudi po pitahščih. Koliko telet in pujskov je v njih, toliko pitancev bo prišlo čez mesece v klavnice. Kadar je pitancev malo, cena mesa nujno porase, ne da bi ga bilo zato takoj več. JOŽE PETEK Tokrat začnimo na® ^ kroniko z informaciJ . Johannesburga- KO čet ob\ Sol OJi lovi kirurg, m nje srca dr. Cnns ^ nard m nlefov K eien' robnosti... 0\ $ Med tem P° x ted fi vedno ogorčenodo in terjajo vrnitev P^ vojnega zločinca ( Kapplerja (o čemer ^ drobneje Porfa ' 0 Številki), kaže, zaman. UP ^ republike očitno zavlačuje o ^ do katere zelo j sploh ne b°Pn :' $ med mogočnimi ■J' ki. Pač pa m vsa * ba) nič ponupjf ^ nedvomno cem ameriškega niš tv a v Moste’ ^ doma iz doslej jM razlogov, začelo % ^J lovito goreti ■ čet se je nekaj gA požarom, Pre s0 Or). UH med tem P® «•0'-, zublji j£, dt x n pa močn° r- effl Ogenj ob nep na nepravem ^ štiridesetih film Einsteina kin“.--klime.. • Dokaz DOLENJSKI LIST 1 - Srečno novo «1. 34 (1465) ' I ” f L. -v ' S« ^»Mskneca DELA - Pretekli °Wnm.* V novomeški tovarni IMV končali inl. uČno nralf^ ^eznoiip V novomeški tovarni IMV končali in štuHo11?- P13^0 štipendisti — dijaki srednjih ofli s te^u ] I?. ^u^et- Med prakso so se sezna-tovamj, ° os^m‘ procesi in organizacijo dela v '''"■■■■ilkaai||a|aa|aaaa|| m Traktoriste j šolski center Grm i Wiobjt(,v V°S ^Pravil tečaj za : v°žnjo ?£** dovoljenja j n‘del to* ^ I]em' Teore- : '?ellle Pterin3Ja 1)0 obse8al Pr°- ! 61 stroin?^’ osnove kmetij- : p'iktieni°J"fVa m agrotehnike, : 10'lem u, ‘P* vožnjo s trak- : f^pliania ■ ter tehniko ■ ^nih str m Ulavnavanja pri- : ^S^v-KdorsezanL i septemJ* 1)0 naibrž začel 5 * čim prej j “lestu. Grm v Novem : (Kafer BERETIČEVA ZIDANICA: Na Ravniku nad Šmaijeto je bilo v soboto veliko slavje v spomin na čas pred 35-leti, ko je bila v Beretičevi zidanici skoraj tri mesece partizanska bolnišnica. Na sliki: slavnostni govornik Miro Beretič govori zbranim. (Več o slavju na novomeški strani) ZDRAVSTVENI DOM ZA PRAZNIK - V Semiču so začeli pred kratkim graditi novo zdravstveno postajo. Investicija bo veljala pet in pol milijona dinaijev. Po načrtu bi moral biti dom nared do letošnjega dneva republike. To bo velika pridobitev za Semič in okolico. NOVE FASADE — Krčani se pripravljajo nadvse vestno na 500-letnico svojega mesta. Mnogo lastnikov hiš je izkoristilo ugodna posojila za ureditev pročelij. Tudi znamenita Valvasoijeva hiša je že dobila zgodovinsko vemo fasado. (Foto: Železnik) Na stotine strojčkov moti sprejem Sejmišča |SV“j^TO; V pon.de. d0 .Ptičev 32eijali na 2 teil Starih od 6 L\^cevV Pa stareJših :*8"Pr0“ „Šejem taft Plitev Jso prodali ?Sdo 780 din JŠi 80 velJail bil do •.Osfr6"’StarejŠi pa d Je 3v“ hi ,d^arJev- »Sejem 2niSobilebistav rekil’ cene eno spremenje 27 io, u lzbiro avgusta so mesern Prašiči, stari 3Q4Cev-Mlajših*11 1?stareiših živ* ^ 30 d rl • rejcl Prodali ^ev za IT "** Pa 7 P« 23 Kilogram y..,„ Kadar prideš v trgovino in ti trgovec reče z malce skrivnostnim nasmehom: „Trenutno nimamo, bomo pa dobili,41 si marsikdo misli: podražilo se bo! Zaradi takih izkušenj v preteklosti še danes ne veijamemo, tudi če je blaga na pretek in je le trgovčeva krivda, da ga ni na policah. Trenutno v Novem mestu, pa tudi drugod po Dolenjskem ni dobiti raznih gospodinjskih aparatov, pripomočkov, nekaterih radijskih aparatov, televizoijev, pralnih strojev itd. Pravzaprav vse to v trgovinah imajo, ne smejo pa prodajati, zato je ljudem toliko bolj sumljivo in pritiskajo na nakup. Tokrat je sum v špekulacije neupravičen, kajti razni električni stroji so vzeti iz prodaje po nalogu medobčinske inšpekcije. Pred kratkim so izvedli prvo akcijo, in sicer so pregledovali pri trgovskih in drugih organizacijah električne in druge naprave v prodaji, izdelane v Jugoslaviji, ali uvožene, če imajo predpisane ateste. Gre za ustrezne ukrepe za preprečevanje električnih motenj oz. preprečevanje radijskih motenj. kmetijski nasveti J?.ar ie skraini izh#d ŽiJf? nagl0 nar°vStoie’.krivijo hrbet in se ogledujejo po trebu-PoojJ .sopei0 v ' Sicer upadle lakotnice se očitno izbočijo. W ejo. v mjip^lf110.se začno opotekati, padajo in v krčih P° kniio ^.P.r'nlerih tL*disame P° sebi ozdravijo. (Opis ^ ‘»lam *v“10zdravstveni nasveti"). : 0 2 naglim napenjanjem goveda, ovac in koz, ki Predh i?0^3 sv°j *trut‘ davek- Dober nasvet zato K. v®č. ‘J Množično poznopoletno oz. jesensko pašo S ročnice ca. To so, kot je rejcem znano, predvsem 5tt|trava, *n °k cvetenju, pa tudi zeleno žito, bujna, \ p.ene'ras|i"° ‘n pesno perje, krompirjevka, strniščna paša vode 'ne’ *cot so trobelika, zlatica in jesenski podle-^ojeiz^ed pašo ali tik po njej nevarnost še poveča, Oh .Vo<^e in m^110 nevarno, če je krma, ki ima že tako in tako t‘ne ^^ih prim3 •K*a*Cn*ne’ mo^ra °d dežja ali rose. “ ftr^Vai0 Prebava ne poteka normalno, nastali plini i. > marveč ■■ vampu in pritiskajo na njego- vrigavajr, er Prebava ne p No aef.I*oia^7eč ,os‘ajajo v SiU 1 Pa v i Jim ^ treba n R-,.„ fkrajni sili - s ti na prosto z gumijasto cevjo -sili - s trokarjem posebnim nožem z ie je, če to opravi živinozdravnik, se zelo mudi. X fjasto -N vedno se s j “od0 vpeljemo v vamp skozi nosnico in požiral-^ival st ■ P*^1' lažje našli pot na prosto, je priporoč- il. yJ1 s Prednjimi nogami pol metra višje. Pomaga Ki;_ skrain,>~ a’ dobro de polivanje bokov živali z mrzlo lc°> £a ^ Primeru reši žival trokar. Zapičimo ga v levo roba i ?Rte. °d zadnjega rebra proti repu in prav H °*n jij . e'avenih vretenc. Vbod mora biti razkužen z Hi (.trebu4i 0rn’ P3 še v tem primeru je nevarno, da se bo Ho jiS'Cadeti ,Ca' Shajanje plinov spodbujajo posebni pri-PetraiB;^1Pano0, ki jih dajejo živali, pomaga pa tudi J (dva decilitra). Inž. M. L. septembra 1977 I Vsi električni aparati bi morali imeti atest RSO na vidnem mestu kot tudi napis z nekaterimi tehničnimi podatki. Če proizvodi teh oznak nimajo, se izločijo iz prodaje, dokler prodajalec ne posrkrbi za ateste. Atesti pa niso veljavni, če jih izvede nepooblaščena organizacija ali če so starejši od treh let. Trenuten zastoj v prodaji električnih aparatov različnih znamk in tovarn je torej posledica akcije medobčinske tržne inšpekcije, ker pa je bila prvič izvedena, je vzbudila najrazličnejši sum. In govorice! Glede tega smo včasih res mojstri, ker znamo iz muhe narediti slona. R.B. Odprto »Vino 77” Spet blišč (pa tudi hibe) ljubljanskega sejma Malo v senci imenitnejšega, bolj reklamiranega lanskega vinskega sejma, združenega s svetovno razstavo vin, ki ga je obiskalo nad 80.000 ljudi, so v ponedeljek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli letošnji — 23. mednarodni vinogradniško vinarski sejem eno izmed pomembnih tovrstnih prireditev na svetu. Kot zanimivost naj zapišemo, da so ob otvoritveni slovesnosti igrali trebanjski godbeniki v kmečkih predpasnikih in pisanih srajcah. Nastop je svojevrstno priznanje za trebanjsko godbo na pihala. Za priznanja, ki pomenijo upoštevan izkaz pri kasnejši prodaji vina, žganih pijač in sadnih sokov, se je letos potegovalo 439 razstavljalcev iz 26 držav. Degustacijska komisija je imela težavno nalogo, ko je izbirala najboljše med 1017 vzorci vina, 200 vzorci žganih pijač in 72 vzorci sadnih sokov. Jugoslavija je z izjemno bogato bero odličij (kot smo na kratko že poročali, je dobila kar dva od šesterice podeljenih nazivov „šampion“ in štiri od petih nazivov „grand prix“) potrdila sloves bogate, raznolike vinogradniške dežele in 10. mesto - upoštevaje količine na svetu. Žal nam na novinarski konferenci, ki je bila prejšnji teden, organizatorji niso postregli z natančnejšimi podatki, komu vse so bila dode- ljena druga, za uho malo manj zveneča priznanja, medalje in diplome. Upamo, da so med njimi tudi nam bližji vinogradniki oz. izdelovalci alkoholnih pijač in sadnih sokov. Letošnji sejem, katerega vodilno geslo je še vedno poudarjanje vina kot oblike hrane, spremlja spet cela vrsta vzporednih prireditev od strokovnih predavanj do doslej najbogatejše razstave vinogradniških strojev ter kletarske opreme in seveda do velike veselice. Gostinski prostori bodo odprti še uro čez polnoč, letos bo prvič vse sejemsko dogajanje potekalo pod streho. Na voljo bo seveda tudi prva jugoslovanska vino- |--------------:------------------------------------------------j v / tf (A ^ \f K v \L i i 5 i H AJ ž i jKS ^ ,is/ a\ r \\ trn Če se podraži svinina ... p (Karikatura: B. Babič) ^ 1\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^ zaradi hude pozebe za 50 do 60 odst. manjši. „0 letošnjih odkupnih cenah za grozdje še ne moremo nič reči, gotovo pa je, da bodo višje od lanskih,1' pravi vodja tozda Vinska klet inž. Julij Nemanič. Glede odkupne cene se bodo dogovarjali v okviru odbora za promet z vinom pri Gospodarski zbornici Slovenije in seveda upoštevali belokranjske tržne razmere. Ni pa pričakovati, da bi se cene vina na trgu zvišale, saj so pod kontrolo. Sicer pa se belokranjskim vinogradnikom ni treba bati, saj so dohodkovni odnosi med KZ Metlika in vinogradniki res zgledno urejeni. Na račun prodaje lanskega grozdja so v začetku aprila vinogradniki dobili doplačilo - 1,5 dinarja za kilogram, odkupna cena pa je bila odvisna od sorte in stopnje sladkorja. Z doplačilom so vinogradniki za kilogram rdečega grozdja dobili povprečno 10,03 dinarje (najvišja cena za frankinjo in šentlovrenko znese celo 11 dinarjev za kg); za belo grozdje pa je z dopla- Šampioni samo na razstavi ali tudi v potrošnji? teka, ki ima na izbiro že nad 200 vrst vina iz vse Jugoslavije. Ob vsem tem sejemskem vrvežu, ki bo trajal do 4. septembra, pa še tole. Skoda, res škoda, da se Ljubljana še vedno ne zaveda pomena sejma v turističnem, da ne rečemo reklamnem smislu. Ostaja tradicionalna hladna, spi svoje „spanje pravičnega". Zgolj transparent čez cesto je premalo. Kot da ni ničesar, kar bi se dalo povezati z vinom in njegovim bogom Bakhusom, kot da ni možnih ustreznih glasbenih prireditev, folklornih nastopov! Teden cvička v Novem mestu neprimerno bolj odmeva, da ne delamo primerjav z vinskimi prireditvami v Franciji ali Nemčiji. Ali je morda beli Ljubljani vinski sejem odveč, breme? M. LEGAN Pred trgatvijo Lani je metliška vinska klet predelala- okoli 160 vagonov grozdja, letos pa bo pridelek v Beli krajini I Brente čakajo, kolikšna bo letošnja bera? Čilom znašala povprečna odkupna cena 8,21 din za kg, najvišja (za laški rizling) pa 9,10 din. Strokovnjaki metliške vinske kleti priporočajo vinogradnikom, naj v primeru lepe jeseni ne hitijo s trgatvijo, marveč naj počakajo, da bo grozdje res tehnološko zrelo. To čakanje se namreč obrestuje: kvaliteta grozdja je boljša, odkupna cena pa se oblikuje po stopnji sladkorja v grozdju. Vinska klet dozorelo grozdje raje dražje plača, ker le-to zagotavlja dobro kvaliteto vina. Prav tako kot vsa ta leta bo tudi letos metliška vinska klet odkupila vse grozdje, ki ji ga bodo vinogradniki ponudili. ^ g PROSTORI ZA POSLOVALNICO ..TRIGLAVA" Blizu poslopja črnomaljske občine so začeli preurejati prostor za poslovalnico zavarovalne skupnosti Triglav. Obenem mislijo tudi na ustrezno kadrovsko zasedbo, objavili so razpis za dve delovni mesti v tej poslovalnici. LE DOBRA VOLJA Letos bodo v brežiški občini modernizirali 24 km občinskih cest, od tega 4 km, ki so v zaostanku od lani. Ze v tem mcsccu bo položene 17 km asfaltne podloge. Zapisati velja, da cestna služba letos izdatno pomaga pri uresničevanju tega plana. Se več, z dobro voljo in organizacijo so dokazali, da zmorejo tudi modernizacijo krajevnih cest in da ob tem program modernizacije občinskih cest nc trpi. r redno ••• In spet smo zmagali Julijska „tekma“ štirih slovenskih občin v porastu cen na drobno v primerjavi z enakim obdobjem lani je, kot že tolikokrat poprej, prinesla primat Novemu mestu. Dolenjska metropola je v letošnjem juniju za natanko 16,3 odstotka dražja od lanskega, predvsem na rovaš višjih cen storitev (23,1 odstotka). Kje se bo končala rast cen komunalnim storitvam? Tako se sprašujejo mnogi Ne zaman. Kormnalci so v primerjavi z lanskim julijem kar za 60,3 odstotka dvignili cene svojim storitvam, med- Novo mesto spet neslavno vodi tem ko znaša ta številka v Mariboru le 9, v Kopru 10,3 in Ljubljani 15,3 odstotka. Novomeščani prednjačijo tudi v zneskih, ki jih plačujemo za obrtne storitve, saj znaša porast cen v primerjavi z lanskim julijem 20,1 odstotka. Poglavje zase je novomeška tržnica. Sa,dje se je od lani podražilo za 50,8 (!) odstotka, medtem ko v Mariboru le za 32,7, Ljubljani 32,6 in Kopru samo 21,9 odstotka. Skorajda enako podobo zasledimo pri porastu cen svežemu mesu, tekstilnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom. Toko stanje pa omili podatek, da pri julijskih cenah vrtnin Novo mesto vendarle ni na vrhu. „ Vodi“ Koper, ki beleži 11,8 odstotka porasta cen, Novo mesto 6,7, medtem ko je v Ljubljani in Mariboru cena vrtnin precej manjša od tiste v lanskem juliju. Da pa podoba le ne bo tako črna, naj navedemo, da so na višjo raven cen pri industrijskih izdelkih vplivale nekatere podražitve (gospodinjski aparati, gradberii material). Pa vendar: sq Novomeščani res tako radj na (neslavnem) vrhu? B.iŽ DOLENJSKI LIST ČTIVO ZA POPOTNICO -Predsednik občinske konference SZDL Sevnica je kenijskim tehnikom v slovo pokloni Šetinčevo knjigo .Jzgnanci". (Foto: Železnik) Let v Nairobi Kenijski tehniki zadovoljni zapustili Sevnico Minuli četrtek je predsednik občinske konference SZDL Sevnica povabil na poslovni obisk devet mladih Kenijcev, ki so dobre pol leta bivali v Sevnici in se usposabljali za delo v novi tovarni YUKEN. Po trije so kenijski tehniki spoznavali tehnologijo v Jutranjki, Lisci in Labodu - v tozdu Libna. Ne le po tovarnah, tudi po okoliških krajih (ves čas so bivali v sevni-škem hotelu Ajdovec) so si pridobili vrsto prijateljev. Poslovilnega obiska so se udeležili vsi najvidnejši predstavniki sevniških občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in predstavniki vseh treh konfekcijskih tovarn. Predsednik Franc Pipan se je v nagovoru pohvalno izrazil o skupni gradnji teh tovarn v Keniji, s čimer naša tri podjetja neposredno pomagajo pri razvoju prijateljske dežele. Zgodovina naših narodov in ljudstev Kenije sta si v marsičem podobni posebno po boju za osvoboditev. Mladi Kenijci niso zamudili ne poslovilnega srečanja ne priložnosti za spoznavanje našega samoupravnega in družbenopolitičnega sistema. Njihova dežela ni blizu. Let od Frankfurta do Nairobija traja kar osem ur. A. ŽELEZNIK Iz pip je pritekla pitna voda Do Vrbovca zdaj vodovod — Velik delež brigadirjev Z otvoritvijo vodovoda Velika Loka—Dobrnič—Vrbovec seje 26. avgusta začelo praznovanje trebanjskega občinskega praznika. Do Vrbovca sega tretja faza skoraj 12 km dolgega vodovoda in tamkaj- šnjega slavja so se udeležili brigadirji, prebivalci dobmiške doline in družbenopolitični delavci trebanjske občine. Brigadirji so v treh mesecih izkopali in zasuli 2.680 m glavnega vodovodnega jarka, za to so porabili blizu 18.000 delovnih ur. Skupna vrednost vodovoda je nad 6,2 milijona dinarjev. Največ denarja so prispevali prebivalci trebanjske občine s samoprispevkom, sami krajani in vodna skupnost, največ pa je kajpak vreden delovni prispevek brigadirjev, saj v denarju izražen znaša kar 1,23 milijona dinarjev. Ob otvoritvi vodovoda so se brigadirji za letos poslovili z delovišč v Suhi krajini in ob tej priložnosti jim je Nace Dežman, načelnik za gospodarstvo občine Trebnje, dejal: „S svojim delom in zgledom ste med domačine vnesli nov utrip življenja, vlili ste jim vero v prihodnost. Želimo, da bi sc še vrnili med ljudi dobrniške doline, saj nalog, ki še čakajo, brez vaše pomoči ne bomo zmogli." J. PAVLIN DELOVNO POLETJE V krajevni skupnosti Pečice Križe so ljudje izkoristili vroče poletne dneve za urejanje ceste Rušno - Šapola. Z vsemi trak- torji, ki jih premorejo, navažajo nanjo gramoz in ga nato ročno razgrinjajo. Gramoz dobivajo iz občinskega peskokopa. Za letos načrtujejo tudi novo mlekarsko postajo s hladilnico. Poleg nameravajo postaviti avtobusno čakalnico, da bodo šolarji in drugi potniki v mrazu in v deževnih dneh lahko čakali v zavetju pod streho. Sonce nima vseh zaslug Turistična bera v Šmarjeških Toplicah je letos znatno boljša od lanske — Do 15. oktobra razprodano Medtem ko so lani v Zdravilišču Šmarješke Toplice takore-koč sredi julija končali glavno sezono, je letos avgusta še v polnem teku. Pozna se 30 sončnih dni več in pa več skrbi za počutje gostov. Kot je povedala Marička Dev, vodja gostinsko turistične dejavnosti v Zdravilišču Šmarješke Toplice, so v letošnji sezoni vse hotelske in pri- VODA JE PRITEKLA — Najmlajša brigadirka pionirske čete, 5-let-na Tatjana Jarc je na slavju v Vrbovcu natočila prvo posodo vode iz novega vodovoda Velika Loka—Dobrnič—Vrbovec. (Foto: Janez Pavlin) IMV: 156 podpisanih pogodb V tej novomeški tovarni letos prvič začenjajo s šolanjem kvalificiranih delavcev Za učence, ki so v minulem šolskem lestu uspešno končali teden dnevi življenjske odločitve osnovno šolanje, so bili še prejšnji sklica. — za izbiro pok V novomeški IMV je bilo 25. avgusta zelo živahno. Starši in njihovi otroci — bodoči delavci — so podpisali učne pogodbe in se seznanili s podrobnostmi iz življenja in dela te največje dolenjske delovne organizacije. Tovarna IMV je ena redkih, ki se je letos tako pripravila na kadrova- ASFALT ZA ROŽANEC nje kvalificiranih delavcev. Za šolanje v dvanajstih poklicih se je prijavilo 156 učencev iz vseh dolenjskih občin, nekaj pa tudi iz Hrvaške. Učenci se bodo šolali v Novem mestu (kovinarska in avtomehaniška stroka), Ljubljani (avtoelektrikarji in avtoličarji) in Škofji Loki (mizarji). Šolanje bo trajalo tri leta. Učenci bodo vsako leto štiri mesece in pol presedeli v šolskih klopeh, preostali čas pa si bodo nabirali prak- tično znanje pod strokovnim vodstvom v proizvodnih prostorih IMV. Ivan Šantelj, vodja izobraževanja v IMV je ob tem povedal: „Ceprav smo že šolah učence na srednjih in višjih strojnih šolah, se letos prvič odločamo za šolanje kvalificiranih delavcev. To je bodoči operativni in vodstveni kader, med učenci pa so seveda tudi kasnejši dijaki srednjih in študentje višjih šol. Vrata naše tovarne sc bodo poslej pogosteje odpirala osnovnošolcem, da bi čimbolj spoznali delo pri nas in se prej odločili za poklic." J. PAVLIN Vaščani Rožanca pridno delajo na cesti, ki njihovo vas povezuje s partizansko magistralo. Da bi dobili asfalt na tem 800 metrov dolgem odseku, so se obvezali, da bodo sami opravili vsa zemeljska dela, občina pa bo plačala asfaltiranje. Vsako gospodinjstvo bo prispevalo 10 tisočakov, poleg tega pa še sto delovnih ur. TRGOVSKA HIŠA BO Denar za gradnjo nove trgovske hiše v Ribnici je že zagotovljen. Stala bo med pošto in hotelom, imela bo okoli 2.200 kv. m prodajnih prostorov, njena gradnja pa bo veljala 30 do 40 milijonov din. Pri- četek gradnje je predviden jeseni prihodnje leto. Do takrat bo treba pripraviti investicijsko dokumentacijo ter razrešiti bodočo organiziranost in povezavo trgovine in nekaterih drugih dejavnosti v Ribnici. Sedanji tozd Mercatorja „Jelka“ imamreč ne bi bil sposoben v 10 letih . odplačati sozdu Mercatorja vsega posojila za to gradnjo. fy«t NOV KORAK K ZAPOSLITVI - Potem, ko so si bodoči kvalificirani delavci skupaj s starši dodobra ogledali in se seznanili s proizvodnjo v novomeški tovarni IMV, so podpisali učne pogodbe. (Foto: Janez Pavlin) DOLENJSKI LIST vatne sobe zasedene vso sezono, zmogljivosti pa sicer razprodane do 15. oktobra. Doslej imajo za okrog 47 odst. več prometa kot lani v tem času, zato ni več govora o izgubi, ki se je pokazala lanu Zdravilišču se pozna, da so začeli zgodaj pripravljati sezono, da so dali na trg boljšo ponudbo in podaljšali predsezono. Gostom ne ponudijo več le hotelskega udobja, dobre hrane in zdravilne vode, marveč so poskrbeli tudi za njihovo dobro počutje ves dan. Vsak teden prirejajo piknik na prostem, kjer pečejo koruzo, ob praznikih imajo banketno večerjo, imeli so nekaj koncertov in proslav s programom. Običajno prihaja na letovanje v Šmarješke Toplice vedno nekaj stalnih gostov iz tujine in domovine, v skupni udeležbi nočitev pa so tujci zajeti s 30 odstotki. Novost letošnje sezone je v tem, da so za dvakrat povečali fizikalno terapijo. Omogočijo razne masaže, zeliščne kopeli, ukvarjajo pa se tudi z lepotnimi kurami. Za neurejeno je v Šmarjeških Toplicah šteti oddajanje sob po zasebnih vikendih in hišah. Nočitev je precej, vendar niso evidentirane in lastniki lahko nekontrolirano služijo. R.B. TRUD NI BIL ZAMAN - Na tekmovanju v so' gasilci uvrstili med najboljše desetine na svetu. Tek® (fot« trodelnem napadu — suha vaja in štafetni tek z oviram Janez Pavlin) „ZlatT gasilci Krke zdravil nedavnem mednarodnem tekmovanju v Italiji Odlična uvrstitev gasilcev novomeške tovarne■ Na nedavnem mednarodnem gasilskem tekmovanju CTIEF v severnoitalijanskem mestu Trento je sodelovala tudi desetina industrijskega gasilskega društva Krke in med 127 nastopajočimi iz 16 držav zasedla odlično 10. mesto. Za ta uspeh so gasilci Krke prejeli zlato medaljo. Tako odličje je dobilo vseh prvih dvanajst ekip, od slovenskih pa poleg Krkine še tekmovalci PGD Begunje na Gorenjskem. Za gasilsko društvo novomeške tovarne zdravil je to odličje največji dosedanji uspeh. V šestih letih delovanja je na najrazličnejših tekmovanjih že osvojilo več pokalov, diplom in priznanj. „Za uspeh v Italiji smo zaslužni vsi," je povedal Janez Smole, član Krkine desetine, ki gaje doletela čast, da je v Trentu na čelu — sil M jugoslovanskih ekip državno zastavo. V dese ^ tako visoko uvrstila. s_. .,o0r# Alojz Gotlib, strojnik sel Jože Pavlin, prvi napa^ p Mravinec, drugi nap $#! Golob, prvi vodar drugi vodar Marjan cevar Stane Cvitko, ^rU?_tonfi«' Rifelj in rezerva Franc p gasilskih spretnostih J . Ivan Media. atletsko paJinj Ivan Medja, atletsko 1 vil sodelavec Šimu nič. , Lep uspeh so gaS1[^.ris(,enig>f tudi na nedavnem obem d„ j. kem avtorallyju od ■ žemberka, na kater® ekipami zasedli Prv0 jeiata priznanja je do zdaj P ysj tir' ska vrsta tega društva. » ^ SKa visia 11-6“ , , s—iirn o' > uspehi so darilo let u in partijskim jubdejenb ^ predsednik Svinjarija vsake sorte ISKRINIH DELA ^ Inšpekcija je našla na novomeški tržnici porazno stanje: podgane, odpadke, pod stojnicami ležišča in umazano perilo V soboto, 20. lovski koči na Smu 1 srečanje kolektiva . ^tel« Iskraši so se dobili pre se najprej P°ferTče. Z so pripravili kultur katerem se j® predstavil tovarniški _ nJ delavcem, zma®oVLvinaiie’,’j: -* skem tekmovanju pj > podelili nagrade, P°‘baVn» kot programu športno- V tozdovska tekmovanja. {S H —* “ -•»• ■" '— —... ■ a iŠ DEHTEČA AJDA - Legenda pravi, da so se na® P ^i J ^ na tem kosu zemlje, ker je tukaj dobro uspevala ffl ^ „4 letja so kmetje sejanje ajde zelo opuščali, nekaj ^ ^ p spet pridobila ugled in sloves. Če nič drugega'J7iei „ekaJ polje cvetoče in dehteče ajde, ki jo obletavajo c ... Borcem Gubčeve brigad* V soboto 3. septembra, ob 14. uri bo v gozdu pri Trebelnem, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada, proslava 35. obletnice ustanovitve te brigade in praznika občine Trebnje. Skupno z nami se bodo proslave udeležili prebivalci občine Trebnje, ki bodo tudi letos slavili svoj praznik z novimi gospodarskimi uspehi. Na proslavo posbno vabimo borce Dolenjskega odreda, bataljona VDV in politične aktiviste. Po proslavi, na kateri bo govoril nekdanji politkomisar Gubčeve brigade Janez Vipotnik, bo tovariško srečanje. Do Trebnjega je dobra zveza z avtobusi in vlaki. IZ Trebnjega -na Trebelno in nazaj bo vozil posebni avtobus. Zadnji avtobus bo iz Trebnjega na Trebelno odpeljal ob 12.30 uri izpred stavbe občinske skupščine, nazaj v Trebnje pa ob 19. uri. Za letošnjo jubilejno proslavo bodo vsi borci Gubčeve brigade « ivojei vabila. K>‘V'‘>'' St. 34 (1465) 'S K SNOVB' pisma in odmevi frfar„riovinar itodi>V/ku.. se marsikaj ie, sPJ/e kozarček pre- hevsakri Sm° bili Priča tudioh lemu ^godku jeBistr' avni Poplavi, ko hrtove fc*Ste* Ribnic°- Voda Kptoik ulice in nosila s Hekaterin!mve Predmete. to jih >•» i-° reSevaH, veliko Portoval postaja smetišče Otipljivi dokazi, kdo skruni novomeški gozd vo. '/e le opazovalo poplahu on!nf*aJZat, Se /e Pojavil * zmeT 25’ 30 '<*> ^(niČ!!!m PaPiriem in H Z7< V rokL Bil >e nirn stv£a,Ce]>od oMe-™ modrim suknji-videlo d o^zu se mu je Vs®» 'od Je utruien< pred-fe. Preveč zaužite pija-da ,e’,e "Politike" a7 /e noviriar hal hin - -t0 )e sam spra-ZQdnjtč L,e v Ribnici hdi Se ieP°pla?a- Večina nemu in,‘lmilcaJa >,polnočjo s° no-u;nJu,u • nekateri ^Mvarjaii ^tudi Prijazno Zdai zaml f?eda bodo t°ie iziave br^k’ da bodo ie bil „ ‘ v časopisu, Sez°nski ‘fovinar Politike“ thie-^tVeP' h"rega ^do. ^Panje kanalov za ^5elnekateri , j novinarji Z nekoiiko 8i liudie) °kčijo . nenavadno f°Sebrie imai° svoje *'"*» i£leT“ & *'». Qjo, ’ Pa še ne preti- M- GU VONJI C RIBNICA Kjer osel leži, tam dlako pusti. Po dlaki pa ga, kot bomo videli, lahko najdemo. Tisti, ki vsak dan dihamo še kolikor toliko svež zrak v Portovalu, lahko pokažemo vsaj štiri smetišča, ki so nastala v zadnjih letih v zavetju tega lepega novomeškega gozda. Da pa ne bi le objavljali fotografij nesnage, in tako poskušali naivno vplivati na nekakšen moralni čut pri tistih, ki jo odlagajo na bregove rek in v gozdove, smo se lotili „branja“ smeti. Povedalo nam je precej, predvsem pa to, kdo odvaža smeti na prepovedane kraje. Lani jeseni je gostilničar zapeljal v Portoval kup gradbenih odpadkov, ki jim je dodal še črepinje, staro žico, polivinilne vrečke in kar lepo število zamaškov raznih pijač pa tudi - svojih gostilniških računov. Po tem je ' bilo lahko ugotoviti, odkod je prišlo vse skupaj. Nesnago je stresel kar na pot. Isti gostilničar se je pred leti moderniziral. Če ne verjamete, pojdite na sprehod v Portoval, pa vas bo o tem prepričala stara točilna miza, ki skupaj s hladilnikom, štedilnikom in kupom drobnejše svinjarije počiva nekje sredi gozda. Stanovalci hiš pod Portovalom odnašajo smeti v kotanjo, s katere roba lahko vidimo, odkot prihaja vse tisto, kar jo napolnjuje. Zadnji kup smeti je prišel v Portoval v soboto, 27. avgusta. Smeti so nam povedale naslednje: prinesel jih je ljubitelj cvetja (odložil je plastične posode, v katerih je bila raztopljena rastlinska hrana), ki ljubi zdravo življenje (o tem govorijo prazne stekleničke C-vitamina), prav rad pa se kam pelje z avtom (v gozd nam je pripeljal star akumulator in več plastičnih posod, v katerih so bile, ali pa so še, kemikalije, s katerimi skrbi za lepoto in pravilno delovanje svojega vozila). O odsluženi obleki in raznih steklenicah in kovinskih posodah ne bomo podrobneje godrnjali. Smeti so skoraj na poti, le kakih sto metrov od drevesnice v gozdu, kjer je zelo prijeten kraj za počitek. ..Prijazni človek" nam je pustil v smeteh svoj naslov. Ker ima novo hišo, avto im morda celo prikolico, s katero je v gozd pripeljal svojo nesnago, se sprašujemo, ali ne bi morda lahko prihranil tudi za smetnjak. Letos spomladi so šolarji, kijih je vodil vzgojitelj tov. Rihar, očistili lep del Porto vala. Videti je, da so slabše vzgojeni od svojih ki morajo pospravljati za starši otrok, njimi. Pričakujemo, da bo neimenovani tovariš svoj kup smeti pospravil. Če tega v nekaj dneh ne bo storil, si bomo pomagali z njegovim imenom in naslovom ter mu dokazali, da ne ravna po predpisih o čistoči in redu, ki zahtevajo, da smeti odlagamo na javnih smetiščih. Glede opisanega pustošenja narave smo preveč popustljivi. Fotografije v časopisih so premalo. Zdaj je pred nami stvaren primer in proti tem se je najlaže boriti. JANEZ PENCA Novo mesto GRIČARJEVEMU JOŽETU Gričarjevega Jožeta ni več med nami. Veliko bol nam je zadal, mnogi smo ga spoštovali in ljubili Nihče ni vedel, da je bolan, poznali smo ga samo nasmejanega, voljnega pogovora s prijateljem. Tih je trpel in neopazno, kakor je prišel v naša srca, nas je tudi zapustil Mladost mu ni bila rožnata. Že kmalu je moral na delo v opekarno. Usoda mu ni bila mila, namenila mu je nesrečo. Zelo mlad je postal invalid. Gotovo mu je dala prav ta bol navdih, da je vzljubil čebele — ne iz koristoljubja, iz ljubezni do nežnega bitja. Tudi žvrgolenje ptic je obdajalo njegov dom. Tudi sam je bil pevec. Lepo je bilo tedaj, ko smo se našli v družbi in zapeli. S pesmijo smo ga spremili tudi na zadnji poti. REZKA PRIJATELJ NOV KATALOG „BETI" Te dni je „Beti“ dobila nov katalog, v katerem so prikazani modeli jesensko-zimske kolekcije 77. Doslej so v „Beti“ tiskali le katalog s po-mladno-poletno kolekcijo, letos pa so se prvič odločili tudi za jesen-sko-zimsko, saj seje izkazalo, daje prodaja s pomočjo kataloga učinkovita. Katalog je izdelala ekonomsko-propagandna služba Pavlihe, v 7.000 izvodih pa ga je natisnila tiskarna Kočevski tisk. Na voljo bo v prodajalni „Beti“, na željo pa ga bodo poslali tudi po pošti. »v. * oiuil iuui pu puaii. “kozi katera vrata in odkod? °t°č^u razprodaje CPtV°’skaterim bi “Sla«0'1"91 S .P0ka2al’ da se &k^rtneT^dalkartak0 p%!’ ko je 2ad^* Tako je mislil že ISS ^°"ač^ndarni S talr#x .. ^ kdo unal v N oCža,°. kot »0«. uganja. S k % kdo upal v so sredstva MonrtT- a tem zdaJ že i to"J» Se san,n pričakovati, da Pbii0 vPrašanir.VZtr^no Ponavlja '«er,0 ° tuai dl,’ o katerem se je *lPw?ato ’ pa 111 bUo h58ani?S!t0Vi:A- Bartelj * »ta? VsaJ S ne.bova- Re5iti zakai - J' obvestiti bral-J do spora sploh n^!.t°*enca ^?nUp0k°jene«Čeli uresničevati na^f i,eIja Zdcn-° draglh VCI> K žalni™ 113 P°k°jmka s l MyRad^,Čak0m- Za‘ne K* Ktebu 1ol»ni h prvič “vedli S Ste^vnika '^.trakovi ? JSo^asti ^ V Uch barvah: S. 3$o 010dri, stanejo fc 4},* * že oTlev: Za žalne >n kra ' organiza-tu£aje?>a skupnost, in po J1katere delovne /Hs l1 kater„ tekajo v pose-\{ k°>nisija7Ea “Povija več-^ Qsta,elijn .50 namenjeni za bolnim občani O v mor ^ družinam ter o. ‘rako ^ ^U(ii* RetSC °d>oča vedno NS^-cb^^jevmisel-» soču?‘je ^ večjo Sl ^ Wgu £..(s°rodnikom kr0D.. '^roanikom Pr'jateljev nihče \ti>nogo8u yenca>- žalni Porticn. Poudarjajo StANKO SKOČIR k. mtiu 1 prišlo. Upal sem, da to ne bo potrebno, vendar naj mi ne zameri preveč, če izrabljam pravico, da se branim. Ko sem pisal in se podpisal kot predsednik KS Otočec, nisem imel namena zatajiti, da sem delavec Hotela Grad Otočec. Tega ne bi mogel storiti tudi, če bi hotel, saj lahko neskromno zatrdim, da me pozna dovolj ljudi. Ne morem kot predsednik KS misliti drugače kot delavec hotela. Če sem pomešal nekoliko med krajevno skupnostjo in hotelom, mi tov. A. Bartelj tega ne sme šteti v preveliko zlo, saj tudi on privatno užaljenost s plaže skuša v obrambi navideznih splošnih interesov spraviti skozi vrata Dolenjskega lista, kjer združuje svoje delo, pa mi je ob tem vseno, če to dela skozi sprednja ali zadnja vrata. Pri tem se dela nevednega, češ da še sedaj ni dobil jasnega odgovora na jasno postavljeno vprašanje. Menim, da je bil odgovor dovolj jasen in ga ne mislim ponavljati, ker si ga lahko še večkrat prebere. Vprašam ga samo, zakaj ne postavi podobnega vprašanja n. pr. kolektivu katerihkoli Toplic. Saj so vendar topli vrelci tudi naravno bogastvo. In s kakšno pravico so tam zgradili bazene, garderobe in bifeje ter vse skupaj ogradili z mrežo? Kako si upajo pobirati vstopnino? Nezaslišana krivica se godi nam vsem, ki nimamo prostega dostopa do te naravne dobrine! Ali pa v kampu: turist (naj bo to Nemec, za razliko od karateista iz SR llrvatskc) si postavi šotor tik ob vodi v trimetrskem pasu. Potem pride tov. A. Bartelj in se hoče sončiti prav tam in nikjer drugje. Potem še vztraja, da bo ležal prav tam. In glejte: šotor sc njemu na ljubo ne bo premaknil in potem bo kriv ta, ki je dovolil Nemcu postaviti šotor ob vodi. Kaj pa bi storil, če bi bili vlogi zamenjani? In še naprej: s kakšno pravico nam uprave slehernega kampa ob našem morju ne dovolijo prostega dostopa do vode. Meni je to jasno in mi je lahko samo žal, če komu ni. Res mu ne morem pomagati. In sedaj je vsa stvar že smešna. Mučna pa je bila takrat, ko seje prišel tovariš A. Bartelj sončit v tabor karateistov in ko je tovariš ca, ki je bila z njim, vztrajala, da bo uživala lepote narave prav tam, pa niti za ped levo ali desno, čeprav je bilo prostora dovolj. Potem sta oba skoraj do onemoglosti ponavljala, da bosta še prišla prav tja in nikamor drugam, hotelu in Kirnu navkljub. Taka vztrajnost, podkrepljena še z nekaterimi pripombami ostalih navzočih, je dvignila temperaturo med člani kluba iz bratske republike. Nekdo jim je pred tem še odnesel pijačo, ki so si jo hladili v vodi in mera je bila polna. V tako razburljivem ozračju nisem s pomirjevanjem dosegel ničesar in je bilo bolje, da sem rekel, naj zadevo uredijo sami. Nadalnjega razpleta dogodkov ne odobravam, čeprav mi tov. A. Bar-tclj to podtika. Sličici poleg članka v 33. štev. DL ni mogoče odrekati duhovitosti. Manjka ji samo še pripis na ceniku, da Hrvatje lahko pridejo le takrat, kadar na plaži ni domačih (beri: slovenskih) gostov. Potem bi bila popolna: odražala bi vzdušje, ki je bilo navzoče med dogodkom. To pa ni več mučno, niti smešno. Človek je lahko samo še smrtno resen. FRANC KIRN NOVO MESTO PRIPIS UREDNIŠTVA: Strinjamo se, da postaja zadeva mučna. To pa se običajno zgodi takrat, kadar besedovalcem v polemiki zmanjka dejstev in se v pomanjkanju le-teh zatekajo k zbiranju nepomembnih zadev, vzetih celo iz zasebnega vedenja (ali življenja) po-sameznkov. (Nekateri pravijo takemu ..argumentiranju** tudi nizki udarci.) Menimo, da nadaljnje besedovanje v tem slogu osnovnega vprašanja ne razčiščuje, ampak se od njega kvečjemu oddaljuje, oziroma ga zamegljuje. Še vedno pa so vabljeni k besedi tisti, ki so bili posredno ali neposredno omenjeni v dosedanji polemiki, pa se do zdaj še niso oglasili (n. pr., vodna skupnost, zemljiška skupnost itd.). Šolstvo—do doktorata Kaže, da bo Slovenija že spomladi dobila zakon, ki bo urejal celotno izobraževanje po končani osnovni šoli Z novim šolskim letom prihaja v javnost zanimivo sporočilo: celotno vzgojno izobraže- valno delo po končani osnovni šoli bo v Sloveniji pravno urejal en sam zakon. Pomembna novost tega zakona bo, da bo v njem prvič na enem mestu zajeto vse srednješolsko in visokošolsko izobraževanje tako za mladino kot za odrasle, ob tem pa obdelano tudi strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje po končanem izobraževanju za poklice. Gre torej zato, naj bi v prihodnje v enem zakonu povedali vse, kar je potrebno uzakoniti na dolgi poti usmerjenega izobraževanja od trenutka, ko pride učenec v prvi razred srednje šole, do podiplomskega štu-, dija in celo doktorata znanosti. Delovna skupina, ki jo vodi Ela Ulrih, predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, je že pripravila teze za predlog zakona, ki bo tako urejal usmerjeno izobraževanje. Sestavljalci slovenskega zakona o usmerjenem izobraževanju si ne morejo kaj prida pomagati z izkušnjami drugih republik, ker povsod ubirajo svoja pota. Zato je njihova naloga še težja. Toda pričakovati je, da bodo razmišljanja delovne skupine hkrati s tezami za zakon na prvem kritičnem pretresu že septembra, ko naj bi jih obravnavali nekateri republiški organi. Na podlagi njihovih pripomb naj bi že jeseni nastal predlog zakona, kar bi morala naročiti po predhodni razpravi skupščina SRS. Računajo, da bo skupščina dobila omenjeni zakon za sklepanje že spomladi 1978. SANACIJA SPOMENIKA NA GRIČKU V začetku tega meseca bosta črnomaljska DO za gradbeništvo, obrt in komunalo ter ljubljanski Mineral začela dela za zadnjo fazo sanacije osrednjega belokranjskega spomenika NOB na Gričku v Črnomlju. Zamenjali bodo podlago in plošče okoli obeliska, zaščitili relief, delo kiparja Jakoba Savinška, in uredili okolico. Dela bodo stala okoli 600.000 dinarjev, 400 tisočakov je zagotovila kulturna skupnost Slovenije, ostalo pa občinska kulturna skupnost in občinski odbor ZZB NOV Črnomelj. Dela bodo poteka-' la pod vodstvom občinske kulturne skupnosti in regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane, končana pa bodo v prvi polovici oktobra. Doklej tabor le na trebanjskih plečih? Tradicionalni tabori, saloni, galerija s svojim bogatim fondom slik in kipov ter z neprekinjeno razstavno dejavnostjo so napravili iz Trebnjega ime, upoštevano in spoštovano v slovenskem in jugoslovanskem likovnem svetu. Tega obmagistralnega kraja, ki ie bil še sredi šestdesetih let znan predvsem kot središče ene manj razvitih občin, se je upravičeno prijel vzdevek postaja umetnosti. Se več: Trebnjemu je pripadla čast, da so teoretiki v njem dokončno dobojevali pomembno priznanje za naivo: le-ta je v likovni umetnosti stil, ne pa gibanje. (Seveda velja ta označitev za pristno samorastniško ustvarjalnost, ki jo narekuje resnična potreba po izpovednosti, kakor je poudaril Stane Dolanc, pokrovitelj 4. salona, in nima nič skupnega s početjem nekaterih, ki hočejo barko naive speljati v komercialne vode.) . Mnogo slikarjev in kiparjev je priznalo, da jim je Trebnje pomagalo iz V' Anton Plemelj: treba pomagati/* „Taboru NA EX TEMPORU 77 V druščini 152 slikarjev iz Jugoslavije, Nemčije, Italije, Avstrije, ZDA in Poljske, ki so se udeležili 12. mednarodnega slikarskegax tem-pora v Piranu ob koncu minulega tedna, je bil novomeški slikar amater Marjan Maznik. Najboljših 85 del, ki jih je izbrala strokovna žirija pod predsedstvom prof. Janeza Mesesnela, so prikazali na tradicionalni razstavi v piranski galeriji, najboljše avtoije pa so nagradili. Maznik sicer ni bil med izbranimi, sc je pa vrnil z Ex tempora obogaten z novimi izkušnjami. KULTURNA DOMOVA NA VINICI IN PRELOKI V črnomaljski občini gradijo dva kulturna domova: na Vinici in Pre-loki. Za gradnjo obeh je republiška kulturna skupnost prispevala 510.000 dinarjev, kar je zadostovalo komaj za nakup gradbenega materiala do tretje faze, vsa dela pa so prostovoljno opravili krajani sami. Da bi ta večnamenska domova lahko dokončali — na Prcloki gradijo novega, na Vinici pa adaptirajo stari gasilski dom - so republiško kulturno skupnost zaprosili za dodatna sredstva. Računajo, da bodo oba kulturna doma odprli do 23. januarja prihodnjega leta, ko bodo proslavili 100-letmco rojstva njihovega rojaka Otona Župančiča. anonimnostL Med takimi sta bila Mirenčan Sandi Leskovec in Sevni-čan Rudi Stopar, ki jima je tabor pripomogel tudi do mednarodne uveljavitve (z razstav v Franciji sta prinesla medalje!). Podobnih ugotovitev bi lahko našteli še več. Vse to dokazuje, da Trebanjci likovnih prizadevanj niso „razpeli“ zato, da bi vanje „ujeli“ sama znamenita in vrhunska imena ter prek njih prišli do veljave. Tega bi jim samorastniška kri - vse trebanjske likovne akcije so bile zavestno samorastne, ker so se prireditelji ob tem tudi sami vzgajali in učili — gotovo ne dovolila. Tudi glede financ je bilo Trebnje do zdaj odvisno predvsem od svojih organizatorskih sposobnosti in od mecenov, ki jih je izbiralo med gospodarskimi organizacijamL Od zunaj, denimo iz republike, je denar prišel, bil pa je namenski in občasen. Za tabore in salone kot dvoje osrednjih jugoslovanskih manifestacij naive so ostali redni zunanji viri zaprti. Zato se mnogi že dolgo sprašujejo, doklej bo tako. Ali bi res vsaj za tabor ne mogli dobiti sedeža v vrsti republiško financiranih? „Tabor je zaslužil, da ga republiška kulturna skupnost ne bi samo občudovala, ampak tudi finančno podprla** pravi ljubljanski slikar Anton Plemelj, udeleženec vseh dosedanjih taborskih srečanj. „Morda bi bilo pametno tabor v organizacijskem smislu pomakniti nekoliko naprej, ga oblikovati v samostojno institucijo in si prek delegatov - organizatoijev in umetnikov - zagotoviti pravice (in kajpak dolžnosti) pri samoupravni skledi v okviru katerekoli že kulturne skupnosti. V mislih ima podoben položaj za tabor, kakršnega je dobil tradicionalni pevski tabor v Šentvidu pri Stični s preosnovanjem v samostojno društvo. Najbrž potem ne bi bilo več vprašanje, ali morajo Trebanjci kulturni voz še vleči sami ali jim mora kdo pomagati," meni Plemelj. In taki predlogi bi ne smeli pasti na jalova tla... L Z. NAGRAJENCI RAZSTAVLJAJO — V Mestni galeriji v Ljubljani razstavlja svoja dela šest mladih likovnikov, ki so še kot študenti na Akademiji za likovno umetnost postali Prešernovi nagrajenci. Med njimi sta tudi Stane Hrovatič, doma na Dolenjskem, in Veljko Toman, slikar iz Ljubljane, ki se je udeležil tudi Dolenjske slikarske kolonije. PRIZNANJE ZA SCENARIJ -Tone Partljič, pisatelj in dramatik iz Maribora, je dobil na nedavnem prvem festivalu ..jugoslovanski igrani film v akciji v Vrnjački Banji drugo nagrado za scenarij filma „Vdovstvo Karoline Žašler . Prvo rado sta dobila Predrag Perišič in Jelič za scenarij filma „Ljube-zensko življenje Budimira Trajko-viča“. RUBENSOVA RAZSTAVA - V kraljevem muzeju likovnih umet- Zakaj malo kandidatov? S štipendijami Titovega sklada v Sloveniji ni srečne roke. Zatika se že tretje leto. Za 80 letos razpisanih štipendij je prišlo le 29 predlogov. Ali to pomeni, da za častno družbeno pomoč pri študiju ni zanimanja? Se je stanje do konca avgusta, ko se je iztekel podaljšani rok, kaj izboljšalo? Med 80 razpisanimi štipendijami jih je 40 namenjeno za študij ob delu in prav toliko za redni študij. Med prispelimi 29 predlogi jih je bilo kar 17 za šolanje na upravnih, pravnih in ekonomskih smereh, kar pomeni, da delavci zapuščajo svojo osnovno poklicno smer. To je seveda v nasprotju z merili, po katerih je možno dobiti Titovo štipendijo. Ob ustanovitvi tega štipendijskega sklada je bilo poudarjeno, da so štipendije namenjene zlasti mladim delavcem, podatki pa kažejo, da je le-teh med štipendisti še najmanj. Med delovnimi organizacijami, ki so predlagale kandidate za Titovo štipendijo, so tudi štiri iz Dolenjske in Posavja: sevniški obrat trboveljske Strojne tovarne, Itas iz Kočevja ter Krka in Novo-les iz novomeške občine. V občinah tega dela Slovenije tudi do zdan ni bilo kandidatov oziroma delavcev, ki bi se lahko potegovali za pomoč Titovega štipendijskega sklada. Vprašati je treba, kje so „veliki“ - Pionir, IMV, „Djuro Salaju, Beti, Labod, Novoteks, Lisca in drugi, ali v njihovih kolektivih res ni proizvajalca, ki bi ga lahko brez zadržka predlagali za tako pomoč pri študiju. Ali gre razpis preprosto mimo? I.Z. K_________________________- RAZSTAVLJATA M. MLINARIC IN M. STR K V prostorih „Kompasa“ nasproti nebotičnika v Ljubljani razstavljata akademska slikarka Mirjana Mlinarič in arhitektka Maja Štrk. Mlinaričeva, ki je že razstavljala v Piranu, je dala tokrat na ogled moderno oblikovane keramične predmete, na primer nakit in različne posode. Strko-va pa je razstavila vrsto domislenih tapiserij, ki jih je spletla iz mornarskih vrvi, in dekorativnih pasov. „LIBNA" V KRŠKI GALERIJI V soboto, 3. septembra, ob 18. uri bodo v Krškem odprli arheološko razstavo „Libna“, ki jo je v počastitev petstoletnice Krškega pripravil Posavski muzej. Po desetih dneh bodo razstavo preselili v Brežice. nosti v Anwersu bo do konca septembra odprta razstava Rubensovih del. Reprezentativna razstava 173 del (olja, grafike, risbe) je posvečena 400-letnici Rubensovega rojstva. Nekatere slike, ki so prišle iz zasebnih zbirk, so tokrat prvič razstavljene. SENGHOR NAGRAJEN - Nagrado Monaco, ki jo podeljujejo od leta 1951, je letos dobil afriški pesnik Leopold Senghor, predsednik Senegala. »ZLATI VENEC** ZA ŠVEDA -„Zlati venec**, priznanje struških večerov poezije, so letos podelili švedskemu liriku, 70-letnemu Arturju Linsu Lindkvistu. Njegove pesmi so prevedene v dvajset jezikov, doma pa velja za klasika švedskega modernizma. DOLENJSKI LIST TURISTIČNE XXXXXSX>X\X\XXVXXXXV^X>XSXXXXSXVVX>XX>XSX>X>N>S»»»»88S^^^9H v MT P VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE ZA BIVANJE V PLANINSKEM DOMU „ VINKA PA-DERŠIČA“ PRI GOSPODIČNI NA GORJANCIH NUDI MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, NOVO MESTO, GLAVNI TRG 7, telefon: (068) 22-555. NA >RI URNIM KRII.III POČITNICE 77 Borik pri Zadru je eno izmed počitniških središč zadarske riviere. V neposredni bližini je lepa in urejena plaza, primerna za plavalce in neplavalce. Tudi otroci bodo našli prijeten kotiček za igro in prve plavalne zamahe. V okoliškem borovju pa ne bo nikoli zmanj kalo sence. Letalo odleti z ljubljanskega letališča vsako nedeljo ob tri četrt na cfranajst proti Zadru. Ob nedeljah se tudi vrača ob 13. uri in 10 minut. Cene za enotedenski dopust se gibfejo med 1.400 in 2.300 din za odrasle, za otroke od dveh do 10 let pa med 1.200 do 1.900 din. Če pe se boste odločili za dvotedenski dopust, boste plačali 2.300 do 3.350 dinarjev za odrasle, za otroke od 2 do 10 let 2.000 do 2.700 din. Prijave in informacije: Turistična agencija Aerodroma Ljubljana-Pula, Brnik, tel. (064) 22-347, in Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 šllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllimilllllllllllllš = m |INEX IIMEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA s organizira j »VELIKA POTOVANJA” J | tudi v letošnji jesensko-zimski sezoni. Pridružite se i 1 nam! 1 | | KENIJA SAFARI - SEJŠELSKI OTOKI - od 20. 1 | 10. do 1. 11.1977: | veliki 7-dnevni safari Mt. Kenija, Viktorijino jezero, | = Nakuru, Amboseli pod Kilimadžarom, rezervat Tsavo in 4 § 5 dni oddiha na prekrasni obali Indijskega oceana; 2 — mali 4-dnevni safari v Amboseli, rezervat Tsavo in § | 7-dnevno bivanje pod soncem ravnika na otoku Mahe v 1 i Sejšelskem otočju. Osnovna cena 15.870 din | INDIJA- NEPAL-od 25. 11. do 4. 12. 1977: •-I : ' 1 H Ogled New Delhija in Agre s Taj Mahalom in po izbiri še 1 5 4-dnevni letalski izleti: i - V Benares ob sveti reki Ganges z obiskom slovitih svetišč 1 1 v Khajurahu; | - po poteh bojevitih Rajputov v Rajastan: Jodhpur, | = Udaipur in Jaipur; g — proti doplačilu tudi v Nepal — Kathmandu; polet nad = | Himalajo; postanek še v Khajurahu; S — po želji z letalom v Pokhro pod vrhovi Annapurne I Osnovna cena 12.800 din 1 | 12 mesečni kredit § Informacije in prijave: lnex Adria Aviopromet, Titova 48, 1 = 61000 Ljubljana, tel.: 061/313—366 int. 35 in vse turistične = i poslovalnice, kjer dobite naš program. EiiiiiiimiiiiiiiiiimmiimmiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii ^ Telefon: (061) 312-995 V GRČIJO PO ZNIŽANI CENI HITRO - UDOBNO - POCENI - KREDIT ZA VASE POČITNICE SMO PRIPRAVILI 8-DNEVNE POČITNIŠKE PAKETE Z LETALI INEX ADRIE: - V GRČIJO PO ZNIZANI CENI: - ANAVISSOS NA ATIKI (V BLIŽINI ATEN) samo din 3.400 - TUNIZIJA: Hammamet din 3.390 — odh. vsak torek Sousse din 3.650 — odh. vsak torek - ŠPANIJA - COSTA DORADA din 3.150 - odh. iicol/ pptrfpt - KAŠTEL STARI: HOTEL RESNIK din 2.200 — odh. vsako nedeljo Priv. sobe din 1.800 — odh. vsako nedeljo - OTOK ČIOVO — priv. sobe din 1.820 — odh. vsako nedeljo - ZADAR— Otok UGLJAN, hot. naselje ZELENA PUNTA din 2.350 — odh. vsako nedeljo IZLETI: - EGIPT: „spominski izlet" tankistov in borcev NOV, odh. 20. oktobra TEČAJI: 1 — ANGLEŠČINE: v Veliki Britaniji V SEPTEMBRU IN OKTOBRU VABIMO: 1 Na 2, 3 in 4 dnevna potovanja v TUNIZIJO, GRČI- | JO, ŠPANIJO in ISTANBUL. 1 | 1 PRIJAVE IN INFORMACIJE: s j= | | lnex Ljubljana,Titova 25, tel. 312-995 in 327-947 1 = lnex Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. 24-571 = | Izletnik Celje, Velenje, Žalec | Alpetur, Kranj, Radovljica, Šk. Loka | AP Nova Gorica = 1 Mladinska turistična poslovalnica. Novo mesto Glavni trq 7 1 | tel. <068)22-555 | illlllllllllllllMIIIIIIKUIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli I KOMPAS JUGOSLAVIJA VABIMO VAS NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V ORVIETO-RIM-HREN ZE Odhod 24. septembra 1977 Prijave sprejema Kompas Novo mesto, tel. 21—333. Nudimo vam še: letalske vozovnice za domače in mednarodne letalske linije, organizacijo letnega oddiha, organizacijo prevozov in izletov ter usluge menjalnice. Informacije: osebno v poslovalnici Kompas, Novi trg 8 ali po telefonu 21-333. ^LICITACIJA! KMETIJSKO GOSPODARSTVO DOB PRI MIRNI prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1. COMBI IMV, 1. DISEL MOTOR -- TORPEDO, j 5 ELEKTROMOTORJEV. Licitacija bo 10. 9. 1977 ob 8. uri na dvorišču Kmetijskega | r, gospodarstva Slovenska vas, Dob pri Mirni na Dolenjskem. ^XwxvxvxXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\XXXXXXXXXXXXXXXXXXV/< PREPOVED IZKORIŠČANJA GRAMOZNIC Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki in Gozdno go*P° darstvo Brežice — TOZD Gozdarstvo Kostanjevica na prepovedujeta sleherno nadaljnjo izkoriščanje gramoza gramoznice med vasema Ostrog in Groblje v K. O. Ostrog-na pare. št. 2903/1 — Matija Rabzel, Dol. Prekopa > na pare. št. 2904 — Franc zupančič, Imenje 2, na pare. št. 2905 - Anton Cekuta, Dol. Prekopa 47, na pare. št. 2906 — Alojz Cvelbar, Dol. Prekopa 6. Še posebej opozarjamo na kopanje ob robu Parce*®.7^j! last Alojza Cvelbarja, Dol. Prekopa 6, ker se s tem m*1 b na sosednje parcele 2907, last Jožefe Zagorc, Dol. Pr® 37. Bivša gramoznica je splanirana in urejena za kmetijsko upo-rabo, ter vrnjena zgoraj navedenim lastnikom. ..j« Kdor preklica ne bo upošteval, ga bodo lastniki zerti J sodno preganjali. Preklic velja po objavi v Dolenjskem listu. Tajnik KS Predsednik^ Kostanjevica na Krki Kostanjevica na ' Tone Goltes l.r. Ivan J LICITACIJA! KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO ,KRKA' DE ŠENTJERNEJ 1. Sušilnica za hmelj — Škocjan 2. Traktor ZETOR 45 KM 3. Obračalnik za seno — „SONCE" DE ZALOG 1. Traktor FERGUSON 65 KM 2. Traktor IMT 533 3. Traktor STAYER 30 KM 4. Silokombajn HERKULES 5. Kosa STAYER 6. Kosa FERGUSON 7. Klinasta brana 8. Peč v sušilnici za hmelj Licitacija bo 8. 9. 1977 ob 7. uri na delovišču Šentjerne),n ob 10. uri na delovišču Zalog. Poklicna kovinarska šola Ljubljana, Cesta na Brdo 25/a, vpisuje učence s sklenjenimi pogodbami za naslednje poklice: učni"1' — strojni ključavničar, — klepar, — avtomobilski klepar, — finomehanik, — rez kaleč, — orodjar, — pasar, — brusilec, — strugar. Pogoji: končan osmi razred osnovne šole (lahko z nega oceno iz tujega jezika), sklenjena učna pogodba. te(jnoVv Šolanje traja tri leta. Učenci so pri pouku v šoli 19 pfi prvem in drugem polletju šolskega leta, ostali caS |,nih praktičnem pouku v delovnih organizacijah oz. z ^0 obrtnikih, s katerimi imaio sklenjene učne p°9° ativ^0 LjUb' katerih dobivajo tudi mesečne nagrade. Učenci zun 1 3jo Ijane lahko prebivajo v dijaških domovih, vendar pravočasno prijaviti in predložiti upravam zahtevan mente m***00 Splošno gradbeno podjetje TOZD Meh. kov. obrat, objavlja prosti delovni mesti KV AVTOKLEPARJA PIONIR" Novo ^\XWXVVN.VSXWVSX>XV»XNXVXVWVW^.VV^^XVV^XN.N>X>.V>XVSX>XVS.XV' S mest0' ^ ^ Pogoji za sprejem: I Kogoji za sprejem: -.ijena Prak' Končana poklicna šola avtokleparske stroke, za Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v zc*ru^®l^0je,titr' polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s P mesečnega poizkusnega dela. ... jZot>ra Ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazi i sprejema kadrovski oddelek 8 dni od objave. Ha Ž \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\wwvxxxx'x'^ miiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMj MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji mm .......................................................................................................111111 Hiiiiiliii'11111 | NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: i | - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA - SOBNA VRATA - OBLOGE - ISO - SPAN - OPAZNE PLOŠČE - POHIŠTVO iiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiii s i s i s 3 s = i I lesna industrija Ijubtyan6ka c.32 64260 bled i a S telefon:064-77384 mmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiJiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiinniiiiiiiiiiii OBIŠČITE POSLOVALNIC^ — LIP Bled na Zagrebškem velesejmu ®1g4l) Borisa Kidriča 2 telefon: 523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii>'i|l,IIIIIIIII>l DOLENJSKI LIST Sl. 34 (1465) Dežurni Poročajo AonlNEZNANO - 23. tnaJolca Purj- ^ od doma « v'klL IW„„UC-m odtleJ Je niso ^niteJe Ma 113 °bisku P * bivala v unnt°Vem mestu» sicer ^ ^nilcu, P ^°jenskem domu v OKRADEN -felvtomobiu p prtlJažnika oseb-uSenFr^“ Masnika iz ie ^,oi' ^den 6 SOn brusil' ^ fteželn. • Omarjev. Avto ^IJe bfla pn Ceiovem logu, Ko je Ma po-ot°izkoristS.ena V program’ aŽ0itovi|iDiNICO-26.avgu^ vs< Maiiie v J5 nekdo, vdrl v ^v- ae Pa je za 2.500 di- JOTN.k, S0 SE REŠILI ^Cc^v!1?- Ure se je v Martin ¥°rt, star I .osebni avt0 Ustnik h^kem no Bfžlc je vozil t*uhn.i . m> .naenkrat pa je iz !*ta -nvn — oaeni v • pa Je a v’ ?* Potniki Zn*^ je takoj % t*®0 Paje Dnn°i 3:65,10 Priai di a zgorelo RS^jela^K P-» f^taloje '^P®1"0^ Prišli olc Požara ? dinarjev a Pa. še ni znan. ZA PEŠCE NEVARNO! Peš hoja je neprijetna, pa tudi zelo nevarna za vse, ki se podajo mimo starega Sokolskega doma proti tržnici v Novem mestu. Ker poteka tod enosmerni promet proti mostu, ulica pa je ozka, za pešce ni prostora. Posebno bi morali paziti otroci, ko bodo te dni prešerno zakoračili proti šoli. (Foto: R. Bačer) KRŠKO BREZ ZVEZ 26. avgusta je prišlo do nenavadne nesreče pri začetnih delih na novem kulturnem domu v Krškem. Dela izvaja Pionir — tozd Krško, z rovokopačem pa je pogodbeno opravljal izkope zasebni kooperant S. P. Ta je pri delu s strojem pretrgal kabel za mednarodne PTT zveze, ki povezuje Krško z Brežicami, Brestanico in Novim mestom. Nekaj časa ni bilo mogoče telefonirati, potem pa so še isti dan vzpostavili začasno zvezo. Nastalo je za najmanj 10.000 din škode. »Dolenjski list« tribuna bralcev UMRL PO PADCU Z JABLANE 28. avgusta zvečer je v novomeški bolnišnici umrl 74-letni Franc Junkar z Drče pri Šentjerneju. Pripeljali so hudo poškodovanega, vendar mu niso mogli več pomagati. Junkar je bil dopoldne sam doma in je splezal na jablano. Ko je žena prišla domov, ga je našla poškodovanega pod drevesom. Mož je še govoril in je povedal, da je padel. Tožil je, da ga v kolku boli in da se slabo počuti, zato so ga odpeljali v bolnišnico. Poškodbe so bile tako hude, da jim je podlegel. . meni nič - vselitev sodišče v Novem mestu obravnavalo nasilno vselitev v Mirni peči, kjer je v stanovanjskih zadevah nasploh večkrat zmešnjava Qel - »» ki so »seln Vania in Ji / Poznega Ce,. 2družin° takoj S^Sad^sta Prišla dva %ke su,, Samoupravne V318 PrIUpnosti> da bi K a sta v?iemstanovanje’ * ni>0Hian m n°vo dru-tose! a vselit esaija, da He^°vanje inr!^dar Prosil Cvst>,i‘^er ni bil na jvv^medtem koje pro- saj je rekel: „Ne grem nikamor, samo s silo!“ Stanovanjska skupnost je dala zahtevo na občino, da so izdali odločbo o izpraznitvi stanovanja, toda odločbe ni nihče spravil v življenje. Medtem so začele v prid Cesaiju posredovati krajevne organizacije. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer pa obtoženi Cesar spet ni pokazal skesanosti, ampak je znova zatrdil: „Ne grem, dokler ne bo hiša zgrajena." Zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja mu je senat pod predsedstvom sodnica Ljube Tiran prisodil 2.000 din denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna. Kot pa je bilo ugotovljeno v sodnem postopku, v Mimi peči kaos na področju stanovanjskih razmer ni nova stvar. : ker O*^Rib'eV0m 5SV kxivol0£-Strclivom- SMS*®*2 11 Miketič Movern °^iščen?i u so našli KVtaPov\rir,ib\Kolik-'T*te./?nta n9 U 1*a> ^ Ugo- zanjo "a jč Horvat iz St in ^ desni pre-k 7 nlcJ0Pnikoni Sv buS^a *. ?godilo io M0. ker*°h V Radm je „ : h°tel zaviti v ti uV^lo 7 °ba hkr£r,r“" 30 JB> u> marveč i» H nl c *e gmot- HRASTJE: PREHITRO DO KOLONE — Franc Ilič iz Brezovice je 22. avgusta vozil osebni avto po magistrali. Prehitro je pripeljal do kolone vozil, ko pa so avtomobili pred njim zavrli, Ilič svojega pločevinastega konjička ni mogel pravočasno ustaviti. Pri naglem zaviranju ga je zaneslo, prevrnil se je na bok in se ustavil na njivi, spet na kolesih. Pri prevračanju je bila laže ranjena sopotnica Draga Petrič iz Ljubljane, gmotno škodo pa cenijo na 10.000 dinarjev. RUMANJA VAS: NI ZMOGEL OVINKA — Jože Bartolj iz Dol. Straže je 22. avgusta dopoldne vozil osebni avto od Toplic proti Vavti vasi. V ovinek je pripeljal prehitro, naproti jc pripeljal tovornjak Dušan Matoh iz DoL Kamene in prišlo je do trčenja. Bartolja jc pri zaviranju zaneslo naravnost v kamion, pri tem pa se je ranil. Gmotno škodo cenijo na 18.000 dinarjev. DOL. MEDVEDJE SELO: NEDOLŽEN JE BIL RANJEN -23. avgusta zgodaj zjutraj je Peter Ravnikar iz Kamnja pri Šentrupertu vozil osebni avto za tovornjakom proti Trebnjem, za njim pa jc vozil še avtomobilist Jože Kostrevc iz Slepška. Ta jc prehiteval obe vozili pred seboj, v tem pa je nasproti pravilno pripeljala Mihclca Peskar iz Trebnjega. KosUcvc sc je skušal umakniti, prav tako Ravnikar, pri tem pa jc slednji zapeljal s ccstc, nakar ga jc odbilo in je trčil v avto Pcskarjcve. Poškodovan je bil voznik Ravnikar, škode pa jc bilo za 26.000 dinarjev. GRADAC: OTROK PRITEKEL POD AVTO — 23. avgusta v mraku je Anton Klobučar iz Gradca pripeljal z avtom iz smeri Klošter, pri hiši štev. 17 pa je izza žive meje nenadoma pritekel pred avto 5-letni Tonček Kočevar. Kljub zaviranju ga je avtomobilist zadel in zbiL Laže ranjenega otroka so prepeljali v bolnišnico. DOL. NEMŠKA VAS: VINJEN NA MOTORJU — 24. avgusta, malo po 14. uri, je Alojz Zupančič iz Gor. Ponikev vozil osebni avto proti Mirni peči, pri gasilskem domu v Nemški vasi pa jc naproti v cikcaku pripeljal motorist Janez Starič iz Rihpovca. Kljub umikanju je avtomobilist Stariča zadel. Pri padcu je bil motorist ranjen, sumijo pa, da je vozil pod vplivom maliganov. Škodo cenijo na 1.500 dinarjev. PUŠČAVA: V OVINKU ODPOVEDAL - 25. avgusta je Stanko Florjančič iz Cešnjic pri Mokronogu vozil motor iz Gor. Jesenic proti domu. V domači vasi jc v desnem ovinku zapeljal na travnato bankino in padcL Florjančič je bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico. STOPICE: LAHKOMISELNA VOŽNJA - 25. avgusta okrog 21. ure sc jc pri Stopičah zgodila nesreča, v kateri so bili 4 mladi ljudje ranjeni. Ciril Avsec z Dolža, ki nima vozniškega izpita, je vozil neregistriranega fička, v njem pa tri potnike. V stopiškem desnem ovinku jc avto zletel s ccstc in trčil v ograjo hiše. Pri nesreči so bili poleg voznika ranjeni še Jože Saksida z Dolža, Tanja Matko iz Gotne vasi, Lidija Ravbar iz Dol. Toplic. Vse štiri so odpeljali v bolnišnico, tudi gmotna škoda jc prccejšnja. INLES IN KRKA: SEDAJ GRE ZA TOČKE Rokometni ples se začenja. Tako v ženski kot v moški skupini II. zvezne lige bo v soboto na sporedu 1. kolo. Dolenjci se letos postavljamo z dvema ekipama: ribniškim Inlesom med člani in rokometašicami novomeške Krke. Drugoligaški krst bo za Novo-meščanke še posebej težak. V soboto se bodo v športni dvorani Marof pomerile z enim glavnih kandidatov za vrh - z ekipo Partizana iz Raičev. Srečanje bo ob 18. uri. Svojo tretjo sezono v drugoligaški konkurenci bodo rokometaši Inlesa pričeli pred domačim občinstvom. V soboto ob 19. uri se bodo na igrišču Partizana v Ribnici pomerili z že tradicionalno neugodnim nasprotnikom — zagrebško Industromontažo. i n* m ZMAGOVALCA: RIBNICA IN KOČEVJE Minuli teden je RK Donit iz Sodražice organiziral rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe Sodražice, Kočevja, Mokerca in selekcija Ribnice. V zanimivih srečanjih, ki si jih je ogledalo prek 100 gledalcev, so bili doseženi naslednji rezultati: Sodražica-Kočevje 12:8, Mokerc-Ribnica 7:16, Mokerc-Kočevje 19:18 in Sodražica-Ribnica 9:11. Tekme sta sodila Vučemilovič in Andoljšek iz Ribnice, ki je tudi zmagovalka tega turnirja. V nasprotju z moškimi so se ženske pomerile v Kočevju. Poleg domačih igralk so na turnirju igrala še moštva Novega mesta, Krke in Pred-vora. Rezultati: Kočevje-Krka 12:11, Kočevje-Predvor 10:9, Predvor-selekcija Novega mesta 16:17 in Kočevje-selekcija Novega mesta 18:7. Pred 200 gledalci sta srečanja vodila domačina Rus in Jurjevič, najboljša strelka turnirja pa je bila Jeritova iz Kočevja z 12 zadetki. M. G-č LEP USPEH DOMAČINOV — Kar dve lovoriki so na nedeljski kolesarski dirki okoli Grma pospravili tekmovalci Novoteksa. Vehar med mlajšimi in Zrimšek med starejšimi mladinci. Kot zanimivost še, da slednji na nobeni izmed štirih dosedanjih dirk ni ostal brez zmage. Posnetek je s tekme članov, ki jo je dobil Pleško (Astra) pred domačinom Zrimškom. (Foto: Bojan Budja) Premoč domačih kolesarjev Na nedeljski kolesarski dirki okoli Grma so dvakrat zmagali Novomeščani — Lep uspeh Zrimška Lepo število gledalcev, ki so se v nedeljo zbrali na že tradicionalni IV. kolesarski dirki okoli Grma, ni zapuščalo tekmovanja razočaranih. Že zaradi uspehov „svojih“ tekmovalcev, kolesaijev Novoteksa, ki so bili tudi organizatoiji prireditve, na kateri so nastopili člani slovenskih klubov, ter Zagreba in Bihača. Za uvod še to, da je bila pokroviteljica dirke novomeška občinska skupščina. Največ zanimanja gledalcev so pritegnile zadnje tri dirke, ki so jih tekmovalci vozili na izpadanje. Pa ne zaman. Po uspehu Veharja med mlajšimi mladinci je za navdušenje obiskovalcev poskrbel še naslednji Novomeščan, mladi Franc Zrimšek, ki je po zmagi med starejšimi mladinci dokazal, da se lahko tudi v članski konkurenci povsem enakopravno kosa z najboljšimi. Sicer pa njegovo drugo mesto med člani za rogovcem Pleškom ni nobeno prese- nečenje, vsaj za tiste ne, ki vedo, koliko prostega časa in trdega dela posveti kolesarjenju. Rezultati: pionirji: Škerelj (Grosuplje), 2. Fink, 3. Mažibrada (oba Novoteks); mlajši pionirji: 1. Škerlj, 2. Kopač (oba Grosuplje), 3. Bajič (Novoteks); starejši pionirji: 1. Udovč (Astra), 2. Leskošek (Hrastnik), 3. Krivec (Astra); mlajši mladinci: 1. Vehar (Novoteks), 2. Hamun (Grosuplje), 3. Pianine (Astra).... 8. Stih (Novoteks); starejši mladinci: 1. Zrimšek (Novoteks), 1. Setnikar, 3. Zanoškar (oba Rog)... 7. Turk (Novoteks); člani: 1. Pleško (Astra), 2. Zrimšek (Novoteks), 3. Horvat (Astra)... 5. Mi-jajlovič (Novoteks). B. B. KONEC POČITNIC ZA ODBOJKARJE bPon Pripravljeni na start Šesti Lovrekov memorial — mali derbi dolenjskih rokometašev Sevniški rokometni klub je v soboto pripravil tradicionalni rokometni turnir v spomin na Jožeta Lovreka, tragično preminulega igralca tega moštva. Kot je navada, domačini vabijo na to spominsko srečanje dobra moštva, žal pa se tokrat vabilu niso odzvali Celjani. Tako so na turnirju sodelovale ekipe domače Sevnice, Inlesa in reškega Kvarnerja. Že po tradiciji so srečanja domačih rokometašev z Ribničani dobra in zanimiva. Tudi tokrat je bilo tako. Potem ko so domačini ob polčasu celo vodili z 8:7, je ob koncu imela več sreče in moči pomlajena drugoli-gaška vrsta Inlesa in zmagala s 17:15. V nadaljevanju turnirja je Kvarner premagal Inles 7 19:13, v Odstavljen brez vzroka? zadnjem srečanju pa sta moči ponovno pomerila domača ekipa in Ribničani. Sevničani so tokrat imeli več sreče, igrali so neodločeno 11:11. Vrstni red: Kvamer, Inles, Sevnica. Srečanja je ob lepem vremenu spremljalo okoli 300 gledalcev. A. Ž. V SOBOTO S CELJANI V okviru priprav za kvalifikacijsko tekmo s Triglavom za vstop v II. zvezno ligo, se bodo košarkarji Dolenjske v soboto ob 19.30 pomerili z drugoligašem iz Celja. Za Novomeščane bo to vsekakor dobrodošla preizkušnja, saj bodo Celjani nastopili z najmočnejšo postavo na čelu z bivšim igralcem Olimpije Polancem. Srečanje bo v športni dvorani Marof. Nova odbojkarska sezona je na iragu z nekaterimi novostmi Tako ženska ekipa novomeške Krke nastopala letos v II. zvezni ligi-zahod, ki jo bodo sestavljali slovenski in hrvaški klubi. Poleg Novomeš-čank bodo igrale še ekipe ravenskega Fužinarja, mariborskega Branika, Ljubljane, Jesenice, Reke, Pulja in Siska. Tudi Novomeščani v boj za naslove Jutri in pojutrišnjem bo v Mariboru za člane in članice posamično atletsko prvenstvo, ki se ga bo udeležilo tudi lepo število N ovomeščanov. Slednji v močni konkurenci (nastopili bodo vsi najboljši slovenski atleti) prav gotovo niso brez možnosti, omenimo le nekatere. V prvi vrsti Janez Penca, ki bo nastopil tako v teku na 100 kot 400 metrov z ovirami, poleg pa še v obeh štafetah, ki Novomeščanooi prav tako lahko prineseta kakšno odličje. Omenimo še metalca kopja Čajnika, dobrih 65 metrov, pa trorirokaša Ši-muniča, ki se bo s Trboveljčanom Vučkovičem boril za prvo mesto. Možnosti za dobro uvrstitev ima tudi Šuštar v skoku v višino, pa Rifelj v metu kladiva. Skratka novomeško zastopstvo se iz Maribora prav gotovo ne bo vrnilo praznih rok. Zakaj je moral trener Vinko VVeiss oditi? O črnomaljskem nogometu se te dni pletejo čudne vesti. Bolje rečeno o Vinku Weissu, bivšem treneiju nogometašev iz Črnomlja, ki so ga pred kratkim odstavili. Vzrok: neprimerna kvalifikacija. Pa dodajmo temu še nekaj! Vinko Weiss je že pred 25 leti igral nogomet in nastopil celo v medeonski ligi. Veliko je dal belokranjskemu nogometu. To mu priznajo tudi številni krajani, ne pa tudi nekaj posameznikov. Obrazložitev, da je bil odstavljen zaradi neprimerne kvalifikacije, je iz trte zvita, kajti Vinko je bil dolga leta nogometaš, nazadnje tudi trener. V takšnih primerih bi bilo nujno posredovanje družbenopolitičnih dejavnikov občine, kajti ne bi smeli kar tako reči na svidenje človeku, ki je toliko žrtvoval za črnomaljski šport. J. Z. - PAVLIC DRUGI V KRALJEVU Na drugi motociklistični dirki za državno prvenstvo v nedeljo v Kra-Ijevu je v kategoriji do 125 ccm Novomeščan Alojz Pavlič dosegel izreden uspeh: zasedel je 2. mesto. Pavlič jc vozil motor znamke Yamaha. 3» ' --Ifbnin RAZBURLJIVO IN KVALITETNO - Sobotni turnir v Sevnici je zadovoljil številne gledalce. Na posnetku: napad sevniških rokometašev na vrata Ribničanov. (Foto: A. Železnik) IZREDEN USPEH B. GREŠAKA Na XVIII. Soko-kupu v Mostarju, vrhunskem tekmovanju letalskih modelarjev Jugoslavije, je novomeški modelar Bojan Grešak med 57 tekmovalci v kategoriji F-l-A (modeli jadralnih letal) zasedel odlično drugo mesto s 1225 točkami. Damjan Zulič, AK Novo mesto je bil trinajsti (1167 točk), Brudar Martin enaintrideseti in Janez Grošelj štiriinpetdeseti. V drugih kategorijah so naši tekmovalci dosegli poprečne uvrstitve in 9. mesto ekipno v kategoriji F-l-A (20 ekip) ter 8. mesto v generalni uvrstitvi ekip med 24 ekipami. M.MOSKON & Silili ieptembrn 1977 DOLENJSKI LIST 5 § S' * V * * N ! S * s *» v s tisti J -_f.gfe.~-* UTRINEK Z MORJA - Fotografijo tega tedna nam je poslal Andrej Vire, Ulica like Vaštetove 15, Novo mesto. Gre za klasično fotografijo „proti svetlobi", zanima je predvsem zaradi zgoščenih vodoravnih in navpičnih linij, ki so posledica uporabe 200 milimetrskega objektiva. Avtor je morsko obzorje dokaj dognano poravnal z lesenim pomolom, na katerem je nekaj silhuet mladih ribičev. Silhuete so dinamične, eden se sklanja, drugi napeto zre v plovec, tretjega je petstotinka sekunde zalotila med metom. Vodoravno črto morja in pomola poleg ribiških obrisov prijetno razbijejo tudi podporniki ter stopnice. Skratka: vodoravne linije so sive, navpične pa izrazito temne. Če bi bila fotografija tehnično bolj dovršena (ostrejša, bolj pazljivo razvita), bi lahko služila za zelo dobro grafiko. Še ena pomanjkljivost: oblak nad morskim obzorjem je premalo izrazit. Svetovali bi uporabo filtra. 1 i Mednarodna špedicija TRANSJUG RIJEKA TOZD LJUBLJANA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosto delovno mesto CARINSKEGA DEKLARANTA za potrebe izpostave v Novem mestu. Na razglas se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: — srednješolska izobrazba, — dve leti delovnih izkušenj, — pasivno znanje enega tujih jezikov, — poskusno delo 90 dni, — stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Kandidati morajo za razpisano delovno mesto poleg prijave priložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Rok prijave je 7 dni od objave v Dolenjskem listu. Prijave pošljite na naslov: Transjug Rijeka, Tozd Ljubljana, izpostava Novo mesto, Bršlin 1, 68000 Novo mesto. 4 >XWA.V<>l*itf«V»X>X'i>?*NVW*XVVVVVXXVVVVW>XWSX'^.WVS.'WW^VS.VSXWXNX\XS>NXVSX'SXV^XVSX>^ ^ »ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV n. sol. o., Ljubljana; OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO n. sol. o.. Krško, Cesta krških žrtev 51, objavlja 2 prosti delovni mesti v oddelku premoženjskih zavarovanj. Pogoji: Poleg splošnih pogojev morata kandidata imeti še srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri. Poskusno delo je 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi." SVETU OKOLI OB VSAKEM ČASU! - Njegova prečastitost Leslie iz Missi-sauge v Ontariju je pred letom dni odprl pravcato podjetje za „poročanje ob vsakem času!“ Obred stane 75 dolarjev, za malo več soldov pa spregleda tudi razne muhe tistih, ki so pred usodnim „da“. Tako je pred nedavnim poročil Elaine Will in Jacka Logsdona, njo v Evinem, njega pa v Adamovem kostimu! Dasi je bil poročni obred o polnoči, so se v cerkvi nenadoma znašli televizijski snemalci in fotoreporterji. Elaine baje ni bilo nič sram, še malo ni zardela! Kako bi le, ko pa je bila nekaj dni pred tem izbrana za „miss golote“ v Texasu! SPET O NAGCIH - Župan Ajaccia na Korziki in člani mestnega sveta so se pred dnevi pojavili na plaži s polnimi naročji čopičev in barv. Ne da bi izgovorili eno samo besedo, so se lotili nudistov, ki so se nič hudega sluteč sončili. Premazali so jih z različnimi barvami in odšli — na sejo mestnega sveta, kjer so se ponosno trkali po prsih! KDO JE PONOREL? - Zvezni sekretar zahodnonemške socialdemokratske stranke Egon Bahr je začel z razpravo o nevtronski bombi in izjavil, da je tovrstna bomba „znak izkrivljenega mišljenja** ter da ga je odkritje bombe, ki ne ruši, ampak le ubija ljudi, privedlo do vprašanja, „ali je človeštvo ponorelo? “! Smo odločno zoper bombo, enako pa tudi zoper ponovno dviganje glave — nacistov v Zahodni Nemčiji! UČINKOVIT IZUM - Londončan Stephen Winkworth je umetnjakar svoje vrste. Ko tople žemlje mu gredo v promet morski psi iz plastične mase, ki jih kupujejo zlasti petičneži, da bi zavarovali zasebne plaže pred nepoklicanimi kopalci. Le pritisk na gumb in motorček požene umetno morsko mrcino po morju, da je videti kot resnična. Zanima nas, kakšen obraz bi naredili petičneži, če bi katera od umetnih mrcin nenadona ne hotela več ubogati na daljinsko upravljanje, če bi, denimo, med umetne zašla kakšna resnična morska mrcina z ostrimi zobmi! Najbrž bi bilo konec s prodajo Winkworthovih „ toplih že- melj“! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Nadejati se je, da bode dobro, fino (Kjer so po Dolenjskem) še stari vinogradi dobro ohranjeni, je letos, hvala Gogu, kaj obilo krasnega grozdja. Veliko več pa ga je po novih, na ameriških podlogah že cepljenih vinogradih. Z ozirom na to, da je dolenjsko vino, ravno vsled trtne uši, v poslednih letih v ceni kaj močno poskočilo — tako kakor nikjer drugod — imelo bode tudi letošnje dolenjsko vino, dasi ga dobe dosti, gotovo visoko ceno; to tembolj, ker se je nadejati, da bode prav dobro, fino. Da bode pa letošnje dolenjsko vino v istini prav dobro, to odvisno ni le od vremena samega, ampak, tudi od naprave vina. Z napačno napravo poniža se kaj lahko dobrota, torej tudi cena vina, s pravo se mu jo povzdigne. (Naznanilo.) Na novomeški gimnaziji se prične šolsko leto 18. septembra. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, morajo se v spremstvu svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov 16. septembra oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obisko-valno spričevalo (šolsko naznanilo). Sprejemni »Osamljena, 27, želim spoznati” Psihologi in sociologi so prepričani, da čim več nas je, tem bolj smo osamljeni. Po njihovem mnenju ima največ „zaslug“ za to dokaj enoličen življenjski ritem, gibanje v ozko začrtanem prostoru med delovnim mestom in stanovanjem. Od tod do odtujenosti je le korak, najbolj kvarno pa se to odraža na čustveni plati ljudL Seksualna revolucija“ ni nakazala nobenega izhoda, omejena zgolj na telesno privlačnost je do kraja zanemarila toplino čustev. V navidezno brezizhodnih poskusih vzpostavljanja stikov se ljudje zatekajo po nasvete k časopisom, želijo si dopisovati, sklepati prijateljstva, pogosto pa iščejo tudi stalne življenjske sopotnike. Psihologinja Dubravka Miloševič je preučila vsebino 2400 „ženskjh in moških** ženitnih oglasov, ki so v šestih mesecih izšli na straneh petih časopisov v štirih naših republikah. Hotela je dobiti podobno osamljene ženske ali moškega. Zakonskega tovariša je iskalo največ žensk, ki so bile stare med 25 in 30 let. Nekoliko manj se je hotelo poročiti tistih, ki so že dopolnile 45 let, na tretjem mestu pa je skupina deklet starih pod 20 let. Večina osamljenih žensk ima srednjo izobrazbo, živijo pa v mestih z do 150.000 prebivalci Podatki o moških, ki bi se radi poročili, so domala enaki onim o ženskah, opazna razlika je le pri starosti. Usodni „da“ bi radi rekli med 30 in 35 letom starosti. Statistični „foto-robot“ osamljene ženske ali moškega je torej takle: ona je stara 27 let, je srednje izobražena, { ima — ali bo vsak hip dobila — stanovanje v mestu s 100.000 prebivalci, ne zanima je nič posebnega, omožena pa tudi še ni bUa. Za moškega velja podobno, le da je star okoli 33 let. Pastorski Casanova z družino! Dvainštirideset sladkih grehov Kanadski pastor zapeljal ..četo" žensk Ločitev ni dandanes nobena posebnost. Tudi v Kanadi ne. Sodišča v tamkajšnjem Vanco-uveiju imajo polne roke s tovrstnimi zahtevki, po zadnjih dogodkih, ki si jih je privoščil domači pastor Gert Miles, pa še toliko več. Zakaj? Gert Miles je bil v kraju, kjer je služboval, poznan kot nadvse vzoren zakonski mož in oče štirih otrok. Toda pred kratkim se je izkazalo, da zakonska zvestoba ni bila odlika njegovega značaja. Neka ljubosumna ljubica, ki jo je pastor redno „obi-skoval** na domu, je s pomočjo detektiva ugotovila, da je imel Gert Miles intimne odnose še z enainštiridesetimi dekleti in ženami. Cerkvena komisija, ki je seveda po tem odkritju nemudoma ukrepala, je zaslišala šest pastorjevih ljubic, ki so priznale, da so imele odnose s strastnim „duše-brižnikom**. Ukrepali pa so tudi trije možje zapeljanih žena. Seveda po svoje. Robert Swon-son, Cecil Write in Robert Blac-kmann so vdrli v pastorjevo stanovanje, zgrabili Milesa, ga slekli do golega in pretepli s šibami do nezavesti. „Udarce sem prejel zasluženo,“ je priznal Miles cerkvenim oblastem. Toda pastorski Casanova se ni dolgo izpostavljal vedno hujšim pritiskom in nevarnostim. Ko ga je zapustila žena, je izginil neznano kam, domnevajo pa, da se je pred jezo prevaranih mož zatekel v Mehiko ali Brazilijo. To pa ni konec dogodkov v Vancouvru. Velika večina prevaranih mož je na sodišču vložila zahtevke za ločitev, pa čeprav so jim zapeljane žene zagotavljale, da so vse to počele za „dobro cerkve in boga“. izpit se vrši 17. septembra. (Bike plemenjake) Belanske— Pincgavske pasme oddajal bode deželni odbor meseca septembra t. 1. najpred občinam, potem pa tudi drugim živinorejcem pod navadnimi pogoji. (Jetnikom v A m e r i k i) je dovoljeno ptiče imeti in izrejati. V jetnišnici države Michigan imajo jih mnogokrat do 600. Več kakor v treh četrtinah ječ dobijo po eno ali več gajbic s kanarčki. Ko se jame daniti, razvedrijo ptiči s petjem zaprte siromake jetnike. Po dnevu smejo jih v svoje delalne sobe nesti ali pa zunaj ječe obešene imeti. (Prva izdelovalnica) peči v Kandiji pri Novem mestu priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih peči in štedilnih ognjišč, kakor tudi kopališč z emajliranimi kahelcami. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1897) PROSTA DELOVNA MESTA CESTNO PODJETJE V NOVEM MESTU I. Razpisna komisija TOZD »Mehanizacija", Velika Bučna vas 42, razpisuje prosto vodilno delovno mesto VODJA TOZD ..MEHANIZACIJA". Pogoji za zasedbo so poleg splošnih, določenih z zakonom, še naslednji: 1. a) visoka ali višja izobrazba strojne, prometne ali org- ,f anizacijske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj, b) srednja izobrazba strojne ali prometne smeri in osem let delovnih izkušenj, 2. moralna in politična neoporočnost. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu, stanovanja TOZD ne more nuditi. Kandidati naj pošljejo ponudbe z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zapečateni ovojnici z oznako „za razpisno komisijo" na naslov TOZD. II. TOZD ..Mehanizacija" objavlja prosta delovna mesta za VEČ AVTOMEHANIKOV. Pogoj za zasedbo je kvalifikacija avtomehanika; delovne izkušnje zaželjene. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov TOZD. III. DSSSS, Ljubljanska 8, objavlja prosto delovno mesto TAJNIK SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN KADROVIK Pogoji za zasedbo so: a) višja ali srednja izobrazba pravne, upravne ali kadrovske smeri, b) štiri teta delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo družbenopolitično razgledanost in aktivnost ter smisel za strokovno'delo na področju samoupravljanja. Ponudbe zbira kadrovska služba 15 dni po objavi, opremljene pa morajo biti z vsemi potrebnimi dokazili. MMMMMtgMaiMiMMMMIMtMtMfllMMtMMMMMMMIMtMMMMMMIaMMMMtiMMI Živa frgoviM še cveti___________________ Brez moči proti prekJPce vanju z delovno silo Pomanjkanju delai v4 poslenosti liihlc0 pr P ^ večja preseljevanja delo«' ki v nekaterih državah Pl jajo vzrok nzdo!°h,m, Več sumnosti. Nič cu ^ kot 600.000 Kolumb^ j tačas v Venezueli, A g posluje okoli po^ vijcev in 60U.U'u [et še najizrazitejši pnni P ^ tavljajo afriške deze ^ Nad milijon delavce . ^ Volte je odšlo , nj^j celine, največ (7 cigjot' našlo zaposlitev na ščeni obali. . f ..y Obe omenjeni afri . skušata sedaj z vrsto Žrtve trgovine z živin1 • u tok°ve' omiliti migracijske jih vsaj kontrolira -jj ovira pri takšmh p .j^ plačanci večjih podJeJ flb;: zbirajo delovno silo nj J ju Gornje Volte. Eden ■ je povedal, da ho > vasi in zahteva od P ^ plemen, da zber Nato poglavarju za fl| ga bo prepričal, . ^ njim, obljubi ne J posel je sklenjen. ((V J re na eni „turneJ1,je gez f jih naskrivaj P°Pf Ji kjer jih že čaka si0r, odpelje na pl311 ščene obale. Proti takšnim P % t| njem sta obe ; $ moči. V Gornji Vo^ dajo, da je edin takšnemu izseljev ^. -< stva v zadostni p ( delovnih mest. s pripravljajo proje bi omogočili okol v bivalcem zaposlit'1 0 stvu, ostalim P® g^elj uvajanjem izbolj obdelovanju zen^- j*1 m še zau6nLavi.p B** poslej zagotovljen ^< , plača, poleg tega P cinske in f. stanovanje. Najp vije110 je, da imajo zagoto starec. 0}* jugoslav«-sedaPl Spancev v ev Prejšnje križanke | [»» Bi H __ iSr [V 4 A L N 1 5 S B K U A K /V Y L A K k A V 1 5 t fcl R. (T A C 1 J A l M R. 1 v A « ar S F L o sr !“ r 4 i1 Pr A M D A * L F j> A A/ a U N I L A R. / i N ra N F 6 Al 1 P z. A a A M A R. N /) prgisee misli ^ zbirka uspešnih PAUL VALERY ^ krav’ * tudi s Kitajski pregovor ^ ,Srdnih umetnosti je *<^>s■» MONTAIGNE DL VRSTA RUMENE BARVE IZDELOVA LECOPTll NJHINSrR h SL. NARODNA JED IT. LUKA PRIPADNIK ILIRSKEGA GIBANJA PLAZILEC DL LEPENKA SILICIJEV KARBID (BRUSILA!) GOSTOMER VODNA ŽIVAL KATRAN ZIVLJEN-SKA POT I i- URANOV SATELIT S iti [US FIGURA PRI Četvorki TIBET. GOVEDO ŽALUZIJE IJACA ČEŠKI SKLADA-TEU(LEOS) PREBIVALK/ ASIRIJE Časopis TANTAL UDAV PRITOK IRTlSA NOVA ZVEZDA PREMICA AFR. EZFRO 00H0DEK OBISTI INDONEZ. OTOK PRVI NIOSKI ŽLEBIČ V DESKI VISLE RISARJEV .IZDELEK PUSTINJA VZDA DOBOJ PTICA PEVKA ATENSKI ZAKONO- DAJALEC KG RUSKO M. IME ^nitev na začetek”, k soncu! Sfedi pirei neiev, ki jih je »oblikoval Herkul", deluje prva elektrarna na sončni pogon Sv« se ti L 7‘‘enju ostre z°be pomanjkanja, do kraja pa jih bo po l niso neb: ^a.sac^**a v naslednjih desetletjih. Premogovni Slavni en'ZcrPn'.*n tudi sicer je premog precej „neugleden“, jfl1'0 zlato" r®etsK‘. ^ Sa je že zdavnaj izpodrinila nafta. Tudi S |e dfažje S SV°j*m* derivati ima meje, povrh vsega pa je ’ ^ & kaže^^ znaše*113 P13®11 dokajšnje energetske »iDriJiV tehnologija dandanes ait'PaklrtOV in na nrJ,SC energet' žC«,udinat j J^v? ceno’ »Sfeasffis ■^«a^°Per Kaditi Precejen kaw‘telJe Jedrskih e ce še morebitne niso pov- VeJ^S°NCE? ^s.lu je domala ^nUb tnee^ .Dovolj je Sehk„una' ^ torl p,a Je Clsta in ^u^vS?h0d iz ener-ba 1 ^iti še nj)Jega si zdaJle ^ih!?0%ti 1“,’ "aJPrej je % i^ašanj. Njuif. skloP teh-l!»o So^Jučena mn* pa ni do" ki ™050st> bo r So itijs. opože že k 0 v nam, Prednamci to^i- ■ sžasoma r»M Žanam, meri> da Jfia vfSo P3 čisto ■P^Zat 2dajšnip1ZCrpen ener‘ J!>nJc raziskave so je, pomembno vlogo pri bodočem razvoju teh dežel, oddolžilo bi se jim za stoletja, odkar jih že gnjavi s svojo neznosno pripeko. SONČNA PEC Strokovnjaki francoskega Narodnega centra za znanstveno raziskovanje so v Pirenejih, tik ob meji s Španijo, že pred devetimi leti zgradili doslej največjo sončno peč na svetu. Nahaja se blizu Font-Romeuja, velikega smučarskega središča, kjer so tudi odlični klimatski pogoji za zdravljenje otroške naduhe. Sončna peč je v samem osrčju Pireneje v, katerih vrhovi se dvigajo pod nebo tudi do tri tisoč metrov. O nastanku teh, na pogled nedostopnih gorskih vršacev govori na poseben način katalonska legenda. Herkul, ki so ga bojni podvigi pripeljali tudi v tamkajšnje kraje, se je zaljubil v rdečelaso Pyrene, hčer ligurskega kralja. Njena rana smrt je pahnila junaka v tak obup, da je z nekaj zamahi rok in nog opustošil kraj in nagomilil ogromne skalne pečine na grob ljubljene. Od Sredozemlja do Atlantika se razteza ta gomila - Pireneji! In kot smo že zapisali, sredi njih je sončna peč, v gorski kotlini, ki ima na leto blizu dvesto sončnih dni. Od daleč je zgradba sončne peči videti kot kakšen futuristični razstavni predmet. Njene oblike se niti najmanj ne skladajo z naravnim okoljem. Od ogromnega konkavnega ogledala se odbija na stotine odsevov, z malce domišljije bi ogledalo zlahka imeli za Kiklopovo oko! Že od nekdaj ljudje na različne načine uporabljajo sončno energijo. V J 8. stol. je francoski kemik Lavoisier uspel z dvema konvergentnima lečama zbrati toliko sončnih žarkov, da je z njihovo energijo topil železo. Tokratni francoski učenjaki pa so se stvari lotili drugače. 63 ZRCAL Sončne žarke lovijo s sklopom 63 ravnih, pomičnih zrcal, katerih skupna površina je 45 m2. Sestavljena so tako,, da skozi ves dan lovijo sončne žarke in jih prenašajo na ogromno konkavno ogledalo, ki je visoko 40, široko pa 54 ummi Wfln m in sestavljeno iz 9500 posameznih stekel. Od tam pada zbrani snop žarkov na žarišče, ki se nahaja na stolpu, 18 m oddaljenim od konkavnega ogledala. Zmogljivost sončne peči je 1000 kilovatov, njena osnovna naloga pa je povzročanje visoke temperature, nad 3000 stopinj Celzija, ki služi za preučevanje raznih tvarin v visokotoplotmh pogojih. Dognanja raziskav so koristna v kovinski tehnologiji, gradbeništvu, draguljarstvu in še kje, v zadnjem času pa s pomočjo sončne v osrčju Pirenejev pridobivajo tudi električno energijo. Na začetku letošnjega leta je tamkaj začela delovati prva električna centrala na sončni pogon. Kajpak se njenih nekaj kilovatnih ur ne da primerjati z neznansko energijo, ki prihaja iz jedrskih elektrarn. Vsaj zdaj še ne, ko gre za prve poskuse. Gradnja sončne elektrarne večjih razsežnosti je načrtovana za leto 1980 nekje na jugu Francije, Američani pa bodo poskusili z njo v Arizoni. Sončna peč v Pirenejih je dokaz o naporih učenjakov, da bi našli ustrezno nadomestilo za že dokaj izčrpane zaloge energetskih virov na Žemlji. Kaže, da bo to »vrnitev na začetek1* - k soncu, ki energiji, ki je „mati“ vseh energij! I Sončna peč v Pirenejih je že devet let največji tovrstni laboratorij na svetu. 2A OČETOM KS »Wt, Pri. Pan. iv fiv- 110 Od 215 »Precej različno,« je povedal Bojan. »Pa Prav tako nasilno in osvajalno kakor vsi bel-Cl>« je jezno dejal starec. Bojan je vneto za-Vr,»il obtožbo: »Najino ljudstvo ni še nikoli n°benega drugega ljudstva podjarmilo, in že Se je kdaj bojevalo, se je samo proti tujim Napadalcem »n osvajalcem. Špansko gospodo y Peruju sovraživa prav tako kakor vi, ker je okoriščala tudi najinega očeta.« 216 »Morda je res tako,« je dejal starec. »O tem ml bosta še pripovedovala. Sedaj odidita z desetnikom, da vaju pogosti, zakaj gotovo sta lačna.« Dvignil je roko in napravil neko znamenje. Desetnik ju je povabil, naj gresta za njim, in ju odpeljal iz starčevp sobe zopet po stopnicah na dvorišče in potem v neko drugo, nižjo stavbo. Tudi ta je bila zidana enako kakor ona prejšnja. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Straža in svet ..Delavski svet TOZD »Gozdarstvo' TOK ..Gozdarstvo" Trebnje RAZPISUJETA na podlagi statuta delovni mesti: 1. vodje TOZD ..Gozdarstvo" Straža, 2. vodje TOK ..Gozdarstvo" Trebnje. Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da so diplomirani gozdarski inženirji z najmanj 3 leti uspešnih delovnih izkušenj v gozdarstvu ali gozdarski tehniki z najmanj 10 leti uspešnih delovnih izkušenj v gozdarstvu, — imeti morajo strokovne in organizacijske sposobnosti in moralnopolitične kvalitete. Pismene ponudbe naj pošljejo kandidati v 15 dneh od dneva objave, za delovno mesto pod zap. št. 1 na TOZD ..Gozdar-stvo" Straža in pod zap. št. 2 na TOK ..Gozdarstvo" Trebnje." TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p. o.. Sevnica, Glavni trg 25 Razpisna komisija razpisuje naslednji prosti delavni mesti: 1. komercialist, 2. analitik. Za zasedbo prostih delavnih mest se zahteva, da kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje: pod 1) visoka ali višja šola komercialne smeri z najmanj petimi leti delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja, pod 2) srednja ali višja ekonomska šola z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Prijave sprejema kadrovsko splošni sektor podjetja 10 dni od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje Sevnica, Sevnica, Glavni trg 25, z navedbo „za razpisno komisijo". ..SLOVENIJALES—STILLES" ^ Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA p. o. OBJAV L J A prosto delovno mesto: REFERENTA ZA VARNOST PRI DELU, POŽARNO VARNOST, LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO POGOJI: Kandidati morajo imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja požarne varnosti oz. varstva pri delu in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju požarne varnosti in varstva pri delu. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati moralnopolitične kvalitete. Kandidati naj svoje vloge naslovijo na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. ..SLOVENIJALES-STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA, p. o. OBJAVLJA javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in orodja: 1. stroj za rezanje furnirja in plastičnih mas, 2. štiriglavi pantograf, 3. kombinirani stroj „Bratstvo". Javna razprodaja zgoraj navedenih strojev in naprav bo 16. 9. 1977 ob 11.00 uri v prostorih delovne organizacije. Ogled strojev je možen vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, s tem da se interesenti prej najavijo vodji vzdrževanja na telefon 068—81—105 — Stilles Sevnica. Pri nakupu ima družbeni sektor prednost. Izklicno ceno in Komisija za medsebojna razmerja delavcev osnovne šole Jančka Mevžlja v Mokronogu razpisuje prosto delovno mesto učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P. — za določen čas (nadomeščanje delavca zaradi služenja vojaškega roka). Nastop službe takoj. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. ŠTIPENDIJA DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 Sevnica razpisuje 1 štipendijo na srednji medicinski šoli. Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Prošnje z overovljenim prepisom zadnjega šolskega spričevala in s kratkim življenjepisom naj kandidati v roku 15 dni pošljejo na gornji naslov. »**a>xxxxxv>xxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxx>xxx>xvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxz! I3H» v^ss* - SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE M VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V OBČINI TREBNJE ČESTITAJO VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK PRAZNIČNO PRILOGO ZBRAL IN UREDIL: MARKO KLINC OB PRAZNIKU OBČINE TREBNJE 1977 Letošnje praznovanje 4. septembra — praznika občine Trebnje ima še posebno obeležje in pomen, saj sovpada s praznovanji Titovih in partijskih jubilejev, ki jih letošnje leto slavimo po vsej naši domovini. 85-letnica rojstva tovariša Tita, njegovo 40-let-no vodenje Komunistične partije Jugoslavije in 40-letnica ustanovitve Komunistične partije Slovenije so za vse nas izredno pomembni dogodki, saj je bil prav od teh dogodkov odvisen naš dosedanji razvoj, nanje je naslonjena naša sedanjost in prihodnost. Sredi največjih in najtežjih dogodkov naše zgodovine je imela svoje mesto tudi naša občina in njeni prebivalci. Ko si je hotel sovražnik prisvojiti našo zemljo in potujčiti njene ljudi, so se prebivalci naše občine odzvali pozivu Komunistične partije in Osvobodilne fronte in se uprli sovražniku. Čeprav je bil le-ta krut in neizprosen, so vztrajali vse do dokončne zmage. V potrditev naj navedem samo nekaj podatkov: v NOV je sodelovalo z območja občine 1.149 borcev, od katerih jih je padlo 372, in 956 aktivistov, od katerih jih je izgubilo življenje 430, več kot 500 občanov je moralo v tobarišča in zapore. Območje občine kot celota je predstavljalo pomembno partizansko bazo, tu je bilo — po številu — ustanovljenih največ partizanskih enot, med njimi slavna II. grupa odredov in Gubčeva brigada, katere dan ustanovitve so si naši občani izbrali za svoj občinski praznik. Ker je letos 35-letnica njene ustanovitve, bomo gub- skih mlekarn v Trebnjem, skladiščni prostori TOZD Kolinske na Mirni, novi trakt zdravstvenega doma v Trebnjem, prostori galerije likovnih samorastnikov, stanovanjski blok v Trebnjem, odsek ceste Dolenja Nemška vas — Mirna peč, poslovni prostori Surovine. Poleg tega je izvršilo več delovnih organizacij razne adaptacije, rekonstrukcije in modernizacije. Pomemb- čevce sprejeli še posebej slovesno. Srečanja z njimi se vesele cicibani in pionirji, mladinci in ostali delovni ljudje, skratka, vsi občani. Poleg tega bomo ob letošnjem občinskem prazniku zabeležili pomembne delovne uspehe na vseh področjih: dograjen je vodovod Velika Loka — Dobrnič, zbiralnica mleka Ljubljan- ne uspehe so dosegle tudi krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, društva in drugi. Družbenopolitična aktivnost je bila usmerjena v uresničevanje ustave, zakona o združenem delu, uveljavljanje delegatskega sistema, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, spremljanje gospo- darjenja in izvajanja stabilizacijskih programov, razvoj krajevne samouprave, posvečena pripravam na volitve, organiziranju mladinskih delovnih brigad, razvijanju tradicij NOV in reševanju drugih tekočih zadev. Pri tem so odigrale j najpomembnejšo vlogo | družbenopolitične orga " nizacije, ki so s svojo \ družbenopolitično de- [ javnostjo uspele pritegniti občane in ustvariti živahno politično aktiv- \ nost v občini. V prvem letu petlet-1 nega plana smo dosegli \ planska predvidevanja, j rezultati letošnjega prve-: ga polletja pa so v pri- j merjavi s prvim pollet- \ jem lani tudi ugodni, saj 5 so razen TOZD IG K' Račje selo, ki je v posku-sni proizvodnji, organi- j zacije združenega dela to j obdobje praktično za-! ključile brez izgub; v iz- j vajanju je vrsta investicij \ in v pripravah več pro-' gramov, s katerimi bomo v občini praktično zaposlili delovno silo, ki je j še na razpolago. Poleg j tega nas čaka v prihod-} nje vrsta nalog na pod- 5 ročju otroškega varstva, j šolstva, zdravstva, oskr- j be občanov, pri izdelavi prostorskega plana in ' urbanistične dokumentacije, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, hitrejšega razvoja manj razvitih območij in drugod; skratka za nami je leto pomembnih uspehov na vseh področjih, pred nami pa leto intenzivnega dela za uresničitev zastavljenih nalog. Ob zaključku vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam za občinski praznik in vam želim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Predsednik Skupščine občine Trebnje SLA VKO KRŽAN lr3lnica mleka v Trebnjem Nov zdravstveni dom v Trebnjem, zadaj desno gradbišče trgovske hiše ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE M ■ TOVARNA OPREME MIRNA čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik in se priporočamo! HP Kolinska Ljubljana (n. sol. o.) TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO Kolinska KROMPIRJA MIRNA vam predstavlja svoj bogat proizvodni program: pire krompir •bebi otroška hrana • Tuniuiv k »*on Vsi proizvodi HP Kolinske TOZD Mirna se odlikujejo po visoki in priznani kvalite ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! 1 KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE ČESTITA VSEM ČLANOM, KMETOM - KOOPERANTOM. DELAVCEM IN OBČANOM OBČINE TREBNJE ZA OBČINSKI PRAZNIK! i NOVA ZBIRALNICA MLEKA — centralna zbiralnica mleka za celotno trebanjsko občino in za del občine Litija je bila zgrajena z združenimi sredstvi Ljubljanskih mlekarn in Kmetijske zadruge Trebnje ter pomeni veliko pridobitev pri povečanju mlečne proizvodnje in proizvodnje govejega mesa. V s . m trebanjska industrija montažnih objektov trebnje | Projektiramo, razvijamo in izvajamo montažno grad ^ objektov za potrebe industrije, kmetijstva, trgovine, splošne družbene potrebe in druge gospodarske panoge. Proizvajamo in montiramo serijske gradbene elemente. - JEKLENO KONSTRUKCIJO ..niunPA - SENDVIČ STREŠNE ELEMENTE MONU -SENDVIČ FASADNE ELEMENTE SOMA THERM Po naročilu izdelujemo še: - IZVENTIPSKE KONSTRUKCIJE - MOSTNE 2 E RJAVE nn. - CISTERNE VSEBINE 3000 - 200.000 I ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAMO VSE DELOVNIM LJUDEM! trimo Čestitamo za občinski praznik TREGRAD TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE IZVRŠUJEMO: - SPLOŠNA GRADBENA DELA, - VODOVODNE INSTALACIJE, - STROJNE IN PREVOZNE USLUGE TER - KOMUNALNA DELA TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO TOZD ..TEMENICA” TREBNJE TRELES TREBNJE TREBNJE - VELIKA LOKA na gradbišče poslovne stavbe Kmetijske zadruge Trebnje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO! ■mn PRIPOROČAMO KVALITETNE MOŠKE OBLEKE IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA IN OBENEM ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE ČESTITAMO TOZD »TESNILA” VEu ^A Raznih bank in drugih POSLOVNIH PROSTOROV OPrcm -V,G KOLEKTIVA - V SODELOVANJU Z MEBLOM - PRI Vark^LJANJU PROSTOROV ZA EVROPSKO- KONFERENCO O P®??T| V BEOGRADU LjUrV , A NA OPREMLJANJE NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV “UANSKE BANKE, PODRUŽNICE NOVO MESTO ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČAMO! Sendvič tesnilni materiali za zahtevne pogoje tesnjenja na motorjih z notranjim izgorevanjem. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE Proizvodnja vseh vrst tesnil za motorje z notranjim izgorevanjem in spremljajočo avtomobilsko industrijo iz širokega asortimana novejših tesnilnih materialov za vse svetovne znamke vozil. Tesnila za tesnenje naprav in izdelkov, namenjenih vsem panogam bazične in finalne industrije. elma „ELMA” ČRNUČE TOZD „ELEKTROMATERIAL” ČATEŽ ČESTITAMO ZA PRAZNIK ORČINE P M I R KI A GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! ISKRA INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA TOZD »ELEKTROLITI” MOKRONOG ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM * * ★ ★ NOV DELOVNI ČAS * t ★ ★ ★ ‘ ★ ★ ★ ★ ★ . ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ it ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ /O ljubljanska banka podružnica Novo mesto obvešča občane da s 1. 9. 1977 začne ekspozitura Ljubljanske banke na Cesti komandanta Staneta poslovati z novim delovnim časom, in sicer: ponedeljek in sreda: od 6.30 do 16. ure, torek, četrtek in petek: od 6.30 do 13. ure, vsako soboto od 7. do 11. ure. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ novoles NOVOLES TREBNJE PROIZVODNJA AKRILNIH PLOŠČ IN PREDELAVA AKRILNIH PLOŠČ V GRADBENE ELEMENTE: - SVETLOBNE KUPOLE - SVETLOBNE TRAKOVE MONTIRANJE TEH GRADBENIH ELEMENTOV ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ■i p‘ •'? mt. - Tovarna za proizvodnjo akrilnih plošč v Trebnjem ll" 1977 - 5000 razstavljal 30 let uspešnega delovanja Zagrebškega velesejma v socialistični Jugoslaviji ( 1956 - 3831 razstavljalcev 1947 — 53 razstavljalcev tuj? Razvoj mednarodnega tržišča na Zagrebškem velesejmu lahko razberemo iz sodelo tujJ) razstavljalcev. Na prvem povojnem mednarodnem sejmu leta 1947 je sodelovalo ^56 j* razstavljalcev. Na prvem sejmu na novih razstavnih prostorih v novem Zagrebu le bilo 3851 razstavljalcev iz inozemstva, letos pa sodeluje že 5000 tujih razstavljalcev. SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV PETIH CELIH • 60 drŽaV Svetovno gospodarstvo v Zagrebu — tehnološki dosežki 5000 tujih razstavljalcev iz z vseh 5 celin nosp°^3< Proizvodnja najrazvitejših dežel, članic gospodarskih združenj Sveta za vzaieroiunai^' sko pomoč (SEV), Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in 34 držav v raz slovanskem in mednarodnem tržišču. jop^ Ob tujih razstavljalcih tudi izvozna ponudba jugoslovanskega združenega dela, stavlja 1300 razstavljalcev iz vseh naših republik in pokrajin. NA JESENSKEM MEDNARODNEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU: ZA POSLOVNE LJUDI: dnevi intenzivne poti 12., 13. in 14. september a odP^jj! ZA OBISKOVALCE: informacija o svetovnem gospodarstvu v 40 paviljonih ' razstavnih prostorih - dosežki „PETLETKE KVALITETE" iz ZSSR - 200 jzdei* skega razvoja — prvič kolektivne razstave Avstralije in Japonske ^^čije^ kovinskopredelovalne industrije, precizne mehanike, radio in TV tehnike iz £ ^ ^eneZ,a Italija: ob prikazu industrijske proizvodnje še posebna razstava pokrajin Friuli Gorizzia; unefl8' počitek ob specialitetah v restavraciji ..Zagrebški velesejem", po zaključku delo ples. — prodaja izdelkov domače obrti iz dežel v razvoju v paviljonih 29 in 34. KONTAKTI - INFORMACIJE - STROKOVNI ZBORI 48. jesenska mednarodna prireditev v 68. letu delovanja! Jesenski mednarodni zagrebški velesejem 9. -18. IX. 1977 DOLENJSKI LIST G \MI31\1 U PRIDOBITEV ZA BELO CERKEV: Obnovljen gasilski dom v Beli cerkvi, ki so ga odprli na nedeljskem slavju, bo poslej središče vsega vaškega dogajanja. Trojni praznik v Beli cerkvi Ob 70-letnici gasilskega društva obnovljen gasilni dom Bela cerkev je v nedeljo, 28. avgusta, popoldne vsa okrašena sprejela množico domačinov in gostov, ki so prišli na slavje. V letu Titovih in partijskih jubilejev so tudi krajani Bele cerkve dali temu še poseben poudarek ob domačih jubilejih: krajevnemu prazniku, 70-letnici gastt- ZACETEK POLITIČNE JESENI Za torek, 30. avgusta, pozno popoldne je bila sklicana seja novomeškega občinskega komiteja. Dnevni red je predvideval oceno uresničevanja zakona o združenem delu, sprejem programa dela do volilne konference ter evidentiranje možnih kandidatov za osrednje organe ZKS in ZKJ. S to sejo se takorekoč končuje počitniško zatišje v političnem delu. ZMAGAL JE ŠKOCJAN Na nedeljskem gasilskem slavju v Beli cerkvi so razglasili rezultate in podelili priznanja za gasilski avto rally, ki je bil pred tednom dni v Žužemberku. Prvo mesto so zasedli Škocijanci z 858 točkami, drugi so bili PrečenčanL sledijo pa: Stopiče, Smolenja vas, Smarjeta, Zbure, DoL Straža, Dobrava, Lakovnice, Mokro polje itd. Vsi udeleženci rallyja -vsa gasilska društva so ob tej priložnosti dobila v dar torbice s prvo pomočjo. KONEC DVOMESEČNEGA PREMORA 29. avgusta je v novi sezoni spet izšel Glasnik, notranje glasilo Indok centra novomeške občinske skupščine. V prvi številki po dvomesečnem premoru je izražena želja in zahteva po boljšem informiranju, predvsem iz delovnih organizacij. Glasnik je sicer neke vrste registrator dnevnih družbenopolitičnih sestankov na občinski ravni, je pa koristen informator za vse, ki te dogodke spremljajo. Novomeška kronika TEŽAVE S PREMOGOM - Cas, ko je treba ir '..>liti na zimske zaloge kurjave, je napočil. Novomeščani vse oogosteje trkajo na vrata „Kuri-va“. kjer pa se ne morejo pohvaliti z bonato izbiro premoga. „Trboveljča-na ni, pra/ijo, v zameno zanj pa nudijo premog, uvožen iz Bosne. Resda je po kvaliteti podoben trboveljskemu, le cena nekoliko odstopa: pri toni za prek 150 din. Navzgor seveda. Šolske duri odprte - Danes se je začelo zares. Za tisoče tistih, ki bodo poslej napolnili(e) novomeške ulice s torbo in zvezki v rokah. Izza knjigarniških pultov se bodo preselili v šolske klopi, med njimi pa bodo tudi taki, ki jim je bila današnja pot v šolo prvi korak v svet učenosti. Pa veliko uspeha! V ZNAMENJU DEKLIC - Prejšnji teden so v novomeški porodnišnici privekala na svet sama dekleta. Kar štiri! Rodile so: Ivanka Pelko iz Lamutove 24 — Diano, Anica Vidic s Ceste herojev 21 - Natašo, Jožica Brinec iz ulice Na Lazu 25 — Urško in Vilma Manček iz Kristanove 22 — Špelo. PONOVNO NAJDRAŽJI -Novomeška tržnica je dobila ob pregledu julijskih cen ponovno nič kaj slaven naziv - najdražja v Sloveniji Sicer pa so novomeške gospodinje na to že navajene. Zato k ponedeljkovim cenam! Izbira je bila bogata, za kilogram breskev je bilo potrebno odšteti med 16,50 in 20 din, hrušk 15, jabolk 9, sliv od 8,50 do 12 din, kilogram grozdja je veljal od 14 do 16 din, ananasa od 20 do 23 in banan 12 din. Izmed zelenjave je bilo največ paprik, za katere je bilo treta odšteti med 7 in 10 din za kilogram, paradižnika od 6 do 7, čebule od 7,50 do 12 in krompirja od 4,30 do 6 din. Na stojnicah je bilo tokrat precej jurčkov pa tudi jajc, ki so jih branjevke prodajale od 2,20 do 2,40 din za kos. skega društva in otvoritvi prenovljenega gasilnega doma. V imenu pokrovitelja izvršnega sveta novomeške občinske skupščine je imel slavnostni govor Avgust Avbar, o krajevnih prizadevanjih za napredek in še posebej o prizadevnem gasilskem društvu pa je govoril Rajko Rajer, predsednik gasilskega društva. Ko se je zahvalil za prispevke in vložen trud pri gradnji novega gasilnega doma, je še posebej poudaril, da so krajani sami zbrali 300.000 dinarjev. Zatem je Marko Ajdnik, predsednik krajevne skupnosti, razvil društveni prapor, ob tem pa dejal, da bo sodobna gasilska stavba središče vsega vaškega dogajanja. V njej se bodo tudi v prihodnje kovale pobude za nadaljnjo modernizacijo kraja. Po programu so podelili 21 priznanj najzaslužnejšim pri gradnji gasilnega doma, poleg tega pa so izročili republiška odlikovanja Gasilskemu društvu Bela cerkev, Francu Kopini in Alojzu Hribarju, občinska gasilska zveza Novo mesto pa je podelila diplomo ob 70-letnici delovanja gasilstva v Beli cerkvi. Suhokrajinski drobiž NA SUHOKRAJINSKIH NJIVAH se razen jelenjadi tudi medvedi gostijo z mlečno koruzo. V vaseh Prevole, Brezova reber in Podgozd pridejo medvedi prav do vasi. Po krompiriščih pa delajo dokajšnjo škodo ščetinarji. KOMAJ PRIČETA AKCIJA za zbiranje prostovoljnih prispevkov za ureditev mrliške vežice na žužem-berškem pokopališču in za notranjo ter zunanjo ureditev tega pokopališča dobro poteka. Prvi darovalci so vpisali po 500,00 din prostovoljnega prispevka. Po zaključku zbiralne akcije bo krajevna skupnost poročala krajanom z območja žužem-berškega pokopališča o zbranih prispevkih, sicer pa bo lista darovalcev izobešena na javnih mestih. Ker je krajevna skupnost te dni že pričela z urejevanjem poti na pokopališču, pričakuje od krajanov, ki imajo na tem pokopališču pokopane svojce, da očistijo in oplevejo grobove, ker bodo pokopališče potem posuli s peskom. KRAJEVNA SKUPNOST ŽUŽEMBERK je za danes 1. septembra zvečer sklicala sestanek v Šmihelu, na katerem se bodo pogovorili glede težko pričakovanega začetka del v zvezi z gradnjo vodovoda za tamkajšnje vasi. Na sestanek so poleg članov odbora osnovne organizacije SZDL in delegatov krajevne skupnosti vabljeni tudi predstavniki KGP NOVOGRAD Novo mesto, v katerega sklopu je TOZD Vodovod Novo mesto. Zvestoba Ce nekdo na prvem službenem mestu in v istem kolektuvu ostane, dokler mu dopuščajo moči, potem ni dvoma, da je svoji delovni organizaciji zapisan z dušo in telesom. Taki delavci so danes vse redkejši, iz prve povojne generacije pa jih je precej. Med njimi je tudi vrsta novo tek sovcev. Ko je pred kratkim tovarna slavila 30-letni jubilej, je bil to praznik tudi za delavce, ki so zrasli s kolektivom in so v njem doživljali dobre in slabe čase. Štiri zveste Novotek-sove delavke so povedale: MARIJA KOČIJAŽ: „Leta 1947 sem med prvimi začela delati v tovarni. Delam na sukal-nem stroju od začetka. Z leti se je menjala vrsta strojev, tako da je danes vse manj fizičnega dela, vse več pa avtomatizacije. Včasih nas je med delom zeblo. V dveh „gašperčkih“ smo sami kurili, zbirali drva in tudi v nočnih izmenah delali vse do pred tremi leti. Ob nedeljah smo hodili na udarniško delo. Nismo se pritoževali čez slabe pogoje dela. Danes se nam zdi kot noč in dan. Vse spremembe in pridobitve znamo najbolj ceniti mi, ki smo izkusili povojna leta." MARIJA REBERŠEK: „Začela sem delati v predilnici, od leta 1953 pa sem v apreturi. Kdor danes pride v tovarno, si težko predstavlja, v kakšnih pogojih smo vztrajali mi. Zdaj imamo možnost dobiti kredite za stanovanja, organiziran je prevoz na delo, imamo počitniške domove na morju in v planinah, imamo svoj vrtec in nočno delo za ženske smo večinoma ukinili. Prva leta je še vode manjkalo, zato smo jo morale nositi iz potoka ali bližnjega studenca. Nihče si talčrat ni mislil, da bomo postali tovarna, ki bo svoje izdelke pošiljala na najbolj zahtevna svetovna tržišča." JOŽA ŠURLA: „Prvih osem let v Novoteksu sem delala v predilnici. Nekega dne me je zagrabil stroj in bila sem ob roko. Kot trajni invalid sem potem 16 let opravljala kurirske posle. S kolesom sem se vozila v mesto v dežju, po snegu in v sončni pri-pekL Vso pošto in časopise sem sama prenesla, vrh vsega pa opravila še druga naročila in pota za sodelavce. Zdaj ima kurirska služba na voljo avto. Starejši delavci vemo, kaj je napor in kako raste ter se gradi tovarna. Vztrajali smo ob slabih pogojih dela, ob nizkih osebnih dohodkih in tudi v hudih časih, ko so mnogi zapuščali tovarno.1* . ANA RUKSE: „Jaz sem 25 let tkala, zadnja leta pa sem tkalka-vdeval ka. Vse od začetka samoupravljanja (od leta 1950) sem sodelovala v delavskem svetu, v upravnem odboru ali drugih organih pa tudi v vseh organizacijah. Odkar sem se preselila v Gaberje, ne morem več prevzemati zahtevnih funkcij, ker sem vezana na prevoz. Starejše delavce mlajši cenijo in nasploh so dobri odnosi v kolektivu. Posebno zadnje mesece vlada vzdušje, v kakršnem je prijetno delati. Zdajšnji direktor Dolenc za nas ni „nov“, saj je bil vodilni novoteksovec že pred leti. Nič se ni spremenil: še vedno najde čas, da se ob vsakem času in kjerkoli pogovori z delavci. To nam veliko pomeni/' R.B. CRNI PESKOKOPI Kmetijska inšpekcija je letos že v več primerih posredovala, ker so na območju Šentjerneja, okrog Žužemberka in pri Zalogu nastajali črni peskokopi. Kmetijska zemljišča so ljudje izkoriščali v nekmetijske namene, dokler niso dobili odločb o prepovedi takega početja. Niso pozabili bolnišnice Ob 35-letnici partizanske bolnišnice na Ravniku je bila slovesnost, hkrati pa otvoritev ceste Krajevna organizacija ZZB NOV Šmarjeta je 27. avgusta na Ravniku pri Beretičevi zidanici proslavila 3 5-letnico delovanja bolnišnice Krškega odreda. Že v začetku leta 1942 so se tudi RIBOGOJNICA BO VEČJA Ribogojnico na Dvoru, ki spada k Ribarstvu eksport Ljubljana, bodo že letošnjo jesen povečevali. Z investicijo 13 milijonov dinarjev bodo sedanje zmogljivosti ribogojnice povečane, tako da bo lahko dajala na trg vsako leto 200.000 postrvi. V ta namen bodo zgradili na travniku za Novolesovim obratom vodne bazene, ki bodo zavzeli nad 6.000 m2 površine. Dotok vode je predviden po zaprtem podzemnem kanalu. Novi objekt bo tudi lepo komunalno urejen in bo pripomogel k lepšemu videzu okolja. S. ___________________ V SPOMIN ŽRTVAM - Spomenik žrtvam fašističnega terorja so v Vavti vasi posta ^ topP sicer zraven kozolca, pri katerem so Italijani avgusta 1942 ustrelili šestnajst fantov in doline. (Foto: A. Bartelj) Ustrelitve ob farovškem kozolcu Ob prazniku krajevne skupnosti Straža in o tragični noči 16. septembra 19^_ V spomin na 13. september 1943, ko se je z območja Straže vključilo v narodnoosvobodilno vojsko nad 30 oseb, so občani tedanje občine Straža leta 1953 prvikrat praznovali svoj občinski praznik. Po ukinitvi občine je ta dan ostal praznik KS Straža vse do preteklega leta. Pq sklepu krajevnih družbenopolitičnih organizacij pa se bodo od letos spominjali dne, ko so italijanski vojaki iz Straže 16. avgusta 1942 ob 11. uri ponoči ob farovškem kozolcu poleg pokopališča v Vavti vasi ustrelili 16 fantov in mož, na svojih domo-\~vih nahajajočih se partizanov. v Šmarjcti in okolici pojavili prvi partizani in z njimi potreba po bolnišnici. Na pobudo dr. Pavla Lunačka so si v juniju izbrali Berctičcvo zidanico na Ravniku za 14. sanitetno postajo. V njej je bilo prostora le za dvajset lažje ranjenih borcev, ki jih je negovalo pet bolničark, bolnišnico pa je vodil zdravnik Rado Sel-šck-Rajko. Sredi septembra, ko se je pričela italijanska ofenziva, so se morali z ranjenci čez noč umakniti v bolnišnico Prisjck. Od sedmih granat, ki so jih italijanska letala odvrgla na zidanico, ni nobena zadela cilja. Tako stoji še danes kot pomnik mladim na težke dni naše preteklosti. Na slovesnosti, kjer so se zbrali preživeli borci, aktivisti in vaščani, je orisal zgodovino bolnišnic na Dolenjskem rezervni podpolkovnik Mirko Bcrctič, sin partizanske Bere-tičevc družine. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Šmarjeta ter pionirji. V ta namen so prizadevni krajani popravili tudi dva in pol kilometra poti iz Gorenje vasi do Ravnika. JANEZ PAVLIN Operacijska faza 3B italijanskega ofenzivnega operativnega ciklusa v času od 14. do 23. avgusta 1942 je pomenila veliko preizkušnjo tako za partizanske enote kot za civilno prebivalstvo, ki je podpiralo narodnoosvobodilni boj. Med to fazo, poznamo jo kot roška ofenziva, je več deset tisoč sovražnih vojakov oklenilo in prečesalo Rog, na katerem je bilo tudi celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja: CK KP Slovenije, IO OF in glavno poveljstvo. Z območja Birčneo vasi in črte Dolenjske Toplice-Dvor je prodiral proti Rogu bataljon divizije „Isonzo“ ter manevrska skupina generala Cerrutija. Seveda so italijanski oddelki v bojih proti partizanom dosegali tudi uspehe. Med drugim so uničili partizanske delavnice na Podstenicah in požgali prvo partizansko bolnišnico na Daleč hribu, toda glavnega namena, uničenje „žive nasprotnikove sile“, niso dosegli. Zlasti v tem obdobju pa je trpelo prebivalstvo v vaseh pod Rogom. Že prvega dne ofenzive so Italijani odpeljali v novomeške zapore, odkoder je vodila pot v internacijo, okrog 60 fantov in mož iz Dolenjskih Toplic. USODNA NEDELJA ZA MENIŠKE FANTE V nedeljo 16. avgusta, so oddelki italijanske vojske iz Straže — tudi na konjih — in iz Soteske obkolili Podhosto ter pod pretvezo, da bo na vrtu Karla Pečaverja sestanek, zbrali vse moške. Sem so prignali tudi može iz Meniške vasi. Italijanski oficir je z listka, kar kaže, da so bili izdani, prebral imena fantov in mož, ki so bili v partizanih. Že tu so jih nameravali ustreliti in le jok ter prošnje žena in otrok je vplival, da jim je bilo življenje podaljšano za nekaj ur. Nje in vse moške v starosti od 18. do 55. leta so odgnali v Stražo. Ujete partizane so ustrelili, ostale moške pa poslali v internacijo. V zaupnem poročilu obveščevalne službe divizije „lsonzo“ je o tem skopo, a zgovorno zapisano: „Danes 16. tjn. je enota 6. regimenta artilerije iz posadke G. Straža čistila cono Podhoste, kjer so bile javljene skupine komunističnih banditov, ki so se izmaknile obkolitvi, ki jo izvršujejo operativne enote. Aretirali so 91 odraslih mož; 16 od teh, za katere je bilo ugotovljeno, da so pripadniki komunističnih band, je bilo ustreljenih*'. Ustreljeni niso bili ne banditi ne komunisti, pač pa borci za svobodo, ki so se skupaj z ostalimi sovaščani prostovoljno vključili v partizansko vojsko že v prvi polovici maja 1942. Bili so v oboroženih enotah in delavnicah ter nekateri v delavskem bataljonu na Kočevskem Rogu. Pred roško ofenzivo so se z dovoljenjem predpostavljenih začasno vrnili na svoje domove. Kljub obljubam, da bo prizaneseno z življenjem vsem, ki se bodo javili italijanskim oblastem, tega niso storili. KDO SO BILI USTRELJENI? Te, za kraje na območju Dolenjskih Toplic tako žalostne avgustovske nedelje so v skupinah po štiri, privezani ob stebra kozolca, ustreljeni: tesar Karel Blatnik, rojen leta 1894; brata Anton (1914) in Ludvik (1906) Gorše, oba gozdna delavca; gozdni delavec Franc Janežič (1913), gozdni delavec Anton Medic (1909), tesar Franc Mlinar (1904), bratje Alojz (1905) in Franc (1902), oba gozdna delavca, ter posestnik Ivan (1900) Oblak; gozdni delavec Jože Pavlin (1903), gozdni delavec Anton Turk (1901) in gozdni delavec Alojzij Zupančič (1912), vsi iz Podhoste; kmečki sin Anton Fink (1922), gozdni delavec Jože Mavsar (1903) in gozdni delavec Ivan Šercelj (1911), vsi iz Meniške vasi; kovač Jože Bavdek (1917) iz Loške vasi. Dopoldne naslednjega dne sta morala domačina Jože Bukovec in Martin Picelj izkopati dve jami: v eno so položili 11, v drugo 5 žrtev. Slavka Kersnikova Dolenjskih Toplic je v svojem dragocenem dnevniku 17. avgusta zapisala: »Strahotna novica me v jutru predrami iz sna. Od hiše do hiše gre vest, da so ponoči Straški vojaki ustrelili 16 mož, vse iz majhne vasi P . Meniške in Loške ,0 Nihče ne ve vzroka, stvo pripoveduje Podturna, ki se je P v Stražo in vide^ že mrtve pod nekl^ r0Ze.'' Kri nam ledeni od ff I ZAŠESTNA^TlM' SE NOVE 2RTV Ni se še dobro po* dolžna kn, & dolžna kri, že £nUtiio( žrtve, ravno tako , .-0čj T svojih domovih n s01 partizani. 1 »• a”_lavec ™ ustreljeni: gozdni ^ tfk Pavlin (1910) sfolavec jai . gozdni delavec J**®. y (1909) iz Meniške v^’ j- Polde Bavdek (19W p vasi in delavec Anton j (1919) iz Drenja. ** Ob njihovi smrti J g Kersnikova “ kot slovenski junaki ^ Dopolnjeno je števil j. ( Slava njihove^ sta tjl£ Zakaj je pač P°a strahovito kaznovana, vsem zagonetka. * .pveI#, * SVJBf se sicer raz,.u ieUrnH» samo sumnje brez „elL lage. Cas nam mogoče resnico odkrije! ob pojvj Italijanska vojska pališču v Vavti vasi ^ ^ stovskih dnevih g ^ s« k 21 fantov m m skorajJ) J* pokopani. Pr čevljar Jožef B ^il u5T' Dolenjskih Toplih f ljen že 13. avgusta. •r \jfrl SPOMENIK 2R ^ Ob obletnici ustreljenim p°s * _ fašist>^ z napisom „Talce«n * ^ Kozolec, o ^ d«! teroija . Kozo«*> « g so bili ustrelje™’ nikle. kot svojevrsten p ^op bil zaradi razšin ^jh . pomaknjen za južneje. D« »lgf0 S* katerih so še krogle, sta kot P muZejsL,ji dejstva dragocena v p ponata. Na skem muzeju reV v Muzeju ljudsK Ljubljani. „iSan°’ P?. Naj bo še zap t da v j KS Straža izb^, novanJaJZ: •ŽSŽ! znano, da je m-' j ra tizanov ustrelj pa n,o pred P° m nnam. da P to, upam zuma: nek- y blP, čilo, naj ne bij' ^ ke dneve trap ^ Vsekakor sodi ANTONsr^ preizkus, ki ne sme mimo delavcev je komite občinske konference ZK s predsedstvom tem k0t kaže, ne bo težav samo 'cfflskpon j-i , , , 1 .. . 12. ki so se dela lotili uspešno. T vl Sindikalnega da ie hL Seul ,!0 srečanie ni * ZrXek 16 raZkriI’ da jev. Sij!*1 mimo dekv- hdiH no !?’, s tet ero so v,ih čkni ,t°Vnih Mekti-kotnisije Pne občinske PrvaPn’lnJf biIa nvirsikje '°/(dostTt>dasodirek-^licali nroA* P° telefonu) n*kih J?l[avnike tovar- ^žbenopolitičnih ****** *********** * + ¥ * * * * * ♦ * ¥ * 4 t * ¥ * + * ♦ * * ¥ * * * * ¥ ¥ * ¥ * * * * * ¥ + ¥ ^pred t u^j0 - Brigadirji Kozjanskega odreda so se v iz vrnfli z delovne akcije Goričko 77. Brigada tem, kot kaže, ne bo težav samo pri 12, ki so Se dela lotili uspešno. Tako pomembnega vprašanja, kot je svobodna menjava dela, se jih je lotilo malo. To se vidi tudi iz tega, da je na to vprašanje bolj ali manj 7»dovoliivo odgovorilo le 17 anketiranih delovnih organizacij. Dosti j naporov bo še treba za iskanje meril za vrednotenje dela. Kjer merila že imajo, so jih „zožili“ predvsem na proizvodna delovna mesta. Očitno je, da je iskanje pravih meril odvisno od pripravljenosti ljudi. Do julija, ko so anketirali kolek-1 tive, so se tega vprašanja lotili le v štirih kolektivih. Tako pomemben akt, kot je npr. samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd, je bil tačas narejen in sprejet le v eni delovni organizaciji. Občin- | ske družbenopolitične organizacije bodo tudi vnaprej vzpodbujale akci- | jo, predvsem pa si bodo prizadevale pomagati tistim, ki so kadrovsko šibki. Kljub samoupravljalcev je bil v | preteklosti že pobudnik vrste strokovnih razgovorov, že ob ustanovitvi kluba pa bi morala zaživeti | predvidena izmenjava izkušenj pri sestavljanju raznih samoupravnih aktov. To bi prav gotovo pomagalo tudi manjšim delovnim organizacijam. A. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI bodriti Športno - v soboto se prične novo rokometno prvenstvo. Sevničani bodo začeli tokrat spet v slovenski ligi, prvi nasprotnik pa bo ekipa Sovenj Gradca. Ker bo tekma v gosteh, bo seveda kot ponavadi odpeljal iz Sevnice vsaj en navijaški avtobus. Ura sobotnega odhoda bo objavljena na letakih. TEŽAVNA BERA - Nedavna moča je povzročila obiralcem hmelja mnogo sitnosti. Čeprav so večino dela opravili stroji, je le bilo treba na polje, ki je bilo podobno riževemu - pač zaradi blata in vode. Ob veliki prizadevnosti vseh bo hmelj uspešno pobran. IGRA S SMRTJO - Prehod čez železniški most po pešpoti je vse bolj nevaren. Svojčas je bilo tudi delegatom občinske skupščine že pojasnjeno, da bodo prehod zaradi bližine novega mostu zaprli. Doslej se to še ni zgodilo, prehoda pa tudi nihče ne vzdržuje. i ki Ir sevniJk i . . aelovne akc*Je ooričKo //. »rigaaa • 5*10^ ^iodoIVa e Preje*a vsa možna priznanja. Predstav-i , TOvJi ie Petičnih organizacij in občinske skupščine so jim : P^m-(Foto: Železnik- si:y\i&i:i VESTNIK Ifomladlli dotrajane stroje *'!! ^ *?z<* Tovarna za predelavo krompirja bo z H ^^sem h , č*ne spet izročila namenu lepo pridobitev r tenisk«™ i snn batnih J i rl000 do>fid<:Aiahko uskladiščili in Tar; a° 6,Snn * usKladisčili ^°n krompirja. V ifl l ^ d’ Predvsem 01 P°P°lnoma bit ^ He ^ ^ manjkajo še d91’ ‘VJ^dnjo50 Predv^ e f ^ L ^ nanr/ ‘Nadnje: ^ nasni L *" Lacija. H ^ Plo*no velja, kot J "‘KČ svetu r Kotar> da bi ji !%vS b0 n„e namcnili nove O ni d"!1?6 že fest let> ^ l H kar ie So stroj‘ že teŽL’^PKdvideno. ? muhavosti s !WnatrRu J1Janjem novega 5lit"'^>drug'S,!!!dani m°g°- ^ tomenjavo stro-ni lotili teme- v tovari Sedaj, ko je krom- pir še v zemlji, se lahko pohvalijo, da so uspešno postorili vse potrebno na najbolj kritičnih mestih. Najbolj težaško delo je bila demontaža 16-tonskega valja, ki je moral v Francijo na obnovitev zgornje pol ime površine. Delavci so valj sneli z najbolj preprostimi sredstvi in ga uspešno naložili na tovornjak. Z novo sezono predelave krompirja nameravajo začeti 15. septembra. Do takrat se valj še ne bo vrnil, zato bodo delali le z enim valjem, kar bo pomenilo delo s polovično zmogljivostjo. Tolikšen remont je bil poleg velikega fizičnega obsega del huda finančna obremenitev za tovarno. Vseeno je bilo vse opravljeno z veliko mero razumevanja in tudi samoodpovedovanja. Samo zato, da ne bi prihajalo do zastojev med redno predelavo, kar bi lahko pomenilo udarec za vse, ki računajo na odkup. ALFRED ŽELEZNIK jj# ! h ^Pfedujl^^ ~ Gradnja trgovine kmetijske zadruge V50 DoU.J .Presenetliivo hitro. Dela izvaia Treerad. minu Cl,>k(!i'l)0War*)ri:Senet*j‘V0 hitro. Dela izvaja Tregrad, minuli ''bo aiom *’ k° se dela, tudi monterji Trima. Trebanj-teŽay s ^ “beta lep trgovski center, kjer po vsej verjet-^iranjem. (Foto: Železnik) septembra 1977 NA ČATEŽU CEPIJO VRTNICE - Na vrtnariji Agrarie se mudi skupina Madžarov iz Subotice, ki bodo do konca tedna cepili 100 tisoč podlag za vrtnice. Sadik je za tri rastlinjake. Vanje jih bodo posadili spomladi. Cvetele bodo rdeče, rumeno, rožnato in belo. (Foto: Jožica Teppey) Še vedno smo na repu | Številke opozarjajo, da ne dohitevamo razvitejših območij Slovenije V razvojnem konceptu gospodarskega in regionalnega razvoja Posavja je med drugim I zapisano, da bo regija zmogla | napore pri dohitevanju razvitejših območij le, če bo dovolj hitro in učinkovito reševala | izobrazbeni problem. Tu se še povsod zatika. Posavske občine se le počasi pomikajo po lestvici navzgor. V Sloveniji je na primer leta 1976 diplomiralo 24,6 študenta | na deset tisoč prebivalcev, iz brežiške občine pa komaj 11,6. I To seveda ni prav nič razveseljiv odstotek, saj uvršča občino šele na 53. mesto med šestedsetimi | občinami v naši republiki. Ta številka sicer ne more biti I merilo, zato nam več pove (podatek za obdobje 1970 — 1975. Tedaj je bilo število diplomantov tudi v Sloveniji skromnejše. Povprečno je diplomiralo letno 17,8 odst. študentov na deset tisoč prebivalcev. V brežiški občini je bil ta odstotek 9,3, kar pomeni, da se je občina z njim uvrstila na 50. mesto. Po vsem tem je torej upravičeno nenehno opozarjanje družbenopolitičnih dejavnikov, zlasti pa Zveze komunistov, na hitrejše reševanje kadrovskih problemov, na štipendiranje večjega števila študentov, saj je strokovnjake od drugod težko dobiti. Kadrovska politika mora postati sestavni del vseh razvojnih programov. Tu so potrebna dejanja, tu so korenine sprememb, ki vodijo k hitrejšemu napredku. J. T. OBVEZNI PREGLEDI PLJUČ IN SRCA V ponedeljek se je v brežiški občini začela večdnevna fluorograf-ska akcija za vse občane, stare nad 18 let. Zdravstvena služba na ta način pravočasno odkriva resna obolenja pljuč in srca pri ljudeh, ki se sicer počutijo zdrave ali pa bole- * zenskim znakom še ne posvečajo pozornosti. Tokrat bodo združili te preglede tudi z ugotavljanjem sladkorne bolezni pri občanih, ki so stari nad 40 let. Fluorografiranje je obvezno, zato je za vsak neopravičen izostanek določena denarna kazeh v znesku 50 dinarjev. V NEDELJO VPIŠECE Pišečki lovci bodo v nedeljo praznovali. Počastili bodo 70-letnico slovenskega lovstva. Na srečanje pri lovskem domu vabijo 4. septembra lovce in prijatelje lovcev. Na sporedu bo tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. LEPŠA ZADNJA POT Pogrebna služba ima izdelan idejni načrt (naročen pa je tudi že glavni projekt, ki bo dokončan do septembra), v katerem predvideva preureditev obstoječega gospodarskega poslopja in izgradnjo treh mrliških vežic z nadkritim komemorativnim nrostorajn. NOVO V BREŽICAH KRKA JIM JE ZAGODLA -Graditeljem krškovaškega mostu je narasla reka ob zadnjem deževju preplavila dovozni nasip. Ta je v diagonali speljan do sredine struge, kjer stoji vrtalna naprava. Zdaj morajo počakati, da bo Krka upadla, potem pa bo delo normalno steklo naprej. Z AMD NA JESENSKI IZLET -Za jesensko srečanje članov Avto-moto društva v Brežicah so organizatorji izbrali Ribnik pri Brestanici, do koder ni veliko vožnje, zato tem več možnosti za prijetno rekreacijo. Na sporedu so tekmovanja v veslanju, vlečenju vrvi in streljanju, na svoj račun pa bodo prišli tudi ribiči Odhod iz Brežic bo v nedeljo ob 7.30 uri. BREŽIŠKE VESTI Pridelka komaj za pokušajo | Slaba desetina namesto rekordne letine v nasadih krškega Agrokombinata - Pozeba je naredila ogromno škode — Obiranje bo hitro končano V nasadih krškega Agrokombinata obirajo hruške, vendar jih ne I bo več kot za pet vagonov. Računali so na 203 vagone, pa so se I ušteli kot že dolgo ne. Pozeba jim je vzela skoraj ves pridelek in še to, kar je ostalo, je slabše kakovosti Vsak sadež že na prvi pogled izdaja, da ni zrasel v normalnih razmerah. Pri breskvah ni bilo nič bolje, hrušk imajo 40. odst. viljamovk NIC STRAHU - Tudi dekliške roke se niso ustrašile takihle skal na trasi proti Vrbovcu. Na sliki mladinka iz trebanjske mladinske Gubčeve brigade. TREBANJSKE IVERI ODDELEK MANJ - Prosvetni delavci v trebanjski osnovni šoli imajo že leta težave s šolskim prostorom. Vrsta učencev mora gostovati v učilnicah šole v Dolnji Nemški vasi. Rahlo zmanjšanje stiske ob začetku novega šolskega leta pomeni en oddelek prvega razreda manj. Tolažba ni omembe vredna, ker so ostali oddelki hudo številni. LETOS POD STREHO - Doslej je bil manjši nadstrešek samo neposredno nad vsipnikom krompirja v Kolinski, padalo pa je seveda po vsem okrog. Letošnje razkladanje bo, kot vse kaže, prikladnejše, ker gradijo novo streho. V Kolinski so se za vsipnik precej trudili. Namesto 15 vagonov in pol so jih natrgali samo šest ton, bilo jih je komaj za poskušnjo. Pozeba tudi jablanam ni prizanesla. Pridelati bi jih morali 140 vagonov, pa jih bo veliko manj, čeprav so po obilnem nastavku pričakovali rekordno letino. Posestvo Stara vas vključuje z Leskovcem in Kostanjevico 252 hektarov nasadov jablan, breskev, hrušk in jagod. V jabla-novih nasadih imajo več kot polovico zlatega delišesa, četrtino jonatana ter sorte idared, jonagold, rdeči boskop, rdeči delišes in več ranih sort. Od KRŠKE NOVICE PREMAKNJENI DATUMI -Marsikdo v Krškem si je oddahnil, ker je praznovanje petstoletnice mesta preloženo od 10. septembra na 15. oktober. Veliko je treba še postoriti, preden si bo mesto nadelo praznično obleko. Do takrat bodo dokončali tudi hotel in uredili trg s spomenikom na prostoru pred delavskim domom. VEČER JAROSLAVA STOVlC-KA - Sredi septembra bo Valvasorjeva knjižnica priredila spominski večer književnika Jaroslava Sto-vička. O njegovem literarnem ustvaijanju bo spregovoril znani slavist dr. Petre. RUŠIJO, GRADIJO - Na Vidmu so v soboto porušili Kužnikovo hišo, v ponedeljek pa so se po odvozu materiala že lotili izkopa temeljev za novo poslovno zgradbo, v kateri bo imela svoje prostore banka. KRŠKI TEDNIK in prav toliko boskve, manj pa pridelujejo sorte kleržo, zimske postrvke, konferansa in drugih. V načrtu imajo urejanje novih nasadov v Brestanici ter obnovo obstoječih nasadov v Leskovcu in Stari vasi. Letos so zasadili pet hektarov jagod. V desetletnem obdobju bodo obnovili vsako leto po pet hektarov v rodnosti. Jabolka bodo začeli obirati 5. septembra. Takrat bodo dozorele tudi pozne hruške. Obiranje želijo čimprej končati, zato si bodo pomagali s sezonskimi delavci. Zaposlili jih bodo 60 in jim dali obenem tudi hrano in stanovanje. J. T. LOVSKI PRAZNIK NA TRSKI GORI V nedeljo, 28. avgusta, so se zbrali na Trški gori lovci iz vsega Posavja. Slavili so 30-letnico obstoja Lovske družine Krško in 70-letnico slovenskega lovstva. Slavnostni govornik je bil predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški. V kulturnem programu so sodelovali šolaiji, zapel pa je lovski pevski zbor Artiče-Globoko. Lovski dom na Trški gori so ob tej priložnosti poimenovali po pokojnem Jožetu Jurečiču, ki je delal v Lovski zvezi polnih 30 let. Ob odkritju spominske plošče je predstavil Jurečičevo delo tov. Spiler iz Krškega. Za lovske in konološke zasluge je Jurečič prejel vrsto odlikovanj, posavski lovci pa so se mu tokrat oddolžili s spominskim obe-' ležjem. PLAKETE IN PRIZNANJA. Z nedeljske lovske slovesnosti na Trški gori, na kateri so podelili odličja številnim zaslužnim članom lovskih družin iz Posavja. (Foto: Jožica Teppey) DOLENJSKI LIST 15 KS Draga: bogata bera občan vprašuje Letos rekordno leto komunalnih in drugih del — Ceste, mostovi, vodovodi, stanovanja in drugo medved odgovarja Komunalna dejavnost v krajevni skupnosti Draga je letos dokaj razgibana. Uresničuje se večletna želja vaščanov Srednje vasi in Trave: asfaltirajo njihovo cesto. Še prej so na Travi uredili kanalizacijo in vodovodno omrežje. Dela v gasilskem domu na Travi so v z lključni fazi. Gradijo tudi transformatorja na Travi in Srednji vasi. Obnovljena sta dva mostova čez Čabranko in most čez Cmi potok. Betonski most čez Črni potok je tudi dograjen. Povezoval bo novo cesto v Žurge. V Pod-planini je zgrajeno 1,6 km vaških poti, sposobnih za kamionski prevoz. Na Pungertu je v gradnji gravitacijski vodovod v dolžini 650 m. Pripravljena je že vsa dokumentacija za gradnjo bencinske črpalke v Dragi in za stavbo, v kateri bodo poštni prostori in stanovanja za gozdarje. V Starem kotu pričakujejo strokovni ogled pred obnovo ceste. Izdelan je načrt za vodovod Trava-Srednja vas. Letos bo veliko narejenega v naši odmaknjeni dolini. K temu so največ pripomogli krajani s prostovoljnimi deli, poleg njih pa še občinska skupščina Kočevje, republiška skupnost za ceste, SIS za komu- nalno in cestno dejavnost Kočevje, ZKGP Kočevje, samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje, Hydro-vod Kočevje-Ribnica ter tozd Elek-tro in PTT Kočevje. Tako se naša KS najuspešneje vključuje v praznovanje letošnjih jubilejev. - Ali vidiš okoli novih hlevov pri Koblarjih kaj krav? — Ne, samo avtomobile iz česar sklepam, da bomo namol zli precej bencina. ALOJZ PANTAR Nekaj mladinskih V DELNICE - Praznika sosednje hrvaške občine Delnice, ki bo 10. septembra, se bo udeležila tudi mladinska pohodna 9. SNOUB. Takrat bo praznovala tudi 9. brigada, ki ima domicil v kočevski občini. Drobne iz Kočevja NA OBISK - Brigada „Bratstvo in enotnost Prokuplje—Kočevje", ki dela na avto cesti Beograd-Niš, je med najboljšimi v tej izmeni. To so zvedeli člani kočevske mladinske delegacije, ki so jo pred kratkim obiskali. Po rezultatih dela je med 12 brigadami na prvem mestu, ob upoštevanju ocenjevanja ostalih dejavnosti pa na drugem. VUSOVA SALAM1ADA? - Zvedeli smo, da sta 24. avgusta organizatorja kočevskih salamiad Ivana Lampeta obiskala predstavnika zagrebške revije VUS in se z njim med drugim pogovarjala o organiziranju posebne salamiade, katere pokrovitelj naj bi bil VUS. Ta salamiada bo predvidoma v novembru. Seveda namerava VUS objaviti tudi reportažo o salamiadah in o izkušnjah mesarskega mojstra Ivana Lampeta pri predelavi mesa in pripravi suhomesnatih izdelkov. Glas o kočevskih salamiadah je torej segel že precej daleč. SPET POLITIČNA ŠOLA -Predsedstvo ZSM pripravlja v sodelovanju s klubom samoupravljalcev in delavsko univerzo mladinsko politično šolo. Začela se bo jeseni, trajala pa bo 62 ur. NOVA PRAVILA — Krajevna organizacija RK Kočevje je na nedavni skupščini med drugim sprejela nova pravila organizacije in program dela ter izvolila novo vodstvo. I " 5BM1I 1321*5’ RINŽA NI POPLAVILA - Čeprav je poplava hudo prizadela > in Sodražic Ribnico in Sodražico, pa ni ogrozila nižje ležečega Kočevja. Vzrok za to je, da na dolenjevaško polje niso hkrati pridrle vode iz sodraške smeri in Loškega potoka. Šele ko se je gladina v Bistrici po dveh dneh znižala, so začele prihajati vode z območja Loškega potoka. Tako so bile poplave na območju Mrtvic manjše, Rinža pa skoraj ni prestopila bregov. PRELOŽEN TURNIR - Zaradi dežja je bil preložen drugi teniški turnir, ki je bil napovedan za. 19. do, 21. avgusta. DELAVSKI CENTER — V Kočevju na Marofu dokončujejo gradbena dela pri gradnji centra za gozdne delavce. Podoben center ima GG Kočevje že v Glažuti. V takih centrih je poskrbljeno za kulturno nastavitev zaposlenih, njihovo prehrano, izobraževanje in izrabo prostega časa. (Foto: J. Primc) MALO LEPIH DNI - Kočevsko letno kopališče pri Mahovniku je letos slabo izkoriščeno. Vreme je v glavnem deževno, oblačno in hladno. Lepih dni je bilo to sezono zelo malo. mmm Zaradi poplave okrnjen pouk Tudi vrtec delal v začasnih prostorih Čeprav je osnovno šolo Sodražica močno prizadela nedavna poplava, se bo na njej začel pouk redno — danes, 1. septembra, nam je povedala ravnateljica Zinka Benulič. Začasno, dokler ne bodo odstranjene posledice poplave in nabavljeni novi učni pripomočki, bo okrnjen tehnični pouk in pouk fizike ter praktično delo v šolski tehnični delavnici, ker je poplava te prostore najbolj prizadela in uničila učila. precej manj otrok kot sicer, le tiste, ki so varstva najbolj potrebni. J. PRIMC število učencev bo letos poraslo za okoli 10, se pravi na približno 260. Porast bo dosežen tudi zaradi otrok zdomcev. Kar štirje otroci zdomcev se bodo letos prvič vpisali v slovensko šolo in sicer v 7. in. 8. razred. Vsi ti so bili med počitnicami na dopolnilnem pouku iz slovenskega jezika, ki ga je zanje organizirala šola. Šola bo imela letos dovolj učiteljev. Le začasno bo nekaj težav pri pouku zemljepisa, družbeno moralne vzgoje in matematike. Za podaljšano bivanje pa kaže, da ne bodo dobili učiteljev s primemo stroko in izobrazbo, saj se na razpis taki niso prijavili. V okviru osnovne šole dela tudi vrtec. Njegove prostore je poplava popolnoma uničila. Vrtec od poplave dalje ni delal. Z, varstvom bo začel spet danes, vendar v začasnih in manjših prostorih pri telovadnici. Zato bodo v varstvo sprejemali Pletenina rešuje Poročali smo že, da je „Krim“ Ljubljana, ki ima svoj obrat tudi v Sodražici, v stečajnem postopku. Z upniki je bil dosežen dogovor, da odstopijo od terjatev do vrednosti osnovnih sredstev. Občinska skupščina Ribnica si je v tem obdobju zelo prizadevala, da bi našla kar najboljšo rešitev za ta obrat in zaposlene. Tako je že sklenjen dogovor, da s ponedeljkom (29. avgust) prev- zame sodraški obrat Krima Pletenina Ljubljana. Pletenina bo tu organizirala program velike proizvodnje adidas trenirk. Seveda bodo za to potrebni novi stregi, ki jih bo ta obrat dobiL posebno pa je ugodno, da se bo število zaposlenih povečalo od 60 na 120. , Dogovorjeno je tudi, da bodo zaposleni, ki so v času stečajnega postopka prejemali le zajamčene osebne dohodke, dobili postopno še razliko do povprečja osebnih dohodkov zadnjih treh mesecev, ko so še redno proizvajali. J. P. — Sem slišal, da nekaj brundaš zaradi stroškov za obvestilo, naj Ribničanje zaradi poplave pijejo le prekuhano vodo? — Seveda, saj je to nepotreben strošek, ker še nikoli nisem ne videl ne slišal, da bi kakšen pravi Ribničan pil vodo. Ribniški zobotrebci DOBER OBISK — Vedno več ljudi prihaja z dopustov. To se ne čuti le na delovnih mestih, ampak tudi drugod. Tako so kino predstave vedno boli obiskane. Film „Clovek z vzhoda si je ogledalo kar 450 ljudi. ŠE VEČ NARODNIH NOŠ - Ob prireditvah in proslavah se v Ribnici vedno pogosteje pojavljajo narodne noše. Za oživljanje te tradicije je zaslužno predvsem turistično društvo, ki si prizadeva, da bi število narodnih noš od sedanjih 20 še porastlo. ZADETEK V ČRNO - V 38. kolu športne napovedi sta Vladimir Popovič in Šefkct Suljevič na skupnem stavnem listku dobila glavni dobitek, ki znaša 90.288 din. Poleg tega sta imela tudi 3 kolone z enajstimi pravilnimi zadetki, kar jima je prineslo še 16.559 din dobitka. Tako sta srečneža, ki sta tokrat vplačala 500 din, dobila skupaj 10.684 din. GOVORICE O POPLAVI - Zdaj, po poplavi, ljudje med drugim ugibajo, zakaj pride do njih. Nekateri občani pravijo, da so za poplave krivi tudi majhni mostovi, ki imajo zelo malo prostora za prepust vode. Na njih se zaustavljajo naplavine, ki še bolj ovirajo odtok vode, zaradi česar pride do poplav. Mostovi pa so 100 in več let, pa poplav ZGRADITI NOVEGA — Odločeno je, da bo Sodražica namesto sedanjega lesenega mostu dobila novega, betonskega. Dokler ne bo zgrajen, morajo tovornjaki za Loški potok in Notranjsko voziti po obvozih. bili taki že ni bilo. Zato je vprašanje,’ če bodo uspeli tisti, ki pravijo, da bodo krivce za tako zgrajene mostove tožili za oškodnino. M.G-č REŠETO 16 DOLENJSKI LIST Začetek z dvema avtomobiloma Lepi uspehi AMD Bela krajina v 30 letih delovanja Bela krajina je razvoj motorističnega ^ r*a. Kmalu po * ... Čeprav avgusta 1947, ko so štirje zanesenjaki pri Badovincu na Jugorju ustanovili avto-moto krožek Črnomelj, v Beli krajini razen nekaj okupatorju zaplenjenih tovornjakov tako rekoč ni bilo avtomobilov, se je kmalu izkazalo, da je bila njihova odločitev previlna. Čas, ki je prihajal, ni bil samo čas kulture in usposabljanje novih šofer- razvoj motorističnega “ ^ stičnega športa. Km u vit vi so organizirali ^ 1052 Da že cestne dir . obnove porušene domovine, marveč tudi hitrega razvoja tehnike. Kdo bi si takrat, ko v Beli krajini ni bilo niti metra asfaltirane ceste, mislil, da se bo čez tri desetletja skoro v vsako vas lahko pripeljal po gladki cesti brez prahu in povrh vsega še s svojim avtomobilom? V začetku je imelo avto-moto društvo Črnomelj 70 članov, danes pa jih AMD Bela krajina, v kar seje društvo preimenovalo leta 1975, šteje 800. Pred 30 leti so začeli svoje poslanstvo — širjenje tehnične jev — z enim poltovornim in enim osebnim avtomobilom. Od takrat so v vsej Beli krajini v njihovi avto šoli pripravili za izpit nekaj tisoč voznikov motornih vozil. Veliko pove tudi podatek, da je bilo pred vojno v vsej Jugoslaviji 2.000 motornih vozil, danes pa jih je samo v črnomaljski občini več. Ena poglavitnih dejavnosti AMD vit vi so organiziiaii ^ vožnje, 1952 pa žet** j I lomn° }e*° dobilo n0’; lomno leto za AMU .j,on0 bilo 1966, ko je društvo ■ prostore in s tem boj de'0- . ^.nttvo dosef*' 11 POLITIČNA JESEN Poseben uspeh je društvo ^ pri organizaciji tekmo ^ krosu, ki si je P ugled, in razvoj tega le^ njif Beli krajini. Prvi dvt tgj", bili v Žlebu pn se ..preselili" na stezo J vas, kjer bo 11. «i dirka za državno prvens du 50 in 125 ccm. .0 vi* VPIS v GLASBENO SOLO V tem šolskem letu bo črnomaljska glasbena šola sprejela 25 novih učencev; najprimernejša starost je 8 ali 9 let. Starši morajo oddati prijavnice do 10. septembra, preizkus posluha bo 12. septembra, pouk pa se bo začel v četrtek, 15. tega meseca. Do konca tega tedna morajo oddati prijavnice tudi učenci od 1. do 6. razreda glasbene šole. Sestanek z učenci bo v ponedeljek, 5. sept., ob 17. uri v Črnomlju in ob 18. uri v Metliki. V četrtek, 25. avgusta, je bil v Črnomlju posvet vseh predsednikov KO SZDL in predsednikov oddelkov KO. Beseda je tekla o osnovnih usmeritvah prihajajoče politične jeseni. Govor je bil predvsem o pripravah na krajevne in občinsko konferenco SZDL v zvezi s pripravami na volitve. Ocenili so tudi delovanje samoupravnega življenja v KS, se dogovorili, da bodo krajevni odbori začeli razpravo o ustanovitvi svetov potrošnikov, poudarili pa so tudi, da si morajo prizadevati za oživitev dela poravnalnih svetov, ki so z novo zakonodajo o preobrazbi sodstva dobili še pomembnejšo vlogo. Črnomaljski drob* ZAKRPANA DAVKAR Stena v prostoru črnom^^ nj.eJe že zavedi a i bilo so na e ze aaij [o malo davčni_ ngfceji1 viken^ t SO na ' .. podrla. Med zadnjim - ^ so jo mojstri končn _e ^ Sedaj se ne bo mogel varjati, da ne prid M zato, ker se boji, dag MLADI DELAJO IGR^ Delo OOZSMSAdkigJ^ velo. Ustanovili so do sedaj sejenajboJ sija zaMDA.toJD*JJ>f v Adlešičili nareddi nogo^ ^ šče. Zlasti pohodno JJ* lo.Mi.boS«”* I joizavtomoh^ejko^j Zmikavte bod J j ja ^ J j in takrat tomobilov b predr^L f>TM nec. Tatiči so P n0vtf pid zato, ker so bo razsvetljen i moč. ulice-* pa cAfV KONJE j*#!frf časa tudi H>otni ■* ukvarjal sjj nes pa »' UNIČEN TRUD — Občinsko cesto od gorjanske ceste do Bereče vasi, ki so jo s svojini delom in denarjem uredili in pripravili za asfaltiranje vaščani sami, so dodobra zluknjali težko tovornjaki TGP, ki iz bližnjega peskokopa vozijo material. Dela jim ne "b nožne prija« m Št. 34 (1465)** rek velenje tozd efe šoštanj Proizvodnja gradbenega materiala u P Proizvodnja gradbenega materiala vrsto let sPešno proizvaja opeko iz elektrofiltrskega pepela ki s svojo kvaliteto povsem ustreza predpisom P°JUS normah. krat vas vabimo, da se sami prepričate o kvaliteti nrk ■5 ^i i° ^ko uporabite za vse vrste notra- i'n in zunanjih ometov. ČUDIMO VAM: efe malto efe zidake Vse nip n^0rmacije in prospekte dobite na REK Vele-' “udarska 6 ali po telefonu št. (063) 851—100. VOZNIKI! 2AŠCITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO ■ ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTYL CENTER ilski ir Ljubljana°?binat »2ITO". n.sol.o. ' Sniartinska 154 IN SLAŠČIČARNA DOLENJ-rnesto» Ločna 21 SL^člČASl^ina razmerja delavcev TOZD „PEKARNA Plovno mesto ^ DOLENJSKA" objavlja naslednje pro- *EfEr KRKA; TOZD ZDRAVILIŠČA ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE OBIŠČITE NAŠ KOZMETIČNI, FRIZERSKI IN SALON PEDIKURE INFORMACIJE DOBITE V RECEPCIJI ALI PO tel. 84-900 =iiiiiiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii= sto ENtA ZA OBRAČUN IN EVIDENCO ^nfik0n0n’*ki tehnik ,&Q d^o?iVornLh nalofl ^^ene n^P skusno d< bii z najmanj 2-letnimi delovnimi iz- i = i ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO razpisuje naslednja delovna mesta 1. RAČUNOVODJA: Za delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ter sposobnost, da organizira in vodi računovodsko službo. Srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj triletne delovne izkušnje ter sposobnost vodenja računovodske službe. i i o na objavljenem delovnem mestu se nHk_ no delo, ki traja največ 3 mesece. z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev 'nat '•£? delov Ol t ' >0" ",c*ta Huaijue i id iidaiuv. £.ivii»m kuiii- Ihn- NjSKA" m ozd »pekarna in slaščičarna Sfelnarazrrieri i0 .mesto — Ločna 21 - Odbor za med-‘ ’ 7 dni od dneva objave. >;'VVv'’;VVVVX-s-N-Nxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv^ oblačil ■ LOCnA- n i 2.VODJA DIMNIKARSKE SLUŽBE: I! Za delovno mesto se zahteva visoko kvalificirani delavec dimnikarske smeri. 3. BLAGAJNIČARKA: Srednja strokovna izobrazba. 4. PET GASILCEV: SVet tozd *su, 'del, Ločna" JE °vno uvno mesto Hektorja tozd ^didat m0ra s . Poieg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled- !S*,5hS višio ali srednjo izobrazbo ekonomske, vda •na v0diin*^kO*ne smeri z najmanj 5 let delovnih izkuša!!"8 'ake v°dstvenih delovnih mestih, To^^ljajo OSe^nostne ' 5fSSi9,.d* Snojev !|eJ° Pismene prijave z dokazili o izpolnje-11 ^Jkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na °ria To^?8 ob|ačil, TOZD „LOČNA" (za razpis cu>. Cesta herojev 29 68000 NOVO MESTO | Za delovna mesta se zahteva K. V. gasilec ter izpit za šoferja = | „C" kategorije. | Kandidati morajo izpolnjevati moralnopolitične pogoje po § 1 družbenem dogovoru, s Razpis velja do zasedbe delovnih mest. § Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na naslov: i | ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST, Novo mesto. IiiiiiiiimiiiiiiiimiifiiimmiiiniiiimimimMiiiiHiiiiiiimmimiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SPOMIN 1. septembra 1977 bo minilo žalostno leto dni odkar nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in dobri mož, oče, stari oče FRANC VOLK iz Čateža pri Brežicah Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine. Težko se je vživeti v to, da te ni več med nami. Tih in pust je dom brez tebe, odšel si, bolečina pa je ostala. Radi bi ti povedali, da te ne bomo nikoli pozabili, da še vedno živiš naprej z nami in da smo mi vedno s teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu nosite cvetje in prižigate svečke. Vsi tvoji! V SPOMIN 28. avgusta 1977 je minilo leto dni, ko smo se za vedno, prerano poslovili od našega dragega očeta, moža, strica in brata MARTINA LUŠTKA iz Ledeče vasi 15 pri Šentjerneju Hvala vsem, ki z nami čutite in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi! ZAHVALA V 58. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra žena, mama in sestra MARIJA LAMUT z Griča 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami in spremili pokojno v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedom za pomoč, kolektivom Belt, Beti in Veletekstil Črnomelj ter podjetju TGP Metlika za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala župniku za opravljeni obred, kakor tudi pevskemu zboru iz Doblič. Se enkrat vsem prav lepa hvala. .Žalujoči: mož Franc, sinova Franc in Polde, hčerki Anica in Tončka z družino, sestra Milka z družino, brata Lojze in Polde z družinama ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage žene in sina, mame in brata, hčerke, sestre in tete IVANKE PREGARC roj. Stariha, IN SINA ROBERSA iz Boljunca pri Trstu, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli poslovit v Novo mesto, posebej se zahvaljujemo vsem, ki so ju spremljali na njuni zadnji poti onstran meje v Boljuncu ter vsem, ki so nam izrekli sožalje ustmeno ali pismeno. Posebna zahvala vaščanom Boljunca in okolice za izrečena sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi duhovnikom za tolažilne besede ter za opravljene obrede, kakor tudi prof. Štefančiču, dr. Štoka, prof. Theuerschuh za poslovilne besede ter pevskim zborom in godbenikom. Žalujoči: mož Marino, sin David, mama, Mimi z družino, Tone z družino, Stanka z družino in Jože z družino. ZAHVALA V 20. letu starosti nam je v cvetu mladosti tragična usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine našega ljubega sina, brata, očka in vnuka FRANCA MOJSTROVIČA iz Grmovelj 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaškim fantom in dekletom, ki so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Zupančič, Oberč in Praznik. Iskrena hvala gasilskemu društvu iz Grmovelj, tovarišu Blatniku za govor ob odprtem grobu, pevcem in duhovniku za opravljeni obred ter delovni organizaciji IMV. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste z nami sočustvovali in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat, prisrčna hvala. Žalujoči: mama, ata, brata Darko in Robi, Jožica in sinček Boštjan ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta JOŽETA FABJANA iz Dolenje vasi 16 pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, podjetju TRIMO Trebnje, VVZ „Rezke Dragaijeve“ Šentvid nad Ljubljano, Ljubljanski banki Ljubljana, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Še prav posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za izkazano pomoč, njegovim lovskim tovarišem za venec in poslednje spremstvo, tovarišu Vovku za ganljivi poslovilni govor, gasilcem in pevcem ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Marija, Jože in Rozi z družinami in Jožica. septembra 1977 DOLENJSKI LIST 117 tedenske BS Četrtek, 1. septembra- Tilen Petek, 2. septembra - Štefka Sobota, 3. septembra - Darja Nedelja, 4. septembra - Rozalija Ponedeljek, 5. septembra - Lovro Torek, 6. septembra - Beata Sreda, 7. septembra - Regina Četrtek, 8. septembra - Marija LUNINE MENE 5. septembra ob 15.33 - zadnji krajec BREŽICE: 2. in 3. 9. ameriški barvni film „Poziv na večerjo z umorom1*, 4. in 5. 9. francoski barv- ni film „Zopet sedma četa". 6. in 7. 9. ameriški barvni film ..Ljubimci gospe Fani". BRESTANICA: 3. in 4. 9. ameriški barvni film „Mali Indijanec". KRŠKO: 3. in . 4. 9. japonski film „Vihar na Pacifiku". 7. ,9. italijanski film „Kaliber 9“. NOVO MESTO - KINO KRKA: 1. in 2. 9. slovenski barvni mladinski film „Sreča na vrvici". Od 3. do 5. 9. francoski barvni film „Zbogom, kifeljc!" 4. 9« Matineja „Sreča na vrvici". 6. in 7. 9. ameriški film „Zadnja predstava". 8. in ,9. 9. itali-jansko-ameriški barvni film „Sovraži svojega bližnjega". RIBNICA: 3. in 4. 9. francoski barvni film „Zidovi greha". SEVNICA: 3. in, 4. 9« japonski film „Maček v škornjih". 7, in 9. ameriški film „Vreli diamanti". TREBNJE: 3. in,4. 9. jugoslovanski barvni zgodovinski film „Atentat v Sarajevu". SLUŽBO DOBI FRIZERSKO učenko sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto. SLUŽBO v bifeju dobi takoj natakarica, lahko priučena. Nedelje in prazniki prosti, hrana in stanovanje možna v hiši. Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana. STANOVANJA DRUŽINA išče dvosobno neopremljeno stanovanje. Možnost predplačila. Telefon 23—336 od 8. da 12. ure in od 13. do, 19. ure. ODDAM sobo samskemu dekletu. Naslov v upravi lista (2725/77). ŠTIRIČLANSKA družina išče stanovanje v okolici Novega mesta. Ljudmila Mrvar, Pot na Gorjance 11 b, Novo mesto. STAREJŠA ženska nujno potrebuje enosobno stanovanje ali samo sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (2747/77). MIRNO dekle sprejmem na stanovanje, centralna kurjava. Naslov v upravi Usta (2750/77). ODDAM sobo moškemu. Božič Franc, Šmihel 48, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM osebni avto ford, letnik 1972. Telefon: 72-624. PRODAM spačka, neregistriranega, v voznem stanju. Informacije po telefonu: 21-238. PRODAM zastavo 750, letnik 1967, za 3.200 din. Telefon: 22—331 interna 26. PRODAM mini moped Tomos avto-matik 1 po ugodni ceni. Ivan Dolenjšek, Kvedrova 5, Sevnica. UGODNO prodam fiat 850, letnik 1970, in zastavo 750, letnik 1971. Cesta herojev 35, Novo mesto. ŠKODO 110 L, letnik 1974, prodam. Motor obnovljen. Ogled pri Francu Premelču, Drenovec 14, Bizeljsko. Informacije po telefonu: (068) 23-839. ZASTAVO 750, letnik 1970, ter motor, gume in prednjo premo od VW 1200, letnik 1955, prodam. Gornik, Gotna vas 43 b, Novo mesto. PRODAM škodo Š 100, letnik 1970. Informacije na telefon: 78-306 do 14. ure. PRODAM PZ 125. Cteled možen vsak dan od 16. do. 18. ure. Alojz Zupančič, Senovo 4, Otočec. PRODAM zastavo 750, letnik 1972, registriran do avtusta 1978. Anton Sašck, Avto deli, Novo mesto. Telefon: 21-570. PRODAM škodo 1965, neregistrirano, v voznem stanju, za 3.000 din. Potočar, Bršljin 50, Novo mesto. UGODNO prodam avto zastavo 750, letnik 1974. Ogled vsak dan pri Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon: 76-073. PRODAM kosilnico BCS 127 z vozičkom in obračalnik Maraton 140 B. Tone Gorenc, Sela pri Štrav-berku, Otočec. PRODAM, avto 101. Ljubo Gajič, Lobetova 7, Novo mesto. DOBRO ohranjenega princa 1200 C proddm. Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto. PRODAM fiat 850 special, letnik 1969. Jože Tomič, DoL Polje 12, (pri silosu), Straža. UGODNO prodam fiat 682 kasonar. Ogled v soboto in nedeljo. Anton i Kocjan, Velika Cikava 16, Novo ; mesto. POCENI prodam Škodo 1000 MB, letnik 1969, registrirano do 18. maja 1978. Modic, Ragovska 16, Novo mesto, telefon: 23-948. prodam peč za centralno kurjavo, staro 3 leta, 30.000 kalorij. Jože Pavlin, Gotna vas 39 c, Novo mesto. PRODAM skoraj nov 500-litrski vinski sod in nov fotoaparat Zenit—E. Anton Baškovec, CKŽ 87. 68270 Krško. PRODAM termoakumulacijsko peč 2 kw. Vladimir Bursač, Zagrebška 13, Novo mesto. UGODNO prodam grablje Sonce (4). Peter Selak, Šentjernej 6. PRODAM dobro diatonično harmoniko izdelave Železnik. Jože Borovnica, Britof 301, Kranj. PRODAM gramofon. Vodnik, Vol-čičeva 19, Novo mesto, telefon: 21-176. , PRODAM prikolico za traktor kiper 3 tone, cena po dogovoru. Jqže Adlešič, Vrhovci 9, Adlešiči. KUPIM KUPIM novejši mercedes furgon. Ponudbe pod šifro: ,3 kategorija" KUPIM starejšo vseljivo hišo v okolici Novega mesta, voda in elektrika obvezno v hiši. Ponudbe pod šifro: „Gotovina". KUPIM staro hišo z vrtom v Novem mestu ali bližnji okolici. Telefon 23—187, Novo mesto (popoldne) UGODNO prodam rabljeno motorno kolo MZ 125/1. Jože Prah, Brod 19, Podbočje. PRODAM avto Simca 1000 GLS, letnik 1968. Registriran do junija 1978. Anton Črnič, Čardak, Črnomelj, telefon: 76-346. PRODAM škodo Š 100, letnik 1970, dobro ohranjeno po zelo ugodni ceni. Telefon 72-936 po 19. uri. PRODAM fiat kombi, letnik 1974. Alojz Vrščaj, Lamutova 15, Novo mesto, telefon 21—793. PRODAM avto znamke Lada, letnik 1975. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Jože Janc, Jerebova 8, Novo mesto. , PRODAM zastavo 1300, letnik 1976. Naslov v upravi lista (2613/77). , PRODAM citroen GS 1220 Club. Marjan Vraničar, Mačkovec 20, Novo mesto, telefon 22—551. PRODAM osebni avto zastava 750, letnik 1971. Rajko Jakše, Reger-ča vas 17/a, Novo mesto. SPACKA, letnik 1974 prodam. Jerele, Senovo, telefon 75-357 zvečer« PRODAM taunus 12 M, letnik 1967, neregistriran, v voznem stanju. Ogled možen po 15. uri. Vukšinič, Kristanova 28, Novo mesto. UGODNO prodam Renault 8. Plan-tan, Lamutova 6, Novo mesto. UGODNO PRODAM zastavo 101, letnik november 1974. Stari trg 12, Trebnje, telefon 83—278. PRODAM PRODAM ojačevalec Iskra W 75 in 2 stebra. Cena 6.500 din. Stane Bevc, Adamičeva 11, 61290 Grosuplje na Dolenjskem. PRODAM električni radiator. Ogled možen od 16. do 17. ure. Naslov v upravi lista (2590/77). PRODAM otroško posteljico. Kru-ljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto. PRODAM klavirsko harmoniko 48 basno. Alojz Kink, Otočec 86. PRODAM barako 4 x 6 m, krito s cementno opeko. Franc Golob, Šentjernej 162. PRODAM novo diatonično harmoniko (BSA). Jože Vidmar, Šentjošt 17, Stopiče. PRODAM 40 basno harmoniko Melodija. Ogled pri Bihar, Glavni trg 1, Novo mesto. PRODAM otroško posteljo, kavč, kuhinjo, jedilni kot, spalnico. Božo Barbič, Šentlenart 84 a, Brežice. PRODAM gumi voz - enovprežni. Po dogovoru ga tudi zamenjam za težjega. Prodam tudi moped na tri prestave v voznem stanju. Naslov: Bojan Grobovšek, Dolenja vas 19, Krško. POČENI prodam starinsko spalnico, peč Kuepersbusch in 40 1 kotel za žganjekuho brez ogrodja. Zupančič, Dol. Boštanj. PRODAM rezervno dele za 1300, motor v dobrem stanju. (5.000 km po generalni). Jože Bregar, Cerovi log 25, Šentjernej. PRODAM transistor Selena in gramofon s ploščami. Šinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej. PRODAM dve majhni mlatilnici čistilki (ena na 3, ena na 2 vreči na odprt boben) v dobrem stanju ter nove in stare mlatilnice smukari-ce. Anton Hočevar, Cužnja vas, Mokronog. NUJNO prodam dva vinska soda, skoraj nova, eden 1.100 1, drugi 700 1. DoL Maharovec 11, Šentjernej. PRODAM prazno enodružinsko hišo v Brežicah pri železniški postaji. Ogled v popoldanskem času. Božo Barbič, Šentlenart 84 a, Brežice. PRODAM hišo z vrtom v Novem mestu. Volčičeva 14, Novo mesto. PRODAM enodružinsko hišo z lokalom v centru Brestanice. Informacije pri Francu Krevlju, Brestanica 3 3. PRODAM 8 a vinograda v Golobi-njaku pri Mirni peči. Dostop možen z avtom. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (2614/77). Mann DRAGI mami ANI JERMAN iz Radoviče pri Metliki za njen življenjski praznik, vse najboljše in še na mnoga zdrava leta želijo hčerke z družinami. DRAGI, nadvse dobri mami in stari mami ROZALIJI ROZMAN iz Gor. Globodola pri Mirni peči za dvojno praznovanje iskreno čestitajo hvaležni otroci. Hčerki Anica in Mici in sin Ivan z družinami. Silvo in Janko pa ji pošiljata koš poljubčkov. CENJENIM gostom sporočam, da bo gostinski lokal zaradi letnega dopusta zaprt od 1. do 15. septembra. Košak Fani. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem s 1. septembrom 1977 odprl odvetniško pisarno v Krškem, Hočevarjev trg 11. RAZNO SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj, izučila ali se zaposlila. Ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. IZGUBIL seje 3 mesece star nemški ovčar v Kandiji (pri bolnišnici). Ce ga je kdo našel, naj ga proti nagradi vrne na naslov: Brkopec, Šmihelska 2, Novo mesto. POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. po.pus- MU« ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče, brat in stric J02E GORJANC Iz Kočevja, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem, iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Janko, hčerka Milka in drugo sorodstvo. OBVESTILO Odvetniška pisarna FRANCI KUHAR, K Sodišču (Študijska knjižnica). Novo mesto, telefon 23—728. Pravna pomoč s področja gospodarskih in samoupravnih razmerij. ■ JOŽE GLOBEVNIK, iz Škocjana 5 prepovedujem vsakršno hojo in pašo živine in kokoši po vseh mojih travniških parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽEFA PONIKVAR, Dol. Maharovec 24, Šentjernej prepovedujem kakršnokoli prodajo premičnine in nepremičnine mojemu možu KARLU PONIKVARJU, ker sva oba lastnika. V, nasprotnem primeru bom kupca sodno preganjala. , ANKA ČEMAS, Zilje 35, Vinica, preklicujem kot neresnične trditve o JOŽETU PERŠIČU iz Bal-kovcev in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. OB DNEVU planincev vabi PD Novo mesto na enodnevni izlet na Črno prst Odhod z avtobusne postaje 11. septembra 1977 ob 5,30 uri. Prijavite se lahko v kiosku državne loterije do 3. 9. 1977. , GRADBENI obrtnik sedež Brežice, prevzame v izdelavo gradbenega objekta fasade, teracerska in kamnoseška dela. Z,vašim ali mojim materialom, zahtevajte proračun za dogovor pridem osebno. Delo solidno opravljeno, po dogovoru. Ponudbe na upravo Dolenjskega lista pod šifro: ..Solidno". Naročnikom Dolenjskega lista Naročnino za letošnje drugo polletje so začeli pobirati pismonoše po vsej Sloveniji te dni, pobrana pa bo do konca septembra. Pošti in nam boste prihranili mnogo dela, sebi pa tudi nepotrebne dodatne stroške, če boste naročnino poravnali takoj. Prosimo vas zato, da svojo obveznost do domačega tednika izpolnite že ob prvem obisku vašega pismonoše. - Zamudnikom smo prišteli zaostanek za prvo polletje, kar velja tudi za tiste nove naročnike, ki doslej še niso poravnali naročnine zadnjih mesecev prvega polletja. NAROČNIKE IZVEN SLOVENIJE — prosimo, da takoj nakažejo naročnino do konca leta; položnice smo jim poslali v zadnjih tednih. NAROČNIKE V TUJINI smo o njihovih zaostankih naročnine obvestili v pismih zadnji teden. Prosimo jih, da pošljejo naročnino z mednarodno poštno nakaznico in s čekom v priporočenem pismu. VSE NAROČNIKE V SLOVENIJI, ki so v zadnjih tednih, ko so pri nas potekale priprave za jesensko izteijavo naročnine, že poravnali svojo obveznost do lista, posebej prosimo, da to pismonoši povedo in da mu hkrati pokažejo odrezek potijene položnice o vplačilu naročnine. NAROČNIŠKI ODDELEK DOLENJSKEGA LISTA N 5 S S s I 1 N s 5 S H I 5 Obvestilo upravam^ošt v devetih občinah Uprave vseh pošt na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju ter v kočevsko-ribniškem predelu prosimo, da ob jesenski izterjatvi naročnine upoštevajo naslednje navodilo: odrezke (položnice) enega obračuna nam pošljite istočasno, ko nakazujete denar, tako da se vknjižba ujema s številom odrezkov in z zneskom, ki ga pošiljate za to nakazilo. Na občrtano pripombo na izterjevalni položnici: „Ni možno izterjati*1 kič zelo veliko_ pngj naročnikov, da J1*' P. :e noša sploh ni obiskal to oznako na pol°&uj, občrtal samovoljno, lahko ugotavljali upr čenost takih pntozb v5e naročnikov, ProSinJ ;. w pismonoše, da naročij naročnine ne Poravn\ n2 jim podpisomtoopomboj izterjevalni položni PONtROCN,SKI0D«fT> DOLENJSKEGA US* ZAHVALA Kruta usoda nam je nei_- . komaj v šestnajstem letu z J trgala iz rok nadvse ljubljeno LIDIJO BAKAN iz Škocjana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom i in za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in vsem, ki s J, paylerJ na njeni prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo _ .s^ ta in Marjanca ter tetice in strički z družinam ZAHVALA V 64. letu starosti nas je nepric^0 zapustil naš dragi oče, stan stric ANTON ZUPANČIČ iz Gotne vasi jk Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate jern*^ ter delovnim organizacijam za podarjene vence in za zapete žalostinke, godbi, govorniku za pošlo , va]jujč župniku za opravljeni obred. Še posebno se tjetiu™ dr. Vodniku in vsem sosedom za pomoč v najte j z ^ Hvala tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje, socustv zatjnji p ga tako številno spremili na njegovi mnogo prera Vsem še enkrat iskrena hvala! ,C(1* Žalujoči: sin Franci, hčerki Hermina in Fani z d* ter drugo sorodstvo. Cia H: Vrtj 19.1 K ?3.o Sc 5 i Ntiei m 4.3' 3I11 fcSe,: fcsoj ne :°7, $ 3 na) $ rbjv, noj 1 V N DOLENJSKI LIS1* o podjetie DOLE STA: občinske kon p, IZDAJA: Časopisno založniško mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske Brcžice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Nov Sevnica in Trebnje. mravlji8' j IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upi J sednik: Slavko Lubšina. . . od«oV°rta)»*i UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavnl " ir\ iunn 7«,— *_.-i___i_______-^nrovornega Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik *7^Železn^’! Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppcy in Al tre o ■valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propagand3-. VI!.. r Ss)e’ Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 laajh» pjtf (J nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, P Ql 49 ^ Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarje p^ni . ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " .jop- 52100-620-107-32000-009-8-9. , cm ”* U % OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 dini, . list*,^ strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali bese<£ Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadajjnj cenjjc $t. gj L vse druge oglase in oglase v barvi velja do P*®*1' nCjje te1” 10. 1976. Po mnenju sekretariata za infof™* pia^J 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne F ^ davek od prometa proizvodov. „ „ N°veI!d0, m! TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK f,oVO in* . (I ~ 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 upra talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - »g Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon, (O^Lj W čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - fifrrii u1 prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barv« ska pravica, Ljubljana. I ka se vil SV| ne »a F a* le le S tio k jDOLENJSKl LIST Radio ljubljana Poročila ob 1.00, s.00 9 $ ir. 0» 6.00, 7.00, l3,00, 14 on Knn n-00* 12-00> IVA00, 17.00, 18.00, JV^OO 23,00 in 94 nn m r*ugram nd nnc j ^*^0» Nočni torkih) Pk ,05;do 5.00 .(razen ob 5.00 do 8 00n 8 ^)eni sP°red od 1. SEPTEMBRA: Radijska du .matineja. 9.05 J1 družbi m-rtf3 ^ i° .stoPnJ°- 9.40 J0.1S .KijIm! ^j^lnih ansamblov. 0 “* P° Sem? !°ste ^ 1Cm. naP°tki za naše l1-03 Uganite, pa ^nih meT° P° *$»• 12.10 Zvoki J^eti - Vr?1J” 12.30, Kmetijski <« vasi dn ,i V septembru. 12.40 poslu^ l7*05 .Koncert za if^O.Melodi?*' Mehurčki. J^bli. ritmi z majhnimi •Peitoar a ' r**ljak. 18.05 , Iz t^evidJi® sopranistke Nade ^ftnika. 19 i “antonista Staneta LV^Ute ,^ n0Č>0te0ci! d ^blom „ ljubljanskim jazz 1 Sžih7l300 'Četrtkov večer tratni ™'-ln spevov. 21.00 felo%.22 2n,eru '^•40 ^Pe S^na Wtm PT?MBRA: 8-08 iugosl0. * hzki . - -. 9*05 . Radijska ; te1«0- 9*20 Parada -nskih n,Z ®iasbene tradicije 23.05, Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 5. SEPTEMBRA: 8.08, Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20, Pesmica za mlade risarje. 9.40,Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03, Za vsakogar nekaj. 12.10,Veliki revijski orkestru 12.30 Kmetijski nasveti - France Guna: S kakšnimi čebelnimi družinami bomo šli v zimo. 12.40, Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30, Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 5.30,Melodije in ritmi z majhnimi ansambli. 16.00, Vrtiljak. 18.05 Jz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 , Lahko noč, otroci! 19.45 , Minute z ansamblom Dobri znanci. 20.00, Kulturni globus. 20.10, Operni koncert. ,22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 .Literarni nokturno. 23.15 ,Za ljubitelje jazza. TOREK, 6. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 . Radijska šola za srednjo stopnjo. 9,30 Iz glasbenih šoL 1,0.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Poletni promenadni koncert. 12.10, Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Pratner: Pravočasna treatev zagotavlja boljšo kakovost pridelka. 12.40,Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00, Vrtiljak. 18.05 Poletni spored z našimi solisti. 19.35, Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Collegium Singudunum. ,20.00, Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. .21.27, Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT - studio Skopje. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke sc vrstijo. SREDA, 8.08 Glasbena matineja. 9.05 . Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 , Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10, Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Rozka Debevc: Lesjak: Semenska plantaža mecesna v Markovcih pri Ptuju. 12.40 .Pihalne godbe. 1,4.05, Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrtiljak. 18.05 .Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe. 19.35 , Lahko noč, otroci! 19.45, Minute z ansamblom Silva Stingla. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05., Literarni nokturno. 23.15 *Ja jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 4 orke«,’ .““‘Jmui poteh, ^'ijski jSSS solistl- 12.30 ta* Jože Šilci »ea *;;ocasno seme novih sort ) Pihalne godbe. Um "lna Dravi;"1 zdlavje. 14.05 feniki SiaiCa* 14.15, Naši polri ■ Naši posli!?1! • P^lu^alcem. feljaJ°-^45 LC1,ČeStitaj0 ^ l93Tk’ 18.05 u?80st- 16-00 ML. Lahko noč *3 Prijatelji. &^ansamW0miSHoci; 19-45 0 tl, °ps Done Tri Dovžana. in nom xx Oddaja 23.0sc,* ^ok°^čakih; 2.2.20 Cl' ‘tetami ^ ,ogov domačih. too- 2US &■*» 'i '"«'«: 8.00 Ililo' li,03.Sede^f J13- goste YL IWt" ®°dala 1 na radiu. |TUdi tki nasveti .ritmu. 12.30 J^O^kaDolfe Cizelj: 1 delaS® doma ni P°membna. 4.35lasGlasbenem^ napevi. 14,05 >5.35 ^ialc. I8.0s r'jiŽne8a ,trga' ML. Lahko nns remo v kino. ansamh,°tloci' 19*45 nSJl 20-00 Sohn°(m M°jmira 21.3q n^lna glasbena Hesomv‘ 23-05' s ja za naše 8,0N7EDEUAtCdcn- ,PeSmiJ° 4;„r:lSEPTt;MBRA: 5.O5 gL!^ 8-44 Sklfdh Za otroke: , edel?Xp°rnnite » za mladino. “•fr Panoram?^-*-10-05 ^ tama i^u, glasbe- Gla^^vek TELEVIZIJSKI SPORED H-15PNaa ^»Vta ljsko J? P?zdravljajo. H tadijsK ; ^Poldne. 16.00 Lahko lCe- 20.00V45, Glasbene * nedeljo zvečer. NEDELJA, 4. SEPTEMBRA: 9.05, Poročila (Lj) — 9.10, Za nedeljsko dobro jutro: Oblaki so rdeči - (kvartet DO) barvna oddaja (Lj) - 9.40,625 - pregled sporeda (Lj) - 10.00 S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna nadaljevanka TV Bgd (Lj) - 10.55 .V iskanju življenja -barvna serija (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 .Kmetijska oddaja (Zg) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) -14.15, Atletska tekmovanja za svetovni pokal, posnetek sobotnih tekmovanj iz Duesseldorfa (Lj) — 15.15 Duesseldorf: Atletska tekmovanja za svetovni pokal, prenos (do 17.15) (EVR—Lj) — 17.20 Okrogli svet (Lj) - 17.35 Poročila (Lj) — 17.40 Moda za vas (Lj) — 17.50 Kralj potepuhov -barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Stojanovič: Več kot igra, barvna nadaljevanka TV Beograd (Lj) — 20.55 , Propagandna oddaja (Lj) -21.00, Ladjevje kralja Krešimira, barvna serija (Lj) - Skrivnost Jadrana (Lj) - 21.30 TV dnevnik (Lj) - 21.45 Gloria Gaynor, zabavno glasbena oddaja (Lj) — 22.10 Svetovno prvenstvo v kajaku in kanjuju - (N. Sad) — 22.40 Športni pregled (Zg) PONEDELJEK, 5. SEPTEMBRA: 17.10 Vrtec na obisku: Na tržnici, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Čudeži živalskega sveta (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) — 18.05, Iz sveta oblikovanja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) — 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) — 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 T. Partljič: O težavah s kalmanovim truplom in o. neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo, TV drama (Lj) - 20.55 .propagandna oddaja (Lj) — 21.00, Kulturne diagonale (Lj) -21.40 , Mozaik kratkega fdma: V Aleji velikanov, barvni film (Lj) -21.50 TV dnevnik (Lj) . mu.. ...................................................................................................1111,.11.11......................................... ...HI.............HM................................................................................... ...HM...................................................... „„„„s TOREK, 6. SEPTEMBRA: 17.10 Pustolovščine morskegas konjička, barvna lutkovna serija TV Zagreb (Lj) - 17.25 Pika Nogavička — serijski barvni film (Lj) — 17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Nenavaden poklic: Mirko Šparemblek, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) — 18.40, Jugoslovanski trimski test (Lj) - 19.15 Risanka (Li) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Oči kritike (Lj) - 20.45, Novele Grahama Greena, barvna nanizanka (Lj) - 21.38 Propagandna oddaja (Lj) — 21.40 G. F. Telemann: Pimpinone — v izvedbi varšavske komorne opere (Lj) — 22.30 TV dnevnik (Lj) SREDA, 7. SEPTEMBRA: 17.15 B. Žužek: O lisici deklici - barvna oddaja (Lj) — 17.35 Glasba z obrobja — serijski film (Lj) — 17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Na sedmi stezi (Lj) - 18.40 , Mozaik (Lj) - 18.45, Orkester (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30, TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Film tedna: Gustav Mahler — barvni film (Lj) - 21.57, Propagandna oddaja (Lj) — 22.00, TV dnevnik (Lj) — 22.15 Včeraj, danes, jutri: Odporništvo italijanskega ljudstva — 5. de) (Lj) ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA: 17.25 , Profesor Baltazar — barvna risanka (Lj) - 17.35 Obzornik (Lj) —, 17.50.Mozaik (Lj) — 17.55,Med ognjem in ledom, barvna serija Skrivnosti morja (Lj) — 18.45 Modri plašček — otroška serija TV Zagreb (Lj) - 19.15,Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30, TV dnevnik (Lj) — 19.55 .Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 .Dvorjenje — oddaja iz barvne nanizanke Prijatelji in sosedje (Lj) - 20.30. Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 ,Zato ker imam rad naše morje, barvna oddaja (Lj) — 21.15 .Propagandna oddaja (Lj) — 21.17, Svet 1900 - 1939, dokumentarna serija (Lj) — 22.07 TV dnevnik (Lj) PETEK, 9. SEPTEMBRA: 17.10, Križem kražem (Lj) — 17.20 Morda vas zanima: Marjetka Falk, barvna oddaja (Lj) — 17.55 .Obzornik (Lj) — 18.10. Jazz na ekranu: kvartet Stan Getz (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) — 18.45, Sodobna medicina: Življenje v vaših rokah, barvna oddaja (Lj) — 19.05 Cesta in mi, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 ,Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) — 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled (Lj) — 19.55 , Propagandna oddaja (Lj) — 20.00, Proslava ob dnevu mornarice — prenos (Zg) - 21.10 D. Guardamagna: Krištof Kolumb, TV nadaljevanka (Lj) - 22.25 Policijske zgodbe, serijski film (Lj) — 23.15, TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 10. SEPTEMBRA: 8.00, Profesor Baltazar — barvna risanka (Lj) - 8.10 .Modri plašček, otroška serija TV Zagreb (Lj) -8.40, Pustolovščine morskega konjička, lutkovna barvna serija (Lj) — 8.55 .Morda vas zanima: Marjetka Falk, barvna oddaja (Lj) — 9.25 Sodobna medicina: Življenje v vaših rokah, barvna oddaja (Lj) — 9.45 Cesta in mi - barvna oddaja (Lj) — 9.55 , Dokumentarna oddaja (Lj) — D. Guardamagna: Krištof Kolumb, TV nadaljevanka (Lj) - 14.40 Kavadarci: Cestne motodirke za državno prvenstvo — do 15.30 (Skopje), 15.45, Nogomet Borac:Rijeka, prenos (do 17.20) (Sarajevo) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 17.35 Risanka (Lj) — 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Jakec in čarovnica - japonski barvni risani film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 , TV dnevnik (Lj) - 19.50, Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) — 19.55 , Propagandna oddaja (Lj) — 20.00, Bele trave — film (Lj) — 21.35 ,Moda za vas (Lj) — 21.45 ,TV dnevnik (Lj) - 22.00 Propagandna oddaja (Lj) - 22.05 ,625 - pregled sporeda (Lj) — 22.25 Oh, ti neumni Nizozemci, zabavna oddaja (Lj). ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila naša predraga in nepozabna žena, mama, stara mama in sestra NEŽKA DRAGMAN iz Polhovice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Matija, otroci Jože, Tončka, Minka z družinami, sestra Francka in drugo sorodstvo. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi ata in stari ata JANEZ LUKŠIČ iz Koroške vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Kramarju in ostalemu osebju urološkega oddelka kirurške bolnišnice v Novem mestu, ki so pokojniku lajšali bolečine v najtežjih trenutkih življenja. Zahvaljujemo se tudi tovarni perila Labod, UJV Novo mesto, ginekološko-porodniškemu oddelku bolnišnice Novo mesto ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Ivan in Jože z družinama, hčerke Marija, Francka, Angelca in Pepca z družinami in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani smrti, komaj v 47. letu starosti, nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin in brat ALOJZIJ MALENŠEK iz Potokov 5 zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj, onkološkemu inštitutu iz Ljubljane za vso skrb in nego v času njegove težke bolezni. Zahvalo smo dolžni tudi sorodnikom in sosedom za vso pomoč, ki so nam io nudili v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo SVP Novo mesto in nadzomištvu proge in sodelavcem v Črnomlju za vso pomoč in čast in spremstvo, ki so jo izkazali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi tov. Janezu Plutu za ganljivi govor ob odprtem grobu. Zahvala tudi Iskri Semič za podarjene vence in spremstvo. Enako se zahvaljujemo kaplanu iz Semiča za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Lojzka in sin Slavko, hčerka Dragica z družino, mama, sestri in brat z družinami. Potoki, 26. avgusta 1977 tri. © Se Mislijo rvl?1 °. cerkvenih rečeh, naj povem. Vihanj dosti n^c' 0 Papežu. Mora se reči, da >ražn "e menijo. Ne poslušajo ne njegovih duh0v °:;da bi ga zaničevali, pa tudi ne stn^avdušen 0V’b* čutili zanj kako gore-rJ1! Previs0i?St' živ* zanje predaleč in Dav 8ajo n nJe8ove razmere in stiske jih Sr^no sam Zanimljejo. Prosto ljudstvo mara Vi(1N, lcooa° Za l‘ste8a.s katerim obči nepo-(1q ^Cuti 7 P°zna Po obrazu, kogar oblast d a cerkveni stožer smatra župnika j« ?fairn°n\tij\Ljudje Praviio: ”Naš P°‘ Si^pež i ter> fajmoštrov je škof,škofov tie ■ Škofeas. fajmoštri, fajmoštre naj ^°fi n^a PaPež; mi kmetje nimamo nič J1 Pogiav e.s Papežem; zanje vemo, da so jih' jih n^1 at°liške cerkve, mi jih časti-P°Ztialj e.P°Znamo in tudi ni treba da bi ’ nJ*“°ve zapovedi nam oznanjujejo naši duhovni, za nas je dosti, če jih pokorno in z voljo izpolnjujemo.11 Ugledu Pija IX. sta dve reči nekoliko škodili. Vojaki, ki so se vojskovali 1848. in 1849.1. na Laškem, so raznesli po deželi abotno laž, da je vnel punt in vojsko zoper cesarja papež in da je tedaj on kriv, da je poginilo toliko naših rojakov. Pri-pravljaje se zoper napad unionistične stranke in Viktorja Emanuela, je nabral Pij IX. več tisoč dobrovoljcev, med katere se je vpisalo tudi precej Slovencev. Ti dobrovoljci so bili deloma res prava sodrga, potepuhi in malopridneži vsake vrste. Naši ljr>je so govorili: ,.Kako za božjo voljo je mogel papež upati božji blagoslov in zmago s takimi vojaki!“ Ti dve prigodbi sta bili razen dolenjske nezaupljivosti glavni vzrok, da so v teh krajih nekateri hudo godrnjali o pobiranju Petrovega vinarja in podpisovanju zaupnice za papeža. Dejali so, da pomeni to novo vojsko, papež potrebuje denarjev za dobrovoljce, kdor je podpisal svoje ime, da bo moral iti v boj itd. Z razumnim in blagim podukom so duhovni ljudstvo potolažili. Znano je, kako obilno se je dobilo denarja in podpisov. Če je pa človek ljudi vprašal, zakaj dajo in zakaj se podpisujejo, so odgovorili večidel, da ne zaradi papeža, ampak zaradi župnika, da bi jim kaj ne zameril. Čul sem tudi mnoge pomenke o posvetni oblasti papeževi. Glede nje se ujamejo skoraj vse misli, da mu je ni treba, ker Kristus, čigar naslednik je, tudi ni imel nobenega pozemeljskega kraljestva. Leta 1872. so se napravile razne procesije, da bi molili verni, da se povrnejo papežu ugrabljene dežele. Dveh sem se udeležil tudi jaz pa sem prašal več ljudi, zakaj so se pridružili. Rekli so mi: „Zato, ker so želeli fajmošter. Pritisnila je velika suša, prišli smo prosit pohlevne- ga dežja.“ Kakor vidimo, je skopnela dolenjska pobožnost na to, da mnogi ljudje radi molijo in hodijo k službi božji. Prijatelji molitve so a) pravi kristjani, katerih je pa tako malo, da marsikatera duhovnija nima nobenega; b) veliko poštenih ljudi, ki blebetajo svoj očenaš sicer ravno tako brez misli, kakor igrajoči otroci svoj: anderle, banderle itd., ali vselej z dobrim namenom, kakor pravijo z dobro „malingo“, da se Bogu prikupijo, in c) tercijalke z ne-krščansko mislijo, da se prikupijo ljudem, so-.sebno svoji duhovščini, da jim prinese molitev * glas in slavo svetosti. Božje službe pa se udeležujejo z veseljem skoraj vsi Dolenjci, ali je neogibno potrebno, da je slovesna, daje lepa. Oziraje se modro na potrebe vsakega nepokvarjenega srca, si je ohranila rimokatoliška cerkev prekrasno in prebogato poezijo, ki ji varuje v zvestobi stare in ji dobiva vedno nove prijatelje na vseh krajih in koncih naše zemlje. Od nekdaj je ljubila in gojila glasbo, umetno zidarstvo, podobarstvo, slikarstvo, zato je prav in potrebno, da ji povračajo to nežno materinsko brigo s tem, da jo tako sijajno poveličujejo, da delajo zanjo tako izdatno propagando. Slovenski kmet in delavec smatra cerkveno slovesnost za svojo glavno veselico. Kako škodljive so mu proti njej vse druge zabave! Pri vinu ne pozndostikrat nobene mere, ne neha lokati, dokler se ne upijani in poživini. V ljubezni zanemarja pamet in nravnost, nakopava sto nadlog sebi, milici pa sramoto in nesrečo za celo življenje. Cerkev pa mu podaja pre-žlahtno in ob enem ceno uživanje za uho in oko, za srce in čutnice; veličastne veže božje, ozaljšane oltarje, sijajen obred, doneče zvone-nje, miloglasne orgle, umetno petje, svetlobo sveč in svetilnikov, blagovonjavo kadila, pisane cvetlice, vihrajoče zastave, brezštevilne množice po praznično oblečenih ljudi, častite procesije mimo okinčanih hiš in zibajočega se žita, veselo proščenje, slavna božja pota v tovarišiji dobrih prijateljev in dobrovoljnih znancev. Velike pobožnosti o takih prilikah ne iščimo, ne zahtevajmo! Že v tihi, domači hiši se moli brez misli, hrum svečanosti pa dela toliko skušnjave in zmotnjave, da je za navadnega človeka resnična zbranost duha nemogoča. Do zdaj mi je povedal skoraj vsak prijatelj istine, da ni na procesiji ali drugi večji slovesnosti molil tako, kakor bi moral. Marsikateri duhovnik govori in se tolaži, da se nahaja res veliko nepobožnih, ali tudi veliko pobožnih. Ne motimo se! Vedno nam bodi na misli, da dobrohotne domišljije v takih rečeh vselej mnogo več škodijo nego koristijo. Fanatične tercijalke sicer strašansko verižijo oči, ali v njih ne snuje in ne delujyBog, ampak satan. Naše tercijalstvo je glavna podpora praznoverja, hinavščine in zlobe; prekleta bodita čas in duh, ki sta ga izlegla. Dekleta silijo k cerkvenim slovesnostim zato, da kaj vidijo in slišijo, da kažejo svoj lišp, da ogledujejo lišp drugih; ta namen spričuje njihovo oziranje, namigovanje, smehljanje in šepetanje. Vse se oblačijo, kar se najlepše morejo, katera nima dosti svoje oprave, se šopiri in baha v izposojeni. Celo bleščeče molitvene bukve služijo liš-pu, ne pa pobožnosti. O vseh svetih je splošna navada, da se ljudje jokajo, naj je pridiga ganljiva ali ne. Dekleta se pripravljajo na jok že zanaprej, jemaje v cerkev najlepše robce, če se da, mrežaste in nazobčane, da si brišejo z njimi solze in razkazujejo obenem lepoto svojih robcev. ""'"IH...... i||iiii.i.....i.....i.Hi.....i.mi.i<....i.i...i.ii.i.........i.iimuiiiii.iiiiii....i.....i.....i.....i...............ii..ii............i...i.......i..i..ii.ii.ii.i.ii..i..i..i.......i..i..i.ii.ii.i...i..i.ii......i..i..........i.«......i...i..........i.ii..ii......i..i.ii.iii.ii..i.....i..i..m • septembra 1977 DOLENJSKI LIST 19 ;I««° uredništvo Antončič gospodinje Globoko so korenine Otrok je nežno, občutljivo in nadvse doumljivo bitje. Zato je vsako delo z njim zelo pomembno, predvsem pa odgovorno, kajti vsaka družba ima take člane, kakršne je vzgojila, ko so bili še otroci Martin Fuis, sedaj pomočnik ravnatelja na novomeški osnovin šoli Grm, je eden tistih prosvetnih delavcev, ki je tako rekoč vse svoje življenje posvetil vzgoji otrok. Tudi sam sem eden od več tisoč učencev tovariša Fuisa in prepričan sem, da je tako kot meni tudi vsem drugim ostal v spominu kot učitelj, pri katerem je pouk nekaj vznemirljivega, prijetnega, nikoli dolgočasnega, nekoristnega ali odvečnega. Predvsem pa se v otroško dušo za vedno vsidra dragoceno spoznanje, da tovariš Fuis nobenemu učencu ni storil krivice, ga žalil, poniževal ali telesno kaznoval, kar v tistih povojnih letih ni bilo tako redko. Po rodu Prekmurec je pred skoraj tremi desetletji bolj po naključju prišel v Novo mesto in se na Dolenjskem kmalu globoko ukoreninil pikoli mi ni bilo žal, da sem prišel na lepo Dolenjsko, “ pravi danes. Pq učiteljišču v Mariboru in Ljubljani je bilo še pred vojno prvo Fuisovo delovno mesto v Andražu v Slovenskih goricah, sedanje na OŠ Grm pa je štirinajsto! „Predvojnemu režimu nisem bil po volji, pa so me kar naprej premeščali v čimbolj odročne kraje. S, tem so me hoteli pripraviti do tega, da bi začel kimati,“ se spominja. Vendar s kimanjem ni bilo nič. Oblastniki so namreč nekaj prezrli: da so za pravega učitelja z dušo in srcem v vsakem kraju, pa naj bo še tako odročen, otroci, ki se jih je namenil poučevati in vzgajati Pa ne samo otroci, tudi starejši ljudje, prav tako željni in potrebni kulturnega življenja, koristnih predavanj, pametnega sveta. , Na Dolenjskem je Fuis poučeval v Beli cerkvi, Prečni in Novem mestu. Kjerkoli je bil, nikjer njegovo delo prosvetnega delavca ni bilo omejeno zgolj na razred, na opravljanje šolskih obveznosti V^eliko prostega časa je na primer posvetil amaterskemu gledališkemu delu. Pod njegovim režijskim vodstvom so v Prečni 1949 ali 1950 uprizorili „Divjega lovca"; to je bila prva igra na prostem. Poleg dela z osnovnošolci je tovariš Fuis poučeval tudi na učiteljišču, trgovski administrativni in vajenski šoli, deset let je bil pedagoški svetovalec na novomeškem zavodu šolstvo. No Dolenjskem je oral ledino kot prvi referent za usmerjanje mladine v poklic v novomeškem okraju. Vpe to poleg rednega učiteljevanja! Še v posebej lepem spominu ima Fuisa več sto otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Kot član mladinske komisije pri Zvezi borcev je hodil po vsej Sloveniji, da je tem sirotam omogočil nadaljnje šolanje oziroma možnost za izučitev poklica. Od ustanovitve 1971 je Martin Fuis na OŠ Grm vodja hospitacijskih oddelkov in pedagoškega dela za nadaljnje usposabljanje učiteljev iz štirih dolenjskih občin. Veliko se posveča tudi pionirski organizaciji ,JS posebnimi oblikami dela otroke navajamo na samoupravno življenje. N,aš otrok mora biti že v šoli državljan v malem - aktivno sodeluje pri vsem učnovzgojnem procesuje pojasnil Zq. to in tako uspešno delo je OŠ Grm dobila priznanje republiškega zavoda za šolstvo. Fuis je bil tudi pobudnik novih oblik dela v šoli, kakršne so danes uveljavljene v vsej Sloveniji; prvi v Sloveniji je začel s programiranim poukom, med prvimi z novo matematiko itd. QŠ Grm je znana tudi po tem, da tu zelo uspešno vnašajo elemente celodnevne osnovne šole v podaljšano bivanje in v redni pouk. Tudi pri tem gre veliko zaslug prav tovarišu Fuisu. Tp področje njegovega dela je tako obsežno in pomembno, da ga v tem zapisu ni možno obdelati, vsekakor pa lahko rečemo, da je logično nadaljevanje njegovega razumevanja poslanstva prosvetnega delavca. Tako tudi s sedanjim delom Martin Fuis opravičuje številna visoka priznanja, med njimi tudi Trdinovo nagrado, ki jih je dobil za dolgoletno in uspešno predajanje poklicu. prosvetnega delavca. Š? vedno pa je najlepše in najvrednejše tisto, ko ga njegovi bivši učenci z iskrenim nasmehom pozdravijo na ulici, mu stisnejo roko in mu povedo, da so ga dvajset in več let ohranili v lepem spominu. A.B4RTELJ Sir z mavci Nekdaj na jedilniK^ vec, kreda, žagovinaj,'' „Za poplave v ribniški občini, ki so se začele v zadnjih nekaj letih, ni vzrok regulacija potoka Bistrice v zgornjem delu,“ trdijo strokovnjaki in dodajajo, da je za zadnjo poplavo nedvomno kriv hud naliv, zaradi katerega se je globina vode v Bistrici v dveh urah zvišala kar za 4 m, pretok vode pa je bil celo 500—krat večji od običajnega. Strokovnjaki ponovno predlagajo, da je treba zgraditi akumulacijsko jezero, ki bi zadrževalo odvisne vode, da ne bi preplavljala Ribnice. Izvršni svet občine Ribnica je na zadnji redni seji pregledal poročila komisij, ki jih je imenoval zaradi poplave. Na njihovi osnovi so ugotovili, da je zadnja poplava napravila na območju občine kar za okoli 25 milijonov din škode. Največ škode je v tozdu „Žičnica“ v Ribnici, kjer je voda zalila poslovne prostore in odplavila precej reprodukcijskega in drugega materiala. Približno teden dni v tej delovni organizaciji ni bilo možno redno delo. Skupna škoda znaša v Žičnici nad 8 milijonov din. CESTE ŠE NISO PREVOZNE Približno toliko je tudi škode na cestah: na občinskih za okoli 5,5 milijona din, na republiških pa 2,5 milijona din. Tako je odneslo material z republiške ceste Sodražica— Žimarice, ki jo prav zdaj posodob-ljajo, in s ceste Sodražica—Loški potok. Na novi cesti za vas Globel je v zgornjem delu izpodkopalo in odneslo podporne zidove in z vsem tem zatrpalo dolnji del globelskega potoka. Na cesti Gora—Bloke je plaz odnesel 15 m ceste, ki je zdrsela 50 m globoko skupaj z okoliškim zemljiščem in drevjem. Cesta je bila poškodovana še pri Ortneku. V Sodražici pa se je most tako podal, da ni sposoben za tovorni promet; naposled so se prepričali, da bo treba napraviti nov betonski most. Zaradi plazov in poškodovanih mostov so nekatere ceste še vedno neprevozne ali pa primerne le za osebni promet, zaradi česar so potrebni obvozu OPUSTOŠENA SOLA Na zgradbah je po nepopolnih ocenah za okoli 5 milijonov škode. Prizadete so hiše v Sodražici, Ribnici, Goriči vasi, Hrovači, Prigorici in Loškem potoku. V, Ribnici je bilo poplavljenih okoli 60 zgradb, v Sodražici pa 15, v ostalih vaseh pa okoli 20. Največja škoda je v šoli v Sodražici, kjer so jo ocenili na 1,121.160 din. V, spodnjih prostorih osnovne šole, kjer so vrtec, šolska kuhinja, jedilnica, shramba za živila, učilnica za tehnični pouk in fiziko, tehnična delavnica, kurilnica in skladišče za kurivo, je segala voda 150 cm visoko, v stanovanju hišnika, kije nekoliko nižje, pa skoraj do stropa. Voda, pomešana z gnojnico, je najprej vdrla v šolo skozi kanalizacijo, nato pa še skozi okna in vrata. Učitelji, ostali člani kolektiva in šolarji so reševali imovino od nedelje ponoči, nato pa so do torka čistili šolo, za kar so porabili okoli 900 ur. Zaradi smradu je bilo delo zelo otež-kočeno. Voda je pokvarila vse stroje, ki imajo pogon na elektriko (razen hladilne skrinje), inventar, učila, knjige, pohištvo, črpalke v kotlovnici, opremo hišnikovega stanovanja in drugo. Vrtec je prenehal delati za 10 dni, zdaj pa je v zasilnih prostorih in sprejme v varstvo manj otrok. Tudi hišnikovo družino so preselili v začasno stanovanje. Dokler ne dobe novih strojev, šolska kuhinja ne bo kuhala kosil, pač pa le malice. Tudi sicer spodnji prostori šole ne bodo uporabni, dokler se ne bodo osušili in dobili novih podov in opremo. Ravnateljica šole Zinka Benulič je povedala, da jo zelo skrbi, kako bo s centralnim ogrevanjem, saj se mrzli dnevi hitro bližajo, naprave za ogrevanje pa so pokvarjene. Na obdelovalnih kmetijskih površinah je škode (po nepopolni oceni) za okoli 2,5 milijona din. Poplavljenih je bilo kar 465 ha zemljišč, od tega okoli 100 ha obdelovalnih. V tej oceni še ni zajeta škoda na stavbah in opremi zaradi prepojitve z vodo. Tudi izgubljene delovne ure zaposlenih so vračunane le delno, izpad proizvodnje pr: sploh ne. UNIČENA POTA Na območju krajevne skupnosti Osilnica v kočevski občini je v nedeljo, 21. avgusta, med 12. in 17. uro zasičen preparati, POPLAVLJENIH 465 HA — Voda je zalila 100 ha polj, odnesla pa je tudi precej sena. Škode na travnikih sploh niso ocenjevali. Na sliki: „kozolčki“ na dolenjevaškem polju v objemu vode. Odtekli »potop” razkriva škodo Po nepopolnih podatkih so zadnje poplave v ribniški občini napravile toliko škode, kolikor znaša letna amortizacija vsega občinskega gospodarstva, to pa je tudi slaba petina čistega letnega dohodka industrije — Zdaj ni več dvoma o nujnosti akumulacijskega jezera Spomin na pesem petnajstih mlinov Če bi se popotnik, ki ga je prijazna zgornje temeniška dolina očarala že pred leti, ustavil v njej letos, bi bil nad skokovitim napredkom močno presenečen. Sprejela bi ga z asfaltno prevleko in popeljala naravnost pred osnovno šolo Milana Mahneta, kjer bi se začudil še enkrat. Pred šolo so namreč domačini naredili pravcati muzej na prostem in tako poskrbeli tudi za „kultumi“ napredek. Na dvorišču pred osnovno šolo bi zagotovo ostal dobro uro. Ogledal bi si lahko spomenik puntaijem in partizanom., ki ga je iz hrasta izrezljal kipar samorastnik Peter Jovanovič. Stoji nasproti prenovljeni šoli in s toplo rjavo barvo se lepo „prilega“ skrbno urejeni gredici. Na drugi strani je domiseln spomenik kmečkemu delu, ki ga je naredil rojak in član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar. Bržkone je največja pridobitev temeniške osnovne šole „muzej“ mlinov. Z njim so domačini poskrbeli, da zanamci ne bodo pozabili na čase, ko je v njihovem koncu pelo kar petnajst mlinov hkrati. Stoji pod ličnim s slamo kritim kozolcem, sestavljen pa je iz dveh starih mlinskih koles. Nedaleč stran je šest mlinskih kamnov. P. J. padlo toliko dežja, da kaj takega ne pomnijo niti najstarejši občani. Potoki so se hitro napolnili, voda je nosila drevesa, panje, skale, material, ki je bil pripravljen za nasipanje cest, in drugo. Vse to je zamašilo 80 cm široke propuste, zaradi česar so nastajali jezovi in za njimi prava jezera. Skoda na poteh je ogromna in je po izjavi predsednika KS Stanka Nikoliča krajevna skupnost ne bo mogla sama odpraviti. Voda je zalivala tudi nekatere hiše in hleve. V, Osilnici je vrdla v gostilno Kovač. Izza gostilne je odnesla del dvorišča oziroma parkirišča, ki so ga uredili pred kratkim. Zelo je bila poškodovana republiška cesta Brod—Čabar. Ukrepati bo treba pri cesti v Bosljivi loki, ki jo izpodjeda voda. Voda je povzročila plazove pri Žurgah, Belici, Podvrhu in Padovu. Zaradi vsega tega nekateri domačini v ponedeljek niso mogli na delo. OTROK UTONIL Največja tragedija pa se je zgodila 22. avgusta okoli 12. ure pri vasi Turki oz. Grintovec, kjer je utonil 12-letni Željko Štimac. Do nesreče je prišlo, ko je več otrok stalo na bregu pri visečem mostu, kjer je v skalah luknja, v kateri so se otroci običajno igrali. Radovedneži so hoteli v luknjo, da bi videli, če je tudi njo zalila voda. Željku je pri tem zdrsnilo po skalah. Padel je v Kolpo, ki ga je hitro odnesla. Na površje je prišel le enkrat in zavpil „Na pomoč!" vendar mu ni mogel nihče pomagati. Medtem, ko to poročamo, njegovega trupla še vedno niso našli. JOŽE PRIMC HaKU licum..— ( gospodinje! Dan za n ^ po tistih časih, ko so prehrambeni »deta ^ naravni, ko jun 111 , ^ p„v nitakr- » S,* danespa-k"iS r1 mleku dodajajo' maslu barvila, da Včasih vsega tega ni vijo. Ali res ne? u Majhm z datumom »“*{ odkrila, da so tudi nB1, babice znali napraviti * katero „čarovmjvo koštrunovo mastjo, ve0 palmovo maščobo, količinah vode neg ^ f Margarine je b^, je veli bore malo. PovpngJJ so, »Iznajdljivi" prom # zaradi večje težnost, mavec, ^me11« ^ nekaj drugih rud- ^ bilo redkokdaj cisto- ga obilno mešali z gyfl Avtor knjige nadalJ ^ občane, naj P80# jju mesa. Veliko kmetje crknjenih na jj zaradi bolezni. PREVEČ KILOMETROV Oddaljenost na navedena preveč smo že, da Pove ,kf vasi D0'i du, da je do sosednj kažipot v Dolu Pa- g pi» grada 4 km. Hudam da je to zato, ker P dnj Predgradu navkrebe • nas nekateri občani Ribnica oddaljuje od vo smo preverili tn žišču V Ribnici (v skega oz. Urbanovega ^ ipot, na katerem P > več, čevja 27 km ali bilo doslej. V ^Pte S? ^Poi vDo Si f na ki j. V enem dnevu j' __ 9. avgusta so prometne nesreče na r^‘jj*l|jreh življenja in 9 hudo ranjenih — Vse zar — TEMENIŠKA POSEBNOST -V počastitev svojega prvega krajevnega praznika so Temeničani podarili osnovni šoli muzej mlinov in še vrsto drugih prireditev. Na sliki, ki je bila posneta ob praznovanju praznika krajevne skupnosti 14. avgusta, je kozolec, pod katerim je dvoje starih mlinskih koles. (Foto: J. Pezelj) Prejšnji teden smo poročali o šestih žrtvah cest na Dolenjskem, ta teden pa so z življenjem plačale davek prometu štiri osebe. Bilo je 29. avgusta ob 4. uri, ko je 24-lctni Kranjčan Milorad Drinič vozil osebni avto iz zagrebške smeri proti Ljubljani in pri Prilipah prehiteval osebni avto, naproti pa je pripeljal tovornjak celjske registracije Franc Rezar iz Ljubeče. Prišlo je do čelnega trčenja, pri katerem je voznik Drinič umrl, štiri odrasle sopotnike in dvomesečnega dojenčka Snežano pa so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je dojenček kmalu podlegel poškodbam. Isti dan malo po 11. uri je na magistrali pri Drnovem prehitevanje zahtevalo dve novi žrtvi in sicer življenje 28-letne Jožefe Stcngl iz Rovinc in 51-letne Marije Urek iz Podvinja. Ivan Cetin iz Dobove je vozil osebni avto za tovornjakom puljske registracije in nenadoma šinil mimo, da bi ga prehitel, takrat pa je naproti pripeljal tovornjak celjske registracije Ivan Jesenek iz Celja. Spet je silovito trčenje zmečkalo pločevino, življenje sta izgubili omenjeni dve ženski, hudo ranjenega voznika Cetina in sopotnico Ljudmilo Antolič iz Gaberja pa so prepeljali v bolnišnico. Novomeški rcšilec z vključeno lučjo in sireno je hitel na kraj nesreče in pri Ruhni vasi prehiteval tovornjak, takrat pa sc je vanj zaletel z osebnim avtom Italijan Nicolo di Lembo. Italijanov avto se je večkrat prevrnil, rešilec pa se je pre- kam GRE pot, ki dokazuje, t ca v zadnjem obfld 9 km oddaljila hi«*'' vrnjen stanju prepelJal1 ^ v0zf ranjena pa s* . pol- Dušan Grde"omi.c m njegov šopom** iz Hrušice. Zan ^prr več kot eno uro z f lec je povsem zg° NI lahko P rekorderke- Pavlin)