B, 8edivy. Znamenita spreobr« nitev, Vsaka yelika ideja mora iti pred svojim poveličanjem preko Golgote. Čim večja je ideja, tem daljši je križev pot. Prav posebno velja to za idejo cirilometodijsko, idejo zedinjenja katoliških in pravoslavnih kristjanov, ki jo je vrgel v svet eden največjih slovenskih sinov, škof Slomšek. Vse druge njegove zasluge, ki se mnogo bolj slavijo, so mnogo manjše v primeri s to. Njegovo bratovščino sv. Cirila in Metoda je zamenjalo popolnejše in svojemu cilju bolj primerno Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki uživa posebno naklonjenost sedanjega sv. očeta. Dočim se je bratovščina ohranila samo v lavantinski škofiji, se je Apostolstvo razširilo na Cehoslovaškem, v najnovejšem času tudi v Belgiji in na Poljskem. Da delo za versko zedinjenje ni brez sadov, nam kaže slučaj, ki ntegne imeti enake posledice kakor svojčas prestop angleškega protestanta Newmana v katoliško Cerkev. Pred kratkim je vstopil v katoliško Cerkev s 25 tovariši ravnatelj pravoslavnega seminarja v Vilni, Filip Miorosov. Ob tej priliki je poslal svojemu dosedanjemu nadpastirju, pravoslavnemu nadškofu v Vilni pismo, ki ga je priobčil tudi >Dnevnik Vilenski«. Ker bo morda mar•sikoga zanimalo, ga priobčujemo dobesedno: »Po dolgem premišljevanju sem se odločil, da napravim zelo važen korak. Sklenil sem, da postanem član take verske družbe, ki je njen najvisji poglavar rimski papež. Ko to storim, poslušam glas svojega prepričanja, da je prava Cerkev tam, kjer najdemo Petra v njegovih naslednikih. S tem pismom se Vam, prevzvišeni nadškof, zahvaljujem za vso pozornost, ki ste mi jo dosedaj posvečali. Obenem se hočem z njim posloviti od svojih dosedanjih tovarišev, s katerimi ne morem več sodelovati. Ko Vas zapuščam, Vas prosim, da bi mi verjeli, da ni moj korak nikaka izdaja. Ko namreč postajam član katoliške Cerkve, ostajam zvest istinitemu pravoverju (pravoslavju), ki so ga učili sv. cerkveni očetje in učeniki in zvest nerazdeljivi Cerkvi. Ni se mi treba odpovedati krasnega vzhodnega obreda v jeziku naših sy. apostolov sv. Cirila in JVIetoda, obreda, ki ga je priznal in ga odobrava papež poleg latinskega. Priznavanje papeža za najvišjo oblast v Cerkvi mi ne brani, da se ne bi smatral za dobrega sina svojega vroče ljubljenega ruskega naroda, kakor ni oviralo enega izmed največjih slovanskih mož, filozofa Vladimirja Solovjeva, da je sprejel katoličanstvo, čeravno je ostal Rus. Zakaj bi naj bilo zmanjšano moje rusko narodno mišljenje, če vstopim v Cerkev, ki je mednarodna in za vse narode, a ne protinarodna'' Ko se ločim od Vas, vem, da me boste izobčili in proglasili za odpadnika. Toda to me ne vznemirja in jaz Vam odpuščam. Vem namreč, da se zavzemate za cerkev, ki je ločena od Rima in da radi tega ne morete postopati drugače s temi, ki Vas zapuščajo. Trdno pa verujem, da Vaše izobčenje ne more škodovati moji »nuši. Ne morete me ločiti od mističnega telesa Kristusovega in od ljubezni do Njega. Nad vse ljubim Krista in Njegovo sv. Cerkev. Ljubil bom v njem vse svoje brate in prosil fciom Najvišjega, da bi dal milost, da bi mnogi od vas prišli k skali, ki je na njen Odrešenik zgradil svojo Cerkev. V teh težkih in žalostnih časih more varno stati prava pravoslavna cerkev edino na tej skali. Prosim Vas, ne iščite podpore za svojo cerkev ne v Moskvi, oe v Carigradu, še manj pa pri angleŠkem protestantskem nadškofu v Canterbury-ju, nego iščite jo v središču cerkvenega edinstva , v Rimu!« Mi mladi, ki nismo odgovorni za morebitne napake kake politične stranke, ki smo se do mozga otresli paganske nacionalne •zagrizenosti, kljub vroči ljubezni do svojega naroda, ki hočemo pripravljati pot kraljestvu božjemu z ljubeznijo in lastnim dobrim zgledom, želimo biti pijonirji dela za cerkveno zedinjenje. ilščite resnico, poglobite se v cerkvene očete, ostanite v svoji cerkvi, dokler vam vest dopušča, izpolnjujte njene zapovedi, po ljul>ezni pa naj spozna svet vas pravoslavne in nas katoličane, da smo Kristusovi učenci!« kličemo pravoslavnim, vzhodnim kristjanom. Veseli nas, da je sv. oče Pij XI. tako naklonjem Slovanom in cerkvenemu zedinjenju. Lep zgled njegove ljubezni do Slovanov, je ustanovitev posebne kongregacije za versko zedinjenje, ki ima «voje središče v opatiji du Mont Cesar v Louwainu v Belgiji. Re¦iovniki iz te kongregacije se morajo pečati po želji sv. očeta z vzhodnim bogoslovjem, učiti se slovanskih jezikov in nesti vzhodnira slovanskim narodom pod komunistično diklaturo Krislovo blagovest. Slovenci bodo najboljše proslavili Slomška in dali duška veselju nad tako znamenito spreobrnitvijo, če bodo v vsaki lupniji ustanovili in širili Aposlolstvo sv. Cirila in Metoda.