«. V drugem odstavku se točka a) spremeni tako, da se glasi: »a) v katerih bo rast dohodka manjša od 30% in sicer tako, da bo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za vsak odstotek nižje rasti dohodka izpod 30%, nižje za 0,5 odstotne točke;« V drugem odstavku se besedilo točke b) spremeni tako, da se glasi: • »b) v katerih bo rast dohodka večja od 40% in sicer tako, da bo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za vsak odstotek porasta dohodka nad 40% višje za 1,5 odstotno točko. Pri rasti dohodka nad 50 odstotkov znaša lahko rast sredstev za osebne dohodke do 40 odstotkov; ta se lahko poveča nad 40 odstotkov le, če je povečani dohodek rezultat boljšega prispevka delavcev v temeljni organizaciji.« Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Temeljne organizacije, ki ne bodo dosegle ravni dohodka iz leta 1980 ali rast dohodka ne bo večja od 20 %, lahko povečajo sredstva za osebne dohodke do 20%, če to dovoljuje doseženi dohodek.« 2. člen V 5. členu se v četrtem odstavku spremeni besedilo v drugi vrstici tako, da se glasi: »dohodek v letu 1981 za več kot 20%, delavci v temeljnih organizacijah:« V točki a) in b) četrtega odstavka se besedilo »v '.etu 1979 in prvih devetih mesecih leta 1980« nadomesti : besedilom »v letu 1980«. 3. člen V 9. členu se spremenijo prva, druga in tretja ali-nea prvega odstavka tako, da se glasijo: »— pri rasti dohodka med 30 in 40% za 10%; — pri rasti dohodka nad 40% do 50% za vs:ak odstotek porasta še za 1,5 odstotne točke več s tem, da pri rasti dohodka nad 50% znaša lahko rast sredstev za osebne dohodke do 37,50 %; ta se lahko poveča nad 37,50% le, če je povečani dohodek rezultat boljšega prispevka delavcev v temeljni organizaciji; — pri rasti dohodka pod 30% za vsak odstotek manj za 1 odstotno točko nižje od 10%; pri rasti dohodka pod 20 % je rast sredstev za osebne dohodke skladna z rastjo dohodka«. 4. člen V 12. členu se doda nov stavek: »Pri tem bodo v občinah upoštevali tudi v katerih družbenih dejavnostih osebni dohodki najbolj zaostajajo.« 5. člen Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi: »Udeleženci dogovora soglašajo, da v skladu z 'odlokom Skupščine SR Slovenije o pooblastitvi pristojnega organa za odločanje na podlagi petega odstavka 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela odbor udeležencev opravlja tudi naloge iz 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80 in 25/81).« 6. člen Spremembe in dopolnitve dogovora začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se od 1. januarja 1981 razen določbe 5. člena tega dogovora. St. 113-19/81 Ljubljana, dne 30. junija 1981. Predsednik odbora Jože Florjančič 1. r. Spremembe in dopolnitve metodologije za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 V metodologiji za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 11-837/81, se v točki I D. »Podatki in kazalci o osebnih dohodkih in zaposlenih« doda nov četrti kazalec, ki se glasi: »4. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za osebne dohodke na delavca na mesec (v dinarjih) 906 : (192 X št. mesecev v obdobju) — za obdobja v letu 1980 108 : (192 X št. mesecev v obdobju) — za obdobja v letu 1981. V točki I.E. se navedeni vir podatka (oznaka za AOP) iz bilance uspeha in posebnih podatkov iz periodičnih obračunov oziroma zaključnega računa za teto 1981 pri 1., 2., 4. in 7. podatku oziroma kazalcu nadomesti z besedilom: 1. Izplačana sredstva za namene skupne porabe, brez sredstev za stanovanjsko graditev (v dinarjih) 2. Izplačana sredstva za namene skupne porabe, brez sredstev za prehrano delavcev in stanovanjsko graditev (v dinarjih) 4. Izplačana sredstva za namene skupne porabe, brez sredstev za stanovanjsko graditev na 'delavca na mesec (v dinarjih) 7. Izplačana sredstva skupne porabe za druge potrebe na delavca (v dinarjih) 013 + 175 + 907 17» manj 176 (013 + 175 + 907) : (192 X št. mesecev v obdobju) (175 manj 176 manj 177) : 192 Primeri: . a) Ob planirani oziroma doseženi rasti dohodka (r) : 37 °/o znaša zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke-.po 4. členu (z) 5°/o Možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (P): V r p —m' (10° — z) I , • 37 p “ -fop- (100 — 5) “ 0,37 X 95 = 35,15 °/o b) Zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu dogovora lahko izvozne organizacije zmanjšajo po 2. odstavku 7. člena dogovora: npr. pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 10 do 20% za največ 2 odstotne točke (5 % — 2 odstotne točke = 3 %) tako, da znaša možna rast sredstev za osebne dohodke 37 p => -10q" (100 — 3) = 0,37 X 97 = 35,89 % S) Po tretjem odstavku 7. člena pa organizacije združenega dela, v katerih se bo delež izvoza v celotnem prihodku v letu 1981 povečal za več kot 10 odstotnih točk,- lahko zmanjšajo za zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka še dodatno za 1 odstotno točko (3 + 1 = 4 odstotne točke), kar pomeni, da je zaostajanje rasti sredstev za ošabne dohodke (5 odstotkov — 4) 1 “/o, tako da znaša možna rast sredstev za osebne dohodke 37 p - —gg—(100 — 1) = 0,37 X 99 = 36,63 % Pregled možnih stopenj rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu dogovora (v odstotkih) Ra»t dohodka Po «. Členu dogovora zaostajanje možna rast OD do 5 0 10 0 20,00 20,00 Po 4. členu dogovora Rast dohodka zaostajanje ( možna rast OD 15 0 20,00 20 0 20,00 21 0,5 20,90 22 1 21,78 23 1,5 22,66 24 2 23,52 25 2,5 24,38 26 3 25,22 27 28 3,5 4 26,06 26,88 29 4,5 27,70 30 5 28,50 31 5 29,45 32 5 30,40 . 33 5 31,35 34 5 32,30 35 5 33,25 36 5 34,20 37 5 35,15 38 5 36,10 39 5 37,05 40 5 38,00 41 6,5 38,34 12 8 38,64 43 9,5 38,92 44 11 39,16 45 12,5 39,38 46 14 39,56 47 15,5 39,72 48 17 39,84 49 18,5 39,94 50 20 40,00 1076. Izvršni sveti skupščin občin,' izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana, Izvršni svet Skupščine obalr-nih občin ter Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) v skladu z določbami 5.3. točke resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 1 člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo za uresničevanje politike in ciljev opredeljenih v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 na področju splošnih družbenih potreb v občinah (v nadaljnjem besedilu: splošna poraba) s svojimi ukrepi zagotovili, da bodo celotni izvirni prihodki za splošno porabo v občinah naraščali za 20°/o počasneje od rasti dohodka, vendar v globalu največ do 18 % glede na leto 1980, izvzemši sredstva za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda, za oblikovanje blagovnih rezerv in za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Določbe o omejevanju rasti sredstev splošne porabe po prejšnjem odstavku ne veljajo za občino Maribor zaradi nalog pri samoupravnem preoblikovanju občine. 2. člen f>ri ugotavljanju osnove za povečanje sredstev za splošno porabo po prejšnjem členu se upoštevajo doseženi izvirni proračunski prihodki občin v letu 1980 in republiška dopolnilna sredstva za leto 1980 zmanjšani: — za sredstva, ki so bila po družbenem dogovoru o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 15/80) usmerjena na posebno partijo žiro računa proračuna občine; — za sredstva od turističnih taks in taks na promet parkljarjev in kopitarjev; — za sredstva od lastnih prihodkov upravnih organov. 3. člen Izvršni sveti skupščin občin, ki se povezujejo v posamezni regiji, lahko sklenejo posebni dogovor v skladu s konkretnimi potrebami in možnostmi, s katerimi določijo različne odstotke rasti sredstev v letu 1981 za proračune posameznih občin, s tem, da skupna rast sredstev za financiranje splošne porabe v tej regiji ne sme biti večja od rasti, opredeljene v prvem in drugem členu tega dogovora. Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen najpozneje do 28. marca 1981. 4. člen Do sklenitve posebnih dogovorov iz prejšnjega člena se bodo glede omejevanja splošne porabe v občinah neposredno izvajale določbe prveca Mena tega dogovora. , Udeleženci se zavezujejo, da bodo posebne dogovore predložili pristojnim organizacijskim enotam službe družbenega knjigovodstva (n republiškemu sekretariatu za finance najpozneje do 15. aprila 1981. 5. člen Udeleženci se dogovorijo, da bo spremljanje in izvajanje tega dogovora zagotovila službe družbenega knjigovodstva po metodologiji izvajanja družbenega dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah v letu 1980 (Uradni list SKS. št. 15/80), ki se smiselno uporablja tudi v letu 1981.'Pri tem se v letu 1931 ne vštevajo med izvirne prihodke občine sredstva iz druge in tretje alinee drugega člena tega dogpvora. Če bo služba družbenega knjigovodstva ugotovila, da so vplačila sredstev za splošno ■ porabo na žiro račun proračuna posamezne občine presegla dogovorjeno raven, bo o tem obvestila izvršni sVet skupščine občine, da ta sam preneše ustrezni del proračunskih sredstev na posebno partijo žiro računa proračuna občine. Vsa nadaljnja vplačila izvirnih proračunskih prihodkov, ki presegajo dogovorjeno raven, bo služba družbenega knjigovodstva v skladu z metodologijo iz prvega odstavka tega člena izločala na poffhh? partijo žiro računa proračuna občine. Izvršni svet posamezne občine lahko glede na sprejeti program usmeritve preseženih sredstev fdm prej izloči sredstva na posebno partijo. 6. člen Služba družbenega knjigovodstva bo s svojo kontrolo zagotovila, da bodo občine sredstva na posebni partiji žiro računa proračuna po prejšnjem členu uporabile le za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda, za oblikovanje blagovnih rezerv ip za odpravljanje posledic naravnih nesreč 7. člen Udeleženci se dogovorijo, da bod? v odlbkih o proračunu občine za leto 1981 planirali zneske izvirnih proračunskih prihodkov, ki se bodo po tem dogovoru izločali na posebno partijo žiro raSuna proračuna občine. V posebnem delu proračuna pa bodo v proračunski bilanci v glavnem namenu 17 — nerazporejeni prihodki, razčlenili razporedno skupino »tekoča proračunska rezerva« — sredstva razporejena v določenem znesku, na: — sredstva, razporejena v tekočo proračunsko rezervo; — sredstva, izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine. 8. člen Ce so se občine, ki se združujejo v posebno druž* benopolitično skupnost, dogovorile za skupno omejevanje splošne porabe po tretjemu členu tega dogovora na podlagi skupne bilance sredstev za splošno porabo, potem se presežena sredstva iz prvega in drugega člena tega dogovora izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna le pri posebni družbenopolitični skupnosti. 9. člen Udeleženci se dogovorijo, da bo izvajanje tega dogovora spremljala In analizirala komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah. Tajniške posle za komisijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe y občinah bo opravljal republiški sekretariat za finance. 10. člen Družbeni dogovor se objavi V U?t.V SKS. St. 400-07/81 Ljubljana, dne 31. marca j?81. Podpisniki: Izvršni syeti skupščin ohčm: Ajclavščina, Brtflfif, Celje. Cerknica, Črnomelj. Domžale Dravograijl, (j^r-nja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ispla, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper. Kranj, Kršfcp, La- ško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ljutomer, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec ter izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine obalnih ©bčin ter Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. 1077. Izvršni sveti skupščin občin, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in Izvršni svet Skupščine obalnih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) v skladu z določbami 5.3. točke resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) in v skladu s prvim odstavkom 4. člena družbenega dogovora o načinu zagotavljanja in usmeritvi družbenih sredstev za nadomeščanje dela drobnoprodajnih cen osnovnih živil v letu 1981 sklenejo ANEKS k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 1. člen Udeleženci ugotavljajo, da so se z družbenim dogovorom o načinu zagotavljanja in usmeritvi družbenih sredstev za nadomeščanje drobnoprodajnih cen osnovnih živil v letu 1981 (v nadaljnjem besedilu: kompenzacije) zavezali, da bodo občine zagotovile samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane polovico preseženih prihodkov občinskih proračunov za leto 1981 za 500/o kompenzacije za meso in za polni znesek kompenzacij za druge živilske proizvode v letu 1981. Občine se zavezujejo, da bodo v svojih proračunih za leto 1981 zagotovile sredstva za preostalih 50 °/o kompenzacij za meso iz naslednjih virov: — iz 2 °/o sredstev za splošno porabo, — iz druge polovice presežnih prihodkov občinskih proračunov za leto 1981. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena bodo občine zagotovile na podlagi osnove, ki se oblikuje takole: — davek iz osebnega dohodka delavcev se upošteva po stopnji 0,50 %> od osnove, — davki od občanov se upoštevajo v višini, ki bi jo bilo v posamezni občini možno doseči ob doslednem izvajanju dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 ob najmanj 90°/o izterjavi davkov, — drugi izvirni prihodki se upoštevajo v doseženi višini. z Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino ugotovita obveznost občine po prejšnjem odstavku za oblikovanje sredstev za kompenzacije po 1. členu tega aneksa. 3. člen Sredstva iz prvega odstavka prvega člena, oblikovana v skladu s 5. členom družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 in po 2. členu tega aneksa, bodo občine zagotavljale samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane med letom v obliki akontacij, ugotovljenih na podlagi doseženih presežnih prihodkov v letu 1980. Akontacije iz prejšnjega odstavka bodo občine zagotavljale samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi takole: — za prve štiri mesece v višini 4/12 doseženih 50°/o presežnih prihodkov v letu 1980 — najpozneje do 10. junija 1981; — za čas od maja do konca leta 1981 v višini 1/12 doseženih SO0/« presežnih prihodkov v letu 1980 — najpozneje do 10. v mesecu za predpretekli mesec. Akontacij iz prvega odstavka tega člena ne plačujejo občine, ki so v letu 1980 prejemale dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna in občina Maribor. Dokončni obračun 50°/» presežnih prihodkov za leto 1981 po prvem odstavku tega člena in poračun akontacij po tem členu se opravita z zaključnim računom proračuna občine za leto 1981 4 4. člen Občinam, ki so v letu 1980 prejemale dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, pa kljub doslednemu izvajanju dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 ter ob najmanj 90 %> izterjavi davkov ne dosežejo 18 % rasti proračunskih sredstev v letu 1981 glede na preteklo leto, bodo zagotovljena manjkajoča sredstva za plačilo kompenzacij po drugem odstavku 1. člena tega aneksa iz sredstev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah odloči o upravičenosti zahtevka posamezne občine za zagotovitev manjkajočih sredstev iz prejšnjega odstavka in obravnava podobne probleme tudi v občinah, ki v letu 1980 niso prejemale dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna. 5. člen Ta aneks se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-07/81-15 Ljubljana, dne 19. maja 1981. Podpisniki: Izvršni sveti skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Izola. Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ljutomer, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorico, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Sloven ske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec ter izvršna sveta Skupščine mesta Ljubljane in Skupščin'e obalne skupnosti. 1078. Na podlagi pooblastila skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije z dne 18. februarja 1981 v zvezi s 16. členom družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji je izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije na svoji seji dne 15. aprila 1981 sprejel naslednji SKLEP 1. Ugotovi se, da je družbeni dogovor o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraže-valnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji sklenjen. 2. Ta sklep in družbeni dogovor o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji se objavita v Uradnem listu SRS. St. 61-10/81 Ljubljana, dne 15. aprila 1981. Predsednik Izvršnega odbora Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc 1. r. 1079. Na podlagi 147. 'člena ustave SR Slovenije in v skladu z družbenopolitičnimi opredelitvami, ki izhajajo iz ustave, resolucij X. in XI. kongresa ZKJ ter VII. in VIII. kongresa ZKS, zakona o združenem delu, zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, zakona o usmerjenem izobraževanju, zakona o družbenem planiranju in drugih družbenopolitičnih dokumentov in z namenom — zagotoviti in uskladiti samoupravno urejanje odnosov pri opredeljevanju in določanju izvajalcev posameznih vrst vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenefti izobraževanju, — spreminjati vsebino, oblike in organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela v usmerjenem izobraževanju tako, da se lahko učenci po vsaki stopnji izobraževanja vključujejo v delo in da lahko v prožno organiziranem sistemu izobraževanja nadaljujejo izobraževanje in izpopolnjevanje ob delu in iz dela ali v določenem odnosu do dela, — pospeševati proces demokratizacije vzgojno-izobraževalne dejavnosti tako, da bo ob enakih pogojih dostopna vsakemu občanu, mladini in odraslim glede pa njihove sposobnosti in nagnjenja ter da bo pri tem usklajena s kadrovskimi potrebami, demografskimi zmogljivostmi in materialnimi možnostmi združenega dela in celotne družbene skupnosti, — usklajeno izvajati družbeno planiranje kadrovskih in izobraževalnih potreb v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, ki predstavlja osnovo svobodne menjave dela med organizacijami združenega dela kot, uporabniki in vzgojno-izobraževalnimi organizacijami kot izvajalci izobraževalnih storitev, — racionalno in ekonomično trošiti sredstva, namenjena za izobraževanje, in učinkoviteje izrabljati obstoječe kapacitete ter smotrno vlagati v kadrovske in materialne pogoje vzgojnoizobraževalnega dela sklenejo udeleženci — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, — skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti, — posebne izobraževalne skupnosti,* — občinske izobraževalne skupnosti in izobraževalne skupnosti v posebnih družbenopolitičnih skupnostih, — Izobraževalna skupnost Slovenije, — Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije, — Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, — Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, — Gospodarska zbornica Slovenije, — Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, — Univerza v Mariboru DRUŽBENI DOGOVOR o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci opredeljujemo — načela, po katerih se bomo ravnali, da bi dosegli usklajeno razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja; — osnove in merila, na • podlagi katerih bomo določali izvajalce posameznih vrst vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, opredeljenih v planskih in drugih samoupravnih aktih izobraževalnih skupnosti ter v planskih in drugih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti na območju SR Slovenije; — postopek pri usklajevanju razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v okviru priprave in usklajevanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana izobraževalnih skupnosti; — obveznosti udeležencev pri spremljanju izvajanja tega družbenega dogovora. II. NAČELA IN MERILA ZA RAZMEŠČANJE IZVAJANJA PROGRAMOV 2. člen Udeleženci soglašamo, da se izvajanje programov usmerjenega izobraževanja po vrstah, obsegu in zahtevnosti lahko prostorsko razmešča zlasti v skladu: a) s planiranimi potrebami po takšnem izobraževanju v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter a potrebami samostojnega dela občanov, z osebnimi in skupnimi potrebami ter potrebami in Interesi celotne družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju), ki se v postopku planiranja usklajujejo v izobraževalnih skupnostih; b) z družbenoekonomsko strukturo na določenem območju, zlasti še z razmestitvijo prevladujočih dejavnosti na takem območju, pri čemer naj se upošteva njihova sodobna tehnološka razvitost kot osnova za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse učencev oziroma študentov; c) s planiranim razvojem posameznih dejavnosti ali s prestrukturiranjem gospodarstva na določenih območjih v skladu z dolgoročnim gospodarskim razvojem tega območja, še posebej manj razvitih in obmejnih območij; č) z načelom, da se posamezni vzgojnoizobraže-valni programi, ki so praviloma oblikovani za izobraževanje več smeri oziroma poklicev, tudi praviloma celovito izvajajo; d) z načelom, da se zagotavljajo možnosti za vse načine izobraževanja (pred vstopom v delo, iz dela in ob delu) ter da se omogoča delavcem v združenem delu, da vse bolj uveljavljajo izobraževanje iz dela in ob delu; e) s številom možnih udeležencev izobraževanja (priliv iz osnovne šole ter iz nižjih na višje ravni usmerjenega izobraževanja, priliv iz dela in ob delu); f) z možnostjo bivanja učencev in študentov (predvsem v domovih) ter organiziranega prevoza učencev in študentov iz drugih krajev; g) z načelom komplementarnosti, po katerem izvaja izobraževalna organizacija na posameznem območju določen vzgojnoizobraževalni program za potrebe dveh ali več območij. Izvajanje prilagojenih programov usmerjenega izobraževanja za pripadnike italijanske oziroma mad-žarske narodnosti se prostorsko razmešča tudi v skladu s posebnim zakonom. 3. člen Za uresničevanje temeljnih smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja, zlasti za zagotovitev večje kakovosti in strokovnosti vzgojnoizobraževalnega dela, za usklajeno izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov, za usmerjanje udeležencev izobraževanja in za učinkovitejši razvoj posamezne stroke udeleženci dOgovOra soglašamo, da se razmeščajo vzgojnoizo-braževalni programi tako, da bo posamezna vzgojno-Izobraževalna organizacija lahko zagotavljala: 1. izvajanje vseh vrst programov iste usmeritve, in sicer programov za pridobitev izobrazbe, programov za izpopolnjevanje in programov za usposabljanje, ter omogočala izobraževanje za udeležence pred vstopom v delo, iz dela in ob delu; 2. izvajanje več programov za pridobitev izobraz- be v srednjem izobraževanju (skrajšanih programov srednjega izobraževanja, programov srednjega izobraževanja in nadaljevalnih programov srednjega izobraževanja) v isti usmeritvi, pri čemer mora izobraževalna organizacija, ki izvaja skrajšan program srednjega izobraževanja, izvajati hkrati najmanj še program srednjega izobraževanja; , 3. izvajanje programa srednjega izobraževanja v več smereh in sicer za več ravni zahtevnosti dela, če je program tako oblikovan; 4. izvajanje vseh programov oziroma smeri v programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe ali vseh programov oziroma smeri v programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ter programov za pridobitev magisterija in doktorata znanosti v okviru iste usmeritve; [ 5. vpis mladine v prvi letnik srednjega izobraževanja po programih za pridobitev izobrazbe v okviru iste usmeritve najmanj v obsegu treh oddelkov v skladu z normativi o številu učencev v oddelku; izjemoma se lahko programi za pridobitev izobrazbe razmeščajo tako, da izobraževalna organizacija zagotovi vpis mladine v prvi letnik srednjega izobraževanja najmanj v obsegu dveh oddelkov, in sicer za izobraževanje po posameznem programu za pridobitev izobrazbe, ki nima smeri izobraževanja oziroma v katerem vse smeri izobraževanja usposabljajo za isto stopnjo zahtevnosti dela. če so družbene potrebe po izobraževanju v posamezni usmeritvi manjše, kot je predvideno število po določbah 5. točke prejšnjega odstavka, mora razmestitev programov zagotoviti toliko oddelkov oziroma učencev, kolikor je določeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ustrezne izobraževalne skupnosti, v eni izobraževalni organizaciji. Za uresničevanje meril iz tega člena se lahko razmeščajo programi iste usmeritve tudi na več izobraževalnih organizacij na področju občine oziroma medobčinskega območja tako, da se celovitost izvajanja programov v okviru posamezne usmeritve in učinkovito usmerjanje udeležencev izobraževanja zagotavlja z združevanjem oziroma povezovanjem izobraževalnih organizacij v srednjem izobraževanju na tem območju oziroma z usklajevanjem razmeščanja programov v sistem izobraževanja v okviru univerz. Merila iz tega člena se n'e nanašajo na razmeščanje vzgojnoizobraževalnih programov, ki so prilagojeni za izobraževanje pripadnikov madžarske oziroma italijanske narodnosti. Prav tako se merila iz tega člena ne nanašajo na razmeščanje programov za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in za izobraževanje invalidnih oseb. 4. člen Udeleženci soglašamo, da v primeru, ko za opredeljene družbene potrebe uporabnikov po usmerjenem izobraževanju v obstoječih izobraževalnih organizacijah ni mogoče doseči v posebni izobraževalni skupnosti planiranega vpisa učencev, zagotovi ižO" braževalna organizacija, izvajalka določenega vzgojnoizobraževalnega programa, občasno izvajanje tega programa ali njegovih delov v drugem kraju tako, da za določen čas odpre dislocirano enoto. Udeleženci tudi soglašamo, da je dislocirano enoto mogoče odpreti samo po poprejšnji uskladitvi družbenih potreb in pogojev v posebni izobraževalni skupnosti ter da z odpiranjem dislociranih enot ni mogoče preseči v posebni izobraževalni skupnosti planiranega obsega izvajanja posameznega programa, razen če gre za dislocirane enote v vzgojnih domovih zaprtega tipa. 5. člen Jdeleženci si bomo prizadevali za takšno razmestitev izvajanja programov v skladu z načeli in merili iz tega dogovora, da bodo prostorske, materialne in kadrovske zmogljivosti vseh izobraževalnih organizacij v usmerjenem izobraževanju kar najbolje izrabljene. Udeleženci si bomo tudi prizadevali za prilagajanje teh zmogljivosti potrebam razmeščanja vzgojnoizobraževalnih programov v skladu s tem dogovorom in v skladu z metodologijo za planiranje razmestitve in spremljanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov, ki jo uskladijo posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije. Naložbe v vzgojnoizobraževalne zmogljivosti bomo podpirali samo v primeru, če so v skladu z načeli in merili iz tega dogovora. 6. člen Udeleženci bomo podpirali ustanavljanje novih vzgojnoizobraževalnih organizacij za usmerjeno izobraževanje samo tam in takrat, ko so za to izpolnjeni tudi pogoji iz 2. in 3. člena tega dogovora. V primeru, da po načelih in merilih iz tega dogovora pri določeni izobraževalni organizaciji ni več potrebno izvajanje določenega programa ali da je potrebno zmanjšati njegov obseg, si bomo udeleženci prizadevali, v skladu s tem dogovorom preusmeriti dejavnost izobraževalne organizacije v izvajanje drugih programov, tako da njene materialne in kadrovske zmogljivosti ne bi ostale neizkoriščene ali odtujene. III. NALOGE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV x DOGOVORA 7. člen Uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih bodo ob pripravah samoupravnih sporazumov o temeljih plana teh skupnosti ugotavljali celotne družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju v usmeritvah, za katere je posamezna od teh skupnosti ustanovljena. Hkrati bodo preverjali tudi zmogljivosti izobraževalnih organizacij, ki jim je po tem dogovoru mogoče poveriti izvajanje določenih programov. oziroma predlagali združevanje njihovih zmogljivosti. 8. člen Uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih bodo ob pripravah samoupravnih sporazumov o temeljih plana teh skupnosti ugotavljali potrebe svojega območja po usmerjenem izobraževanju v posameznih usmeritvah kot tudi število možnih udeležencev izobraževanja v posamezni usmeritvi po poprejšnji uskladitvi z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v okviru širše posebne družbenopolitične skupnosti ali druge oblike sodelovanja občin na določenem območju. V tem času bodo uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih oblikovali tudi stališča o tem, kako se izobraževalne organizacije na' območju občine lahko vključijo v izvajanje določenih programov v skladu s tem dogovorom in v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana posebnih izobraževalnih skupnosti. 9. člen Uporabniki in izvajalci v posebnih in občinskih izobraževalnih skupnostih bodo ob pripravah samoupravnih sporazumov o temeljih plana teh skupnosti prek delegatov v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavljali celotne družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju, usklajene z zmogljivostmi izobraževalnih organizacij in s številom možnih udeležencev izobraževanja, ter s tako ugotovljenimi potrebami uskladili: — potrebni obseg izobraževanja po posameznih programih na območju SR Slovenije in na posameznih ožjih območjih, — razmestitev izvajanja posameznih programov in obsega izvajanja po posameznih območjih SR Slovenije. Razmestitev obsega izvajanja posameznega vz,-gojnoizobraževalnega programa v vseh območjih mora skupaj ustrezati potrebam obsega izobraževanja po tem programu na območju SR Slovenije za planirano obdobje. V primeru, da so v posebnih in občinskih izobraževalnih skupnostih ugotovljene družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju v celoti večje oziroma manjše od zmogljivosti izobraževalnih organizacij oziroma od števila možnih udeležencev izobraževanja, bodo pri usklajevanju v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije imeli prednost glede obsega programi, ki so večjega pomena za izpolnjevanje prednostnih nalog, določenih z družbenim planom SR Slovenije: 10. člen Uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih bodo s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in drugimi samoupravnimi akti opredeljevali, katere izobraževalne organizacije izvajajo posa-• mezen program in v kolikšnem obsegu v skladu z opredelitvami, usklajenimi po 8. in 9. členu, in ob pogojih iz 3. člena tega dogovora. \ 11. člen Skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter občinske organizacije Socialistične zveze Jelovnega ljudstva, Zveze sindikatov Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije bodo v medobčinskem sodelovanju spodbujale dejavnost uporabnikov in izvajalcev v občinskih izobraževalnih skupnostih in jo usmerjale v skladu s tem dogovorom. Ustrezni organi Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, obe univerzi in republiški upravni organi bodo spodbujali dejavnost uporabnikov in izvajalcev v posebnih izobraževalnih skupnostih in jo usmerjali v skladu s tem dogovorom. Udeleženci bodo s svojimi stališči in smernicami sodelovali pri oblikovanju ustreznih rešitev v vprašanjih, ki jih po tem dogovoru usklajujejo delegati v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. 12. člen Udeleženci bodo spremljali izvajanje tega družbenega dogovora. Skupna stališča do posameznih vprašanj pri izvajanju tega dogovora bodo usklajevali na občasnih posvetih, ki jih bo na ravni občine, posebne družbenopolitične skupnosti ali območja več občin oziroma na ravni republike organizirala Socialistična zveza delovnega ljudstva kot frontna organizacija družbenih subjektivnih sil (koordinacijska telesa za usmerjeno izobraževanje v občinah oziroma v medobčinskih območjih). 13. člen Vsak udeleženec tega dogovora lahko opozori udeleženca, za katerega meni, da se ne ravna po dogovorjenih obveznostih. O tem lahko opozori tudi druge udeležence. Udeleženec, ki je bil opozorjen, je dolžan to opozorilo obravnavati v pristojnem organu in odgovor sporočiti prizadetim ali vsem udeležencem tega dogovora. Vsak udeleženec, ki ni zadovoljen z odgovorom ha opozorilo o kršitvi obveznosti, lahko' zahteva, da se obravnava vprašanje morebitne družbenopolitične odgovornosti udeleženca, ki mu je očitana kršitev. O družbenopolitični odgovornosti občinske izobraževalne skupopsti in udeležencev iz prvega odstavka 11. člena razpravljajo organi vseh teh udeležencev. O družbenopolitični odgovornosti posebne izobraževalne skupnosti in udeležencev iz drugega odstavka 11. člena razpravljajo organi vseh teh udeležencev. O družbenopolitični odgovornosti Izobraževalne skupnosti Slovenije razpravljajo pooblaščeni organi podpisnikov tega dogovora. Če organi udeležencev, ki so obravnavali določeno kršitev tega dogovora, zavzemajo različna stališča o družbenopolitični odgovornosti, oblikujejo skupno telo za uskladitev stališč. 14. člen i Udeleženci bodo ob vsakem srednjeročnem planskem obdobju na osnovi tega dogovora opredelili tudi konkretno razmestitev izvajanja vzgojnoizobraže-valnih programov usmerjenega izobraževanja (»mreža šol«) za planirano obdobje. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Načrtovano in usklajeno razmestitev izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja za plansko obdobje 1981—1985 bodo udeleženci v skladu s tem dogovorom uvajali postopoma, tako kot se bodo uvajali novi programi za pridobitev strokovne izobrazbe po zakonu o usmerjenem izobraževanju. 16. člen Ta družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi na predlog, ki ga je po poprejšnji javni obravnavi osnutka oblikovala skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije. Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin v uvodu navedenih udeležencev. Ugotovitev, da je dogovor sklenjen, sprejme skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na podlagi pisnih sklepov pooblaščenih organov udeleženk. Listine o sklenitvi dogovora hrani Izobraževalna skupnost Slovenije. 17. člen Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni na podlagi predloga vsakega od udeležencev po postopku iz 16. in 18. člena. 18. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1080. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 25. člena dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic denarnih pomotk otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/81) v soglasju skupščin občinskih skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin je. skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane na seji dne 24. junija’ 1981 sprejela SKLEP o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik I Denarna pomoč otrokom se poveča za: — 50 din mesečno in je 1000 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 1/1 sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovni!; pogojih v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 13/81) — 70 din mesečno in je 750 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 1/2 sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 — 140 din mesečno in je 500 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 1/3 sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 — 140 din mesečno in je 500 din mesečno za otroka iz kmečke in druge družine, ki je upravičen do denarne pomoči po prvem odstavku točke II. »klepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 II Višina denarne pomoči določene v III. točki sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 ostane nespremenjena. . / . III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od’ 1. julija 1981 dalje. St. 5/224-43 Ljubljana, dne 24. junija 1981. Predsednik Skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana Božo AHč 1. r. Predsednica Skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad Zlata Skok 1. r. Predsednica Skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center Meta Bajec 1. r. Predsednik Skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje Bogdan Fajon 1. r. Predsednik Skupščine 'občinske skupnosti • otroškega varstva Ljubljana Šiška M'rko Damjan 1. r. Predsednik v Skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik Vili Gerjol, inž. 1. r. LJUBLJANA 1081. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 126. in 169. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 2/78) in 8. ter 10. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 2/81) izdaja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na podlagi sklepa sprejetega na 191. seji dne 16. junija 1981 , ODREDBO o spremembi odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene mesta Ljubljane v potrditev * 1. člen V odredbi o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene mesta Ljubljane v potrditev (Uradni list SRS, št. 10/81) se v 1. členu črta besedilo druge alinee: »Iz področja gradbeništva: — gradnja, rekonstrukcija, adaptacija in popravila stanovanjskih stavb«. 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1012/1-81 Ljubljana, dne 22. junija 1981. Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Milan Slemnik 1. r. BREZICE 1082. Na podlagi 22., 24. in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. junija 1981 sprejela družbeni plan občine Brežice za obdobje 1981—1985 in SKLEP o družbenem planu občine Brežice za obdobje 1981—1985 \ V skladu s 141. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, vsebuje družbeni plan občine Brežice za obdobje 1981 do 1985 cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in urejanje prostora v občini z nalogami na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj. 2 V skladu s 118. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu občine Brežice, daje Skupščina občine Brežice soglasje k planom samoupravnih interesnih skupnosti. 3 Družbeni plan občine Brežice je na vpogled vsem občanom v Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice, ' Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Brežice, prostorski del pa tudi pri pooblaščeni organizaciji PB Region Brežice. ✓ 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-5/81-1 Brežice, dne 12. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko- Rebernik 1. r. 1083. Skupščina občine Brežice je na podlagi 143. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 152. in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1981 sprejela ODLOK o načelih izvajanja prostorskega dela družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami 1. člen Sprejmejo se načela o ikvajanju prostorskega dela družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—85 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami v nadaljnjem besedilu: prostorski plan), ki so sestavni del prostorskega plana, ki ga je izdelal PB Region Brežice. 2. člen Načela izvajanja prostorskega plana so naslednja: 1. vsi obstoječi izvedbeni urbanistični dokumenti, ostanejo še naprej v veljavi, razen v tistih primerih, ko so si v nasprotju s sprejetim prostorskim planom. V vseh conah, ki so obdelane v teh dokumentih so možne lokacije predvidenih objektov na podlagi lokacijskih ogledov ter izdelane lokacijske dokumentacije s pripadajočimi soglasji; 2. v naseljih, kjer je s prostorskim delom družbenega plana predvidena širitev zazidalnih con na območjih, ki so v glavnem že pozidana in so dejansko možne le še zapolnitve, se bodo lokacije reševale prav tako na podlagi lokacijskega ogleda ter izdelane lokacijske dokumentacije s pripadajočimi soglasji. Zapolnitve je smatrati razdalje do 100 me med obstoječimi objekti. Med ta naselja oziroma področja v naseljih so opredeljena naslednja: Artiče (razen dela ob cesti proti. Sp. Pohanci), Brezina, Sromlje, Globoko, Pišece, Arnova sela, Stara vas, Gregovci, Kapele, Vel. Obrež, Mali Obrež, Loče, Mostec, Mihalovec, Bukošek, Cundrov ec, Sela, Krška vas (razen dela, ki je z veljavnim UR za Krško vas predviden za izdelavo zazidalnega načrta), Skopice, Cerklje, Bpršt, Račja vas, Zupeča vas, Pirošica, Bušeča vas, Čatež, Jesenice, Nova vas, Obrežje, Vel. Dolina (razen de^a, ki leži J—V od ce-ste Vel. Dolina—Ponikve), Brezje, Bregansko selo, Sp. Pohanca, Dečna sela, Brezovica, Orešje, Bračna Vas, Nova vas ob Sotli, Župelevec, Vrhje, Slogonsko, Je-reslavec, Rakovec, Gazice, Rigonce, Mrzlava vas, Vel. Malence, Priiipe, Gor. Pohanca, Gor. Obrež, Trebež, Gor. Lenart, Crešnjice, Pečice, Križe, Blatno, Ribnica, Podgračeno, Bojsno, Orehovec; 3. v naseljih, kjer v grafičnem delu prostorskega dela družbenega plana občine Brežice ni posebne oznake, za gradbene cone, so možne le zapolnitve (zapolnitve med obstoječimi objekti v razmaku do 100 m) in sicer v naslednjih naseljih: Brvi, Stojanski vrh, Vinji vrh, Izvir, Poštena vas, Vrhovska vas, Krška vas, Hrastje, Globočice, Cumo-vec, Volčje, Pavlova vas (pod Marofom), Dedna vas (od mlina do bivše domačije Beršec) ob levi strani ceste Pišece—Globoko, Dramlja, Vitna vas, Drenovec, Bukovje, Bizeljska vas, Cirnik (od h. .št. 2 do h. št. 21), Koritno, Laze, Ponikve; 4. v večjih urbanih naseljih v občini in sicer Brežice, Dobova in Bizeljsko ter področje Čateža, kjer je predvidena izdelava urbanističnih načrtov ter zazidalnih načrtov, so možne lokacije objektov na podlagi izdelanih dokumentov. Zazidalni načrti, ki so že izdelani na navedenih področjih, ostanejo še naprej v veljavi. Gradnja v teh področjih se bo morala izvajati po etapah, kar bo opredeljeno v posameznih urbanističnih dokumentih — načrtih. 5. v naseljih, kjer je predvidena širitev na novih površinah (ni možnih zapolnitev), lokacije objektov ne bodo možne, dokler ne bo izdelan ustrezen urbanistični dokument. V ta naselja spadajo področja naselij: — Artiče — del ob cesti proti Sp. Pohanci, — Krška vas — del cone, ki je v UR za Krško vas predviden za izdelavo zazidalnega načrta, — Zupelevec — del med cesto Brežice—Bizeljsko in vzhodno od ceste Zupelevec—Kapele, — Vel. Dolina — del, ki leži JV od ceste Vel. Dolina—Ponikve, — Čerina — predvidena širitev južno od ceste Čerina—Dobeno — predvidena širitev ob cesti Čerina—Mladine — plato vzhodno od Čerine, — Kapele — območje zahodno od centra Kapel, — Sromlje — področje od pošte proti centru in breg pri KU Sromlje, — Dobeno — počitniško naselje in stanovanjsko naselje pod Dobenem, — Žejno — počitniško naselje Gadne; 6. gradnja počitniških objektov je omejena na področja, kjer so že izdelani zazidalni načrti in to: Čatež, Velike Malence, Mrzlavski gaj ter Sobenja vas; 7. področja za gr,adnjo zidanic so opredeljena v grafičnem delu prostorskega plana. Gradnja gospodarskih objektov na teh področjih je možna pod naslednjimi pogoji: — da ima lastnik 15 arov zemljišča ter od tega najmanj 10 arov formiranega naselja, skladno z rajo-nizacijo kmetijskih zemljišč občine Brežice, — da je lokacija objekta možna ob poti in v sklopu obstoječih vinskih kleti, — da so objekti arhitektonsko prilagojeni karakteristikam posameznega področja. Razen predelov, ki so grafično nakazani na karti za to zvrst gradnje, bo možno locirati takšne objekte tudi v naslednjih naseljih oziroma področjih: Podgorje (od Denžič Jožeta do Medved Karla v Zibotu); 8. v skladu s politiko KZS Brežice ter njihovim soglasjem bi se izven predvidenih območij za gradnjo dovolila gradnja gospodarskih objektov za lastnike, ki v svojih nasadih pridelujejo tudi večje tržne viške oziroma imajo večje kmetijske površine; 9. nadomestne gradnje stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov so možne na vseh področjih, če takšna gradnja ni v nasprotju z veljavno urbanistično dokumentacijo ali je v nasprotju s širšim družbenim interesom. 3. člen Vsa načela o izvajanju prostroškega plana veljajo do sprejetja izvedbene dokumentacije oziroma najkasneje do leta 1982. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/81 Brežice, dne 12. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1084. Skupščina občine Brežice je na podlagi 143. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družr benem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 152. in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1981 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti urbanističnega programa za občine Brežice 1. člen S sprejetjem odloka o načelih izvajanja prostorskega dela družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami, preneha veljavnost odloka o urbanističnem programu za občino Brežice, ki je bil sprejet in objavljen -v Uradnem listu SRS, št. 4/73. 2. člen Vsi izvedbeni dokumenti, ki so bili izdelani na podlagi urbanističnega programa in niso v nasprotju s sprejetim prostorskim vidikom družbenega plana občine Brežice, ostanejo še naprej v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/80 Brežice, dne 12. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1085. Skupščina občine Brežice je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 152. in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1981 sprejela ODLOK 0 razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča v 1. člen > Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena iz-. delava zazidalnih ali drugih načrtov ter uvedba razlastitve zemljišč, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, navedenih v 2. členu tega odloka. 1 2. člen Določbe jg 1. člena tega odloka veljajo za območja, ki so v grafičnem delu prostroskega plana občine Brežice predvidena za pozidavo, vendar morajo biti predhodno izdelani izvedbeni dokumenti. Področja so naslednja: — Artiče — del ceste proti Sp. Pohanci, — Krška vas — del cone, ki je v UR za Krško vas predviden za izdelavo zazidalnega načrta, — Zupelevec — del med cesto Brežice—Bizeljsko in vzhodno od ceste Zupelevec—Kapele, — Velika Dolina — del, ki leži VJ od ceste Vel. Dolina—Ponikve, — Čerina: predvidena širitev južno od ceste Čerina—Dobeno, predvidena širitev ob cesti Čerina—Medine, plato vzhodno od Čerine, — Kapele: območje zahodno od centra Kapel, — Sromlje: področje od pošte proti centru in breg pri KU Sromlje, — Dobeno: počitniško naselje in stanovanjsko naselje pod Dobenem, — Žejno: počitniško naselje Gadne. 3. člen Obstoječi gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz'2. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati le z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega organa. 4. člen Na kompleksih iz 2. člena tega odloka se smejo Izjemoma gradit^ primarni infrastrukturni objekti, vendar le z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega organa. 5. člen Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne velja za objekte, za katere so že bila izdana lokacijska ali gradbena dovoljenja in so le-ta postala pravnomočna. 6. člen Grafični prikaz območij iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem. ' 7. člen Splošna prepoved velja za čas do sprejetja izvedbenih dokumentov za vsako posamezno področje iz drugega člena tega odloka. 8. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. _ St. 350-4/81 • ( Brežice, dne 12. junija 1981. • Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1086. Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78), zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1981 sprejela ^ ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Brežice 1. člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze,' pljučnega raka in drugit obolenj prsnega koša, se v občini Brežice izvede ob> vezno radiofotografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1942 in pred tem časom. 2. člen Cas radiofotografiranja je določen od 26. 6. 1981 do 7. 7. 1981. , 3. člen Za izvedbo radiofotografske akcije imenuje Občinska zdravstvena skupnost Brežice 7—11 članski odbor. 4. člen ' Stroški organizacijskega dela radiofotografske akcije gredo delno v breme občinskega proračuna, stroški strokovnega dela akcije pa v breme občinske zdravstvene skupnosti. 5. člen Po opravljenem radiofotografiranju se morajo pozvane osebe na individualni poziv Dispanzerja za pljučna obolenja pri Zdravstvenem domu Brežice odzvati na kontrolni pregled. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da po potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za Izvajanje tega odloka. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja In ukrepa organ sanitarne inšpekcije pri Medobčinskem inšpektoratu Krško. 8. člen Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje: — kdor se ne odzove vabilu za radiofotografiranje ali kontrolni pregled, ■ — kdor kakorkoli^ ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 510-1/81 Brežice, dne 12. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. CERKNICA 1087. Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 16. junija 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dopolnilnega zazidalnega načrta »Peščenk« v Cerknici 1. člen Javno se razgrne osnutek dopolnilnega zazidalnega načrta »Peščenk« v Cerknici, ki ga je izdelala »Komunala« Cerknica pod šifro 81/IX-5 v mesecu juniju 1981. 2. člen . Javna razgrnitev osnutka dopolnilnega zazidalnega načrta bo v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Cerknica in v prostorih krajevne skupnosti Cerknica vsak delovni dan od 8. do 12. ure. 3. člen V času razgrnitve lahko poda k dopolnilnemu zazidalnemu načrtu svoje pripombe in predloge vsak občan, delovne in druge organizacije, ustanove ter skupnosti. Pripombe se sprejemajo v roku 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS na kraju javne razgrnitve dokumenta. St. 350-2/81-1 Cerknica, dne 16. junija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknice Franc Sterle 1. r. DOMŽALE 1088. ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981—1985 leta 1. člen Spremeni oziroma dopolni se 17. člen samoupravnega sporazuma tako da glasi: »Potrebna sredstva za uresničevanje zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev -iz prejšnjega člena so po posameznih zdravstvenih dejavnostih iz prejšnjega člena opredeljena znotraj sredstev za celovit program zdravstvenih storitev v prilogi III od prvotno planiranih skupnih prihodkov 245.918 na 275.309 din (povečanje za 29.391 din).« 2. člen Povečana sredstva po prvem členu tega aneksa, se bodo zbrala: a) iz prispevne stopnje iz dohodka na osnovi BOD, ki se od 1. 7. do 31. 12. 1981 poveča od 8,76°/« na 10,76; b) iz sredstev drugih SIS družbenih dejavnosti na nivoju občine s tem, da se dosedanje prispevne stopnje ne spreminjajo glede na gibanje BOD. 3. člen Tako zbrana sredstva bo občinska zdravstvena skupnost namenila za pokrivanje splošno ambulantno in dispanzerskega zdravstvenega varstva, zobozdravstveno varstvo, bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo. S temi sredstvi se bo pokrivala izguba in prekoračeni programi izvajalcev za leto 1980 ter delno pokrivanje predloženih programov izvajalcev za leto 1981. 4. člen Izvajalci in uporabniki morajo finančne programe uskladiti z določili tega aneksa na nivoju občinske zdravstvene skupnosti. « 5. člen Ta aneks k samoupravnemu sporazumu o teme-.yih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981—1985 za leto 1981 začne veljati, ko ga sprejme večina podpisnikov, uporablja pa se od 1. 7. 1981 dalje. St. 76/81 Domžale, dne 25. maja 1981. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Domžale i Franc Jeraj 1. r. IDRIJA \ 1089. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o' skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 9. člena odloka o pravicah in dolžnostih izvršnega sveta občine Idrija na področju družbene kontrole cen in o načinu ure- sničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 12. junija 1981 sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Idrija v potrditev 1. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati Skupnosti za cene občine Idrija v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev: — osnovne in specialne vrste kruha, — gradbeništvo: — visoka gradnja; gradnja, rekonstrukcija, • adaptacije in popravilo gospodarskih, stanovanjskih in drugih zgradb, — instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu, napeljava in popravila gradbenih instalacij: notranje vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije, plinske instalacije, instalacije osebnih in tovornih dvigal, klimatizacijskih naprav, premičnih stopnišč ipd. — stanarine in najemnine — individualna komunalna poraba: voda, kanalščina, odvoz in zasipanje smeti — domovi upokojencev — oskrbnine v vrtcih in dijaških domovih — malice in kosila v šolah ' , 2. člen Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošljejo cenike Skupnosti za cene občine Idrija v Idriji v potrditev, preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. Za organizacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti. 3. člen , Skupnost za cene občine Idrija izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok neha veljati odlok O ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve iz občinske pristojnosti (Uradni list SRS, št. 38/79). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-8/80 Idrija, dne 12. junija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija mag. Marijan Groff T. r. 1090. Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) Skupnost za cene občine Idrija, izdaja NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene zaradi spremljanja i. Temeljne in druge organizacije združenega dela in samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) morajo pošiljati Skupnosti za cene občine Idrija obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen teh proizvodov in storitev iz pristojnosti občine zaradi spremljanja: — kremenov pesek, — kamen, gramoz, pesek — vsi proizvodi — prevoz blaga v cestnem proipetu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki — prevoz potnikov s taksi avtomobil’ — gostinske storitve v celoti — obrti: avtomehanika, avtokleparstvo, avtoličar-stvo, avtoelektrika, precizna mehanika, urarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, ključavničarstvo, strojno ključavničarstvo, elektronalehanika za gospodinjske aparate, RTV in radiomehanikai, izdelovanje živilskih proizvodov (kis, sodavica), slaščičarstvo, vsa stavbna obrt (zidarstvo, steklarstvo, parketarstvo, krovstvo, tesarstvo, pečarstvo, soboslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, elektroinstalaterstvo, vodoinstalaterstvo, insta-laterstvo za centralno kurjavo, termoizolacija, tera-cerstvo), izdelava cementnih izdelkov, moško in žensko frizerstvo ter kozmetičarstvo, kemične čistilnice in pralnice, čiščenje in mazanje vozil, razmnoževanje in fotokopiranje, fotografiranje, žagarstvo, dela s težko in lahko gradbeno mehanizacijo, montaža in prodaja plina, izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov, izdelava in popravilo lesenih predmetov, izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume, izdelava predmetov iz plastičnih mas, izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov, izdelava in popravilo tekstilnih predmetov, vsi izdelki, ki jih proizvajajo POZD, — izobraževanje (razni tečaji, avto šole), — dimnikarske storitve — pogrebne storitve — tržnice — obdelava podatkov 2. Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike Skupnosti za cene občine Idrija v potrditev. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati: 1) naziv samoupravnega akta, na osnovi katerega se oblikujejo cene in datum njegovega sprejetja, 2) ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnOloških in komercialnih značilnosti, 3) mersko enoto, 4) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena), 5) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo), 6) za proizvod oziroma storitev, katerih cena se spremlja, prejšnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene, 7) datum sklepa o potrditvi cenika od strani sa^-moupravnega organa, 8) ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in je v skladu z dogovori o uporabi meril ter kriteriji, sprejetimi v okviru dejavnosti, 9) obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembo cene. Skupnost za cene občine Idrija lahko zahteva od predlagatelja dodatne podatke in pbjasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80). Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih, ki ju podpiše pooblaščena oseba, najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitev po ceni iz obvestila. 4. Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki v skladu s 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi sporazumi, ni treba pošiljati Skupnosti za cene občine Idrija obvestil o cenah zaradi spremljanja razen, če gre za cene proizvodov oziroma storitev za končno porabo. 5. Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala Skupnost za cene občine Idrija oziroma družbenimi dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Idrija ali skupnost za cene občine Idrija. 6. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-8/80 Predsednik sveta Občinske skupnosti ta cene Stojan Petrič, dipl. oec. 1. r. 1091. Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Idrija NAVODILO o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Idrija v potrditev 1 Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine Idrija, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki ter njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) pred pričetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Skupnosti za cene občine Idrija. 2 Obvestilo o cenah mora vsebovati: 1. naziv samoupravnega akta, na osnovi katerega se oblikujejo cene in datum njegovega sprejetja 2. ime proizvoda oziroma storitve, s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti 3. mersko enoto 4. prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, za katerega se pošilja cenik v potrditev, skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena ipd.) 5. prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo) <, 6. za proizvod iziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno, oblikovano v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene 7. datum sklepa o potrditvi cenika, ki je poslan v potrditev od strani samoupravnega organa 8. ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in je v skladu z dogovori o uporabi meril ter kriteriji, sprejetimi v okviru dejavnosti 9. obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembe cene. Skupnost za cene občine Idrija lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kokntroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupnih proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev. Ce cenik n* vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke bo Skupnost za cene občine Idrija opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli ceri. Stelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne lyo ustrezno dopolnila v določenem roku. 3 To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta Občinske skupnosti za cene Stojan Petrič, dipl. oec. 1. r. LAŠKO 1092. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 295. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji 10. junija 1981 sprejel ‘ SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve urbanističnega reda Brezno—Belovo 1. člen Javno se razgrne osnutek dopolnitve urbanističnega reda Brezno—Belovo, ki ga je v aprilu 1981 izdelal Razvojni center Celje, TOZD planiranje. 2. člen isnutek dopolnitve urbanističnega reda bo javno ,wzgrnjen od 1. do 31. julija 1981 in sicer: — ,na Kđmiteju za družbeno planiranje in razvoj občine Laško vsak dan, razen ob.sobotah in nedeljah, od 7. do 15. ure, ob sredah do 17. ure, — v poslovnih prostorih Merxa v Sedražu nad Laškim vsa dan, razen ob nedeljah, od 7.30 do 14.30, ob sobotah samo do 12. ure. 3. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo Komiteju za družbeno planiranje in razvoj občine Laško. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu. SRS St. 350-2/81 Laško, dne 10. junija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r. 1093. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 295. čle- na statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji dne 10. junija 1981 sprejel tale SKLEP 1 Sprejme se manjši odmik od urbanističnega reda krajevne skupnosti Vrh nad Laškim (Uradni list SRS, št. 1/80) s tem, da se območje zazidave razširi na pare. št. 8/2 k. o. Vrh na Laškim za gradnjo gasilskega doma. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-146/81-1/2 Laško, dne 10. junija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1094. Na podlagi 185. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), je skupščina občine na skupni seji zborov občinske skupščine dne 24. junija 1981 sprejela ODLOK o podelitvi domicila španskim borcem 1. člen V spomin in zahvalo za sodelovanje v revolucionarnem boju španskega ljudstva proti fašizmu, ki je Oil obenem tudi boj za svobodo delavskega razreda Jugoslavije in njihovih velikih zaslug v narodnoosvobodilnem boju, podeljuje Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje domicil španskim borcem Slovenije. 2. člen ' Spominsko listino o podelitvi domicila se izroči predstavnikom španskih borcev na otvoritvi kulturnega doma Španski borci dne 4. julija 1981. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/73-01 Ljubljana, dne 25. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje \ Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1095. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1981 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Prihodke 264,790.427,60 Odhodke 264,790.427,60 3. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din Prihodke 4,046.877,70 Odhodke 600.000,00 Presežek prihodkov . 3,446.877,70 4. Člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 3,446.877,70 din se pre- nese v rezervni sklad proračuna za leto 1981. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • St. 400-11/81 Ljubljana, dne 24. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. Bilanca prihodkov in razpored prihodkov po glavnih namenih v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 Vrsta Prihodki Doseženo Glavni din namen Razpored prihodkov Porabljene din 1 Davki od osebnega dohodka in na dohodek 2 Prometni davek na premoženje in na dohodek od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 178,427.654,65 68,966.615,80 6,347.186,70 3,945.170,90 7,103.799,55 Skupaj 264,790.427,60 01 Dejavnost organov družbenopo-. litične skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopol. organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 07 Kulturno prosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Prispevek proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu T7 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj 80.273.690.00 5.026.190.00 11.143.900.00 27,109.843,10 1.299.450.00 11,471,011,90 622.437,85 16,900.549,75 13.665.500.00 29,601.000,00 18,461.919,40 1.526.508.00 47,688.427,60 364,790.427,60 1096. Na podlagi 202. člena ter 205. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 23. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/30) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in na seji zbora združenega dela dne 24. junija 1981 sprejela ODLOK o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se pn občinski upravi za družbene prihodke ustanovi družbeni svet za področje družbenih prihodkov (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet). 2. člen Družbeni svet razpravlja, daje mnenja in zavzema stališča ter daje predloge o oblikovanju politike družbenih prihodkov za financiranje splošnih družbenih potreb, spremlja izvajanje sprejete politike na področju družbenih prihodkov iz pristojnosti ob- činske uprave za družbene prihodke in daje predloge, mnenja ter zavzema stališča o vprašanjih iz delovnega področja občinske uprave za družbene prihodke. Družbeni svet v skladu z zagotavljanjem demokratičnega odločanja v samoupravnih institucijah občine zlasti: 1. razpravlja, izmenjuje in usklajuje mnenja ter daje pobude in predloge oziroma sprejema stališča k osnutkom in predlogom splošnih aktov, ki jih pripravlja občinska uprava za družbene prihodke in sprejema skupščina občine za področje — davkov občanov in civilno pravnih oseb, ki jih plačujejo iz osebnih dohodkov, od dohodkov in od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, — davkov od prometa s proizvodi in plačil za storitve ter davkov od prometa z nepremičnim premoženjem, — upravnih in komunalnih taks; 2. razpravlja, daje mnenje in predloge k samoupravnim aktom, s katerimi se zavezujejo občani, družbene pravne in civilno pravne osebe, plačevati določene obveznosti za financiranje splošnih družbenih potreb in potreb posebnega pomena; 3. razpravlja, daje mnenja, predloge in pobude k izvajanju zakonov, odlokov in samoupravnih aktov, katere je pristojna izvajati občinska uprava za družbene prihodke; V zvezi s tem proučuje kako občani, družbeno pravne in civilno pravne osebe izpolnjujejo prej omenjene akte — predvsem v pogledu prijavljanja dohodka in izpolnjevanja predpisanih obveznosti ter kako občinska uprava za družbene prihodke pristopa k tem nalogam, da zagotovi najučinkovitejše in smotrno izpolnjevanje; 4. razpravlja in spremlja, kako občinska uprava za družbene prihodke izvaja sklepe, navodila in načelna stališča skupščine občine in njenega izvršnega sveta; 5. razpravlja o pridobivanju prihodkov občanov ter sprejema stališča in pobude za odpravljanje morebitnih nesorazmerij med pridobivanjem prihodkov in stanjem premoženja; 6. razpravlja, sprejema mnenja in stališča ter daje pobude za čimširše in smotrnejše uvajanje so-dpbnih metod dela v občinski upravi za družbene prihodke; t 7. razpravlja ter zavzema mnenja in stališča o splošnih aktih, ki jih izdaja funkcionar občinske uprave za družbene prihodke; 8. razpravlja ter zavzema mnenja in stališča o organiziranosti in kadrovski politiki občinske uprave za družbene prihodke. pružbeni svet lahko razpravlja o vseh drugih vprašanjih s področja pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke, kadar šteje, da je izkazana potreba. 3. člen Družbeni svet lahko zahteva od funkcionarja občinske uprave za družbene prihodke, dS predloži potrebna poročila o delu ali informacije o določenih okoliščinah in stanjih na področju izvajanja politike družbenih prihodkov. Funkcionar občinske uprave za družbene prihodke je dolžan proučiti vse predloge, mnenja in stališča družbenega sveta, ki jih je ta sprejel po določenih vprašanjih. V primeru, da funkcionar uprave za družbene prihodke ne sprejme predloga, mnenja ali stališča družbenega sveta, je to o tem dolžan obvestiti izvršni svet in družbeni svet ter navesti razloge za odklonitev. Kadar družbeni svet obravnava določeno vprašanje iz pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke na pobudo delovnih ljudi, občanov ali samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, je o svojem .mnenju oziroma stališču, poleg občinske uprave za družbene prihodke, dolžan obvestiti tudi pobudnike. 4. člen Udeleženci v delu družbenega sveta so: 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, 3. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Obrtno združenje občine Ljubljana Vič-Rudnik Tržaška 15, 10. Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov Skupščine mesta Ljubljane, 11. Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, Vilharjeva 33, 12. Občinska uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Udeleženci v delu družbenega sveta iz prejšnjega člena imajo v svetu po enega delegata. Udeleženci v delu družbenega sveta določijo stalnega koordinatorja, ki ureja razmerja do družbenega sveta. Udeleženci v delu družbenega sveta pošiljajo delegata na seje družbenega sveta v skladu z določbami svojih samoupravnih aktov oziroma kakor odloči ustrezni samoupravni organ udeleženca. Delegat se na seji družbenega sveta izkaže s pooblastilom 6. člen Funkcionar občinske uprave za družbene prihodke je dolžan delati v (jelu družbenega sveta in sodelovati na sejah. 7. člen Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik izvršnega sveta skupščine občine ali član izvršnega sveta, ki ga določi predsednik izvršnega sveta. 8. člen Družbeni svet sprejme poslovnik'o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način dela, uresničevanje javnosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta. 9. člen Strokovna in druga opravila za delo družbenega sveta opravlja občinska uprava za družbene prihodke. 10. člen Sredstva za delo družbenega sveta zagotavlja skupščina občine v proračunu. < 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-19/81 Ljubljana, dne 24. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1097. < Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 617. člena, 618. člena, drugega odstavka 623. člena, 628. in 631. člena zakona o,združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic ih družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela, zbora' krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. junija 1981 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji ARS INŽENIRING, Ljubljana, Rožna dolina c. VI/36 1 Skupščina občine Ljubljana Vifr-Rudnik ugotavlja, da so v delovni organizaciji ARS INŽENIRING, Ljubljana, Rožna dolina c. VI/36, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in dg so huje oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrecno določata 619. in 620. člen zakona o združenem delu in 1. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. V delovni organizaciji ARS. INŽENIRING, Ljubljana. Rožna dolina c VI/36 se zaradi izredno hudih kršitev določil 619. in 620. člena zakona o združenem delu ter 1 člena zakona o sprejemanju začasnih uk-"pov družbenega varstva samoupravnih pravic in Iružben? lastnine imenuje začasni organ družbenega varstva — kot individualni organ, začasno se omejijo pristojnosti iz delovnega področja vodje splošnega sektorja ter nekatere samoupravne pravice delavcev. 3 V delovni organizaciji ARS INŽENIRING se Imenuje za začasni organ družbenega varstva Miran Ver del, dipl. oec., Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 86e. Ko začne z delom v delovni organizaciji začasni organ: . 1. preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa Radenko Komljenovič, dipl. inž. mont, 2. preneha opravljati dela in naloge iz pristojnosti vodje splošnega sektorja Boris Ivanovski, 3. se razpusti delavski svet delovne organizacije, 4. se razpusti disciplinska komisija delovne organizacije, 5. se začasno omeji uresničevanje posameznih pravic delavcev, ko z osebnim izjavljanjem odločajo o vprašanjih, ki po zakonu sodijo v delovno področje delavskega sveta — pri določanju poslovne politike in ukrepov za za njeno izvajanje, — pri dajanju smernic in navodil izvršilnim organom. I Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. Začasni organ prevzame tudi vse pristojnosti iz delovnega področja vodje splošnega sektorja, pristojnosti iz področja disciplinske komjsije do njene izvolitve ter prevzame pravico odločanja o zadevah, ki sodijo v pristojnost delavskega sveta in o katerih so s tem ukrepom začasno omejene pravice odločanja delavcev z osebnim izjavljanjem. 4 Začasni organ zastopa in predstavlja delovno organizacijo ARS INŽENIRING. 5 \ Začasni organ je dolžan: — zagotoviti, da se odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri finančno materialnem poslovanju, — zagotoviti opravljanje dejavnosti delovne organizacije ARS INŽENIRING skladno z določili 411. člena zakona o združenem delu, — odpraviti ugotovljene kršitve določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, ter zagotoviti'spoštovanje določil dogovora v letu 1981, — da bodo delavci delovne organizacije uskladili svojo organizacijo in samoupravne splošne akte z zakonom o združenem delu ter sprejeli vse samoupravne splošne akte delovne organizacije, — zagotoviti uresničevanje samoupravnih pravic delavcev o celotnem poslovanju delovne organizacije, o fiAančnomaterialnem poslovanju, o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavca v združenem delu, — zagotoviti izvedbo volitev v disciplinsko komisijo, — zagotoviti uresničevanje samoupravne delavske kontrole delavcem v oblikah, ki so določene v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije in z zakonom, — pripravi koncept razvoja delovne organizacije. 6 Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. Skupščina pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva. 7 Začasni organ, delavci delovne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, Služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan. 8 Delovna organizacija ARS INŽENIRING je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Začasni organ prejme mesečno denarno nagrado, katero določi izvršni svet, upoštevajoč odgovornost, obseg dela in uspešnost začasnega organa. 9 Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 10 , Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 017-1/81 Ljubljana, dne 24. junija 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vlil Belič 1. r. SEVNICA 1098. Na podlagi 41. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica na svoji seji dne 23. junija 1981 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih leta 1981 I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 950 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi, oziroma v katero spada 'do 2.200 din mesečno na družinskega člana; 2. 650 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada od 2.200 do 2.600 din mesečno na družinskega člana; 3. 400 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada od 2.600 do 3.200 din mesečno na družinskega člana; 4. 350 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada od 3.200 do 3.900 din mesečno na družinskega člana. - Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine (vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodka od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki od premoženja, štipendije, vajeniške nagrade, preživnine ter vse že dodeljene socialne dajatve). Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. II Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: — 320 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok; — 150 din mesečno dtrok, ki ima edinega hranilca. i Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo 1.395 din mesečno. Komisija pri Občinski skupnosti otroškega varstva ima pravico, da v izjemnih primerih določi drugače (bolezen v družini itd.). III Za člane občanove družine se štejejo še starši, sorodniki in drugi, ki so z darilno pogodbo oddali zemljišče in si izgovorili preužitek, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.395 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. IV Z objavo tega sklepa neha veljati sklep, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/81 z dne 14. aprila 1981. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. maja 1981. A Predsednik skupščine Občinske skupnosti ' otroškega varstva Sevnica Jože Gole 1. i 1099. Na podlagi 41. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica na svoji seji dne 23. junija 1981 sprejela SKLEP o višini denarne pomoči za otroke Iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1081 I Otroci iz kmečkih in drugih družin,' ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravico do denarne pomoči v znesku 360 din mesečno. II Težje telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne pomoči: — 320 din mesečno, če so težje telesno ali duševno prizadeti; — 150 din mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec. Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina ali drug dohodek ne presega 1.395 din mesečno. 1. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka; — da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, lahko komisija pri Občinski skupnosti otroškega varstva prizna pravico do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi Večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnost staršev. 3. Občinska skupnost otroškega varstva Sevnica lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč, kot je določena v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno š socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlagi števila otrok in višine denarne pomoči, določene s I. točko tega sklepa. 4. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohod-k*- IV Za člane občanove družine se štejejo starši, sorodniki in drugi, ki so z darilno pogodbo oddali zemljišče in si izgovorili preužitek, ki jih občan in nje- gov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.395 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. V Z objavo tega sklepa neha veljati sklep, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/81 z dne 14. aprila 1981. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. maja 1981- Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica Jože Gole L r. SLOVENSKA BISTRICA 1100. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 38. in 39. člena statuta krajevne skupnosti Studenice je skupščina krajevne skupnosti Studenice dne 21. junija 1981 sprejela SKLEP o razpisu II. referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Studenice 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi II. samoprispevka v denarju za financiranje že sprejetega srednjeročnega programa v krajevni skupnosti Studenice in sicer: Celotna sredstva za skupne naložbe po srednjeročnem programu 1981—1985. 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 5. julija 1981. 3. člen Sredstva zbrana s tem samoprispevkom bodo namenjena izključno za realizacijo sprejetega srednjeročnega programa. Po izračunskih osnovah iz decembra leta 1980 bo po uvedbi samoprispevka zbranih na območju krajevne skupnosti Studenice 3,000.000 din. / , 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. avgusta 1981 do 31. julija 1986. , 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Studenice po stopnji 2,5 %> od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja.ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov, 2. upokojenci od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic od osnov, od katerih se odmerjajo davki in prispevki. 6. člen Poleg oprostitve iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevka tudi: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, kateri ne presegajo zneska 4000 din; 2. kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka na katerega se oprostitev nanaša; 3. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. Samoprispevek se ne plačuje od: — socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in dijakov, nagrad učencev v gospodarstvu ter regresa za letni dopust. 7. člen. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebni žiro račun pri krajevni skupnosti Studenice. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju dohodka bo kontrolirana služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava, i 8. člen Referendum bo vodila in ugotavljala izid volilna komisija krajevne skupnosti Studenice. 9. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Studenice Glasovnica Na referendumu 5. julija 1981 za uvedbo II. samoprispevka. v denarju za dobo petih let, to je od 1. avgusta 1981 do 31. julija 1986, za krajevno skupnost Studenice za financiranje že sprejetega srednjeročnega programa, ki ga je sprejela skupščina krajevne skupnosti Studenic,e dne 21. junija 1981 glasujem »ZA« »PROTI« (Pečat) Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka pa obkroži »PROTI«. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Studenice. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Studenice Ivo Pajek 1. r. VRHNIKA 1101. Na podlagi 2. člena zakona o sarnoprispevku (Uradni list SRS, št.' 3/73), določil' statuta krajevne skupnosti in izida referenduma z dne 21. junija 1981 je svet krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo na svoji seji dne 22. junija 1981 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti Drenov grič -Lesno brdo 1. člen Za območje krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo, ki obsega naselji Drenov grič in Lesno brdo, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 21. junija 1981 uvede krajevni samoprispevek za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih (5) let in sicer od 1 julija 1981 do 30. junija 1986. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Skupna predračunska vrednost programa za katerega se bodo namenila sredstva zbrana s samoprispevkov znaša 8,000.000 din. Od - tega bi se s samoprispevkom zbralo 3.750.000 din. 4. člen ( S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se smejo uporabiti le za izvedbo programa razvpja krajevne skupnosti. 5. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnpsti Drenov grič-Lesno brdo:, 1. po stopnji 1,5 °/o delovni ljudje, ki dosegajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem d^lu in delovni ljudje zaposleni pri zasebnih delodajalcih, od neto osebnega dohodka in nadomestil osebnega dohodka; 2. po stopnji 1,5% upokojeni občani od osebnih,, invalidskih in družinskih pokojnin; 3. po stopnji 1,5 ‘Vo delovni ljudje, ki samostojno kot glavni poklic ali postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ali intelektualne storitve, od neto osebpega dohodka in nadomestil, katerega ugotovi uprava za družbene prihodke ter od osnove, ki presega osebne dohodke; 4. po stopnji 1,5 °/p delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarske ali poklicne dejavnosti in plačujejo davek iz dejavnosti V pavšalnem letnem znesku od osnove, ki je enaka povprečnemu neto osebnemu dohodku delavcev v združenem delu v SR Sloveniji za preteklo leto; 5. delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz gospodarskih ali poklicnih dejavnostih, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic še za normirane ali dejansko priznane materialne stroške; 6. po stopnji 3°/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, družbenih denarnih pomoči, pokojnin z varstvenim dodatkom, z zakonom zajamčenega osebnega dohodka, otroških dodatkov, štipendij, od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu ter od katastrskega dohodka, nižjega od 1.000 din, za tiste zavezance, ki imajo kmečko zdravstveno zavarovanje. Plačila samoprispevka so na lastno zahtevo lahko oproščeni tudi občani, katerih dohodek na družinskega člana znaša manj kot 40 “/o z zakonom zajamčenega osebnega dohodka. O oprostitvah iz prejšnjega odstavka odloča svet krajevne skupnosti in o svojih odločitvah za vsak primer za vsako leto izda poseben sklep 7. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na žiro račun pri SDK št. 50110-842-060-0500822 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo. 8. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, Od pokojnin, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu ter od dohodkov od avtorskih pravic obračunava samoprispevek in pri izplačilu odteguje izplačevalec. Od ostalih dohodkov navedenih v 5. členu tega sklepa odmerja in. izterjuje samoprispevek uprava za družbene prihodke Skupščine občine Vrhnika. 9. člen Od zavezancev, ki obveznosti iz samoprispevka ne izpolnjujejo v redu, se te prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravljala uprava za družbene prihodke Skupščine občine Vrhnika. 10. člen Za izvajanje programa sprejetega na'referendumu, za zbiranje sredstev in njihovo uporabo sta odgovorna skupščina in svet krajevne skupnosti. Za nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev ter izvajanje programa bo Skupščina krajevne skupnosti imenovala poseben organ. Skupščina in Svet krajevne skupnosti sta dolžna o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1981 dalje. v Drenov grič, dne 22. junija 198L Predsednik sveta krajevne skupnosti Drenov grič-Lesno brdo Janez Leskovec 1. r. 1102. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajfevne * skupnosti Drenov grič - Lesno brdo Volilna komisija krajevne skupnosti Drenov grič-Lesno brdo je ugotovila naslednji izid referenduma; 1. Skupščina KS Drenov grič-Lesno brdo je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/81 razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo. 2. Volilna komisija je cine 21. junija 1981 izvedla referendum za krajevno skupnost Drenov grič - Lesno brdo. 3. Od skupnega števila 492 glasovalnih upravičencev je glasovalo 463 ali 94,10 °/o. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 328 ali 66,66%. Proti je glasovalo 129 ali 26,21%, neveljavnih glasovnic je bilo 6. 4. Na podlagi navedenega izida je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina glasovalnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka. 5. Svet KS Drenov grič-Lesno brdo ima na podlagi določil zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja in 3. člena Zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja KS Drenov grič-Lesno brdo. Predsednik volilne komisije KS Drenov grič - Lesno brdo Miran Kržmanc 1. r. / ) VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1065. Odlok k soglasju k amandmajem k ustavi SFRJ 1511 1066. Odlok o soglasju k ustavnemu zakonu za Izvajanje amandmajev od I do VII k ustavi SFRJ 1511 1067. Odlok o pristopu in sklenitvi družbenega dogovora o zagotavljanju dela sredstev za delo Jugoslovanskega centra za teorijo in prakso - samoupravljanja »Edvard Kardelj« v Ljubljani za obdobje od leta 1981 do leta 1985 1511 1068. Odlok o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi ter statutu Skupnosti socialnega varstva Slovenije 1511 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1069. Odlok o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti republike, Republiški skupnosti za cene v potrditev 1512 1070. Odlok o nadomestilu za kritje negativnih razlik v cenah olja 1512 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1071. Odločba o razveljavitvi pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev delovne skupnosti Centra služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Škofja Loka 1512 1072. Odločba o razveljavitvi 2. točke 2. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost Šmarje pri Jelšah 1513 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1073. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj dav- kov Iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 1514 1074. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1514 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE ( j 1075^Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o ^Uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 s spremembami In dopolnitvami metodolitgije za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 1515 1076. Družbeni dogovor o Izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 1516 1077. Aneks k družbenemu dogovoru o Izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 1518 1078. Sklep o ugotovitvi, da Je družbeni dogovor o na- čelih In merilih za razmeščanje Izvajanja vzgojno-Izobraževalnih programov usmerjenega Izobraževanja v SR Sloveniji sklenjen 1519 Stran 1079. Družbeni dogovor o načelih in merilih za razmešča- nje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji 1519 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1080. Sklep o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik 1522 1081. Odredba o spremembi odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene mesta Ljubljane v potrditev 1523 1082. Sklep o družbenem planu občine Brežice za ob- dobje 1981—1985 1523 1083. Odlok o načelih izvajanja prostorskega dela družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami (Brežice) 1524 1084. Odlok o prenehanju veljavnosti urbanističnega programa za občino Brežice 1525 1085. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča (Brežice) 1525 1086. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Brežice 1526 1087. Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnilnega zazidalnega načrta »Peščifnk« v Cerknici 1527 1088. Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981.—1985. leta 1527 1089. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode In storitve Skupnosti za cene občine Idrija v potrditev 1528 1090. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene zaradi spremljanja (Idrija) 1528 1091. Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Idrija v potrditev 1529 1092. Sklep o Javni razgrnitvi osnutka dopolnitve urbanističnega reda Brezno—Bclovo (Laško) 1530 1093. Sklep o manjšem odmiku od urbanističnega reda krajevne skupnosti Vrh nad Laškim 1530 1004. Odlok o podelitvi domicila španskim borcem (Ljubljana Moste-Polje) 1530 1095. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 *1531 1096. Odlok o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 1531 1097. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji ARS INŽENIRING, Ljubljana, Rožna dolina c. VI/36 (Ljubljana Vič-Rudnik) 1533 1098. Sklep o višini denarnih pomoči, in dohodkovnih pogojih leta 1981 (Sevnica) 1534 1099. Sklep o višini denarne pomoči za otroke iz kmeč- kih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Sevnica) 1535 1100. Sklep o razpisu II. referenduma za uvedbo samo- prispevka na območju krajevne skupnosti Studenice (Slovenska Bistrica) 1535 1101. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ures- ničitev programa razvoja krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo (Vrhnika) 1536 1102. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo (Vrhnika) 1537 Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1881 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometneg; davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72