SlStf. 32, [ents toneniE ts$ \г pasla I fzhaifi retrtek zvečci. - Ured- 'i Prof. Albert Sič Gradarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA dne 12, avgusta 1926. Posamezna štev. stane 25stotink. Letnik 811, osre 1тлј1ли& (ent-2 Q4 VICE za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosli.l kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 slok, za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 120, oglase denarnih zavodov L 2 — Mali oglasi: 50 Slot. za besedo, najmanj L 5' — Cenjenim naročnikom! Današnji številki «Novic» smo priložili vsem naročnikom poštne položnice za vplačilo zaostale naročnine tet POZIVAMO VSE ONE, ki še niso izpolnili te dolžnosti, da se nemudoma odzovejo današnjemu zadnjemu opominu in še tekom avgusta poravnajo naročnino do konca tekočega leta. One naročnike, ki se ne bi odzvali našemu pozivu ali pa ga sploh prezrli, bomo BREZ VSAKEGA OBZIRA ČRTALI iz seznama naših naročnikov in istočasno ukinili nadaljnje dostavljanje lista. Naročnike pa, ki so pravočasno in točno poravnali naročnino, f c p 1 o naprošamo, da oddajo položnice prijateljem in znancem, ki še niso naši naročniki, ter nam na ta način pomorejo razširiti krdg naših naročnikov. UPRAVNIŠTVO. Na otoku, vladata vzoren red in sna- mi, kar daje povod dolgotrajnim pre-ga, le žal, da pride često do nešpora-i pirom in semintja tudi celo prete-zumljenja med prebivalkami sami- pom. TEDENSKI PREGLED Novi predpisi za javne prireditve Predvčerajšnjim je bil podpisan odlok-zakon, ki vsebuje nove določbe za dovoljevanje javnih prireditev. Ta ukaz se tiče javnih prireditev znanstvenega in dobrodelnega: značaja, športnih ter spominskih. Po tein ukazu se mora za take prireditve zaprositi za dovoljenje prefekta pokrajine, kateri izda na to tozadevno dovoljenje po posvetovanju s posebno komisijo, ki se ima v to svrho ustanoviti pri vsaki prefekturi. Novi zakon prepoveduje manifestacije, ki niso v skladu z državljansko zavestjo, in take, ki bi radi pomanjkanja (sredstev, radi pomanjkljive organizacije in radi drugih sličnih prireditev v istem času morebiti ne mogle doseči cilja, ki so si ga postavile. Ta odlok zakon stremi v prvi vrsti za tem, da se onemogočijo prireditve, katerim je namen protidržavna propaganda, nadalje predpisuje, da sc ima dovoliti prireditev le takih javnih manifestacij, iz katerih odseva stanje znanosti in umetnosti v državi. S tem se ho poleg tega še omejilo število prireditev, v kolikor se bodo v bodoče dovoljevale le tiste prireditve, ki bodo nudile zadosti poroštva za ugoden izid in katerih namen bo odgovarjal res- ničnim zahtevam dobrodelnosti. Takim prireditvam se hoče v bodoče zagotoviti boljši vspeh s tem, da se bo obračunalo s prevelikim cepljenjem prispevkov. Prošnjo za dovoljenje za organizacijo manifestacij je treba skupno s potrebnimi s potrebnimi listinami predložiti mesec dni prej pristojni 0 1V111 L1JV1V prefekturi! Pokrajinsko komisijo,!/, žitno bitko,' _____ y, 11V„ katere predsednik je prefekt, se j zmanjšano vnemo, hoče vlada dose-stavljajo poveljnik presidija, šol Italija. Pretekli teden je potekel v Italiji v znamenju boja za gospodarsko osamosvojitev države. Vlada se trudi, da bi preprečila padanje lire, in je pri teh svojih prizadevanjih izdala ukrepe, katerim je glavni namen, /la se zniža uvoz blaga iz inozemstva v državo. Med temi ukrepi so. že znani oni, s katerimi se hoče pripraviti italijansko ljudstvo do večjega varčevanja in med katerimi je gotovo najvažnejši ukaz, da se po vsej državi uvede enoten tip kruha, ki se naj odslej izdeluje le iz mešane moke. S tem se prepoveduje vsako izdelovanje finega peciva in slaščic iz moke. Tozadevni ukaz je bil v sredo predložen na gradu Racconigi kralju v podpis in bo te dni objavljen v Uradnem listu, nakar bo takoj stopil v veljavo. Š tem ukrepom in na drugi strani ki se nadaljuje z ne- ski skrbnik, politični tajnik pokrajinske fašistovske zveze, župan glavnega mesta pokrajine in v gotovih slučajih še en višji častnik kr. mornarice. Komisija se bo sestajala po enkrat na mesec na prefekturi in bo pretresala za dovoljenje prireditev predložene prošnje ter predlagala prepoved takih prireditev, ki ne odgovarjajo či, da bi Italiji ne bilo več treba uvažati žito iz .inozemstva, tako da bi domači pridelek žita zadostoval za potrebe italijanskega prebivalstva. Razumljivo je tedaj, da posveča vlada žitni bitki yso potrebno pažnjo in shodi za to bitko se vrstijo po vsej državi eden za drugim. Š posebno resnostjo promatra to vprašanje glav- juščih. Noto sta podpisali tudi romunska in grška vlada, ker so bolgarski komitaši izvršili že več vpadov tudi na romunsko in grško ozemlje. V tej noti je rečeno, da bodo prizadete vlade le tedaj verjele Bolgarski, da želi sodelovati pri pomir-jenju na Balkanu, ako bo njena vlada s potrebno energijo zatrla komit-ske tolpe v Bolgariji. Neugodne vremenske razmere, o katerih poročajo listi iz vseh delov sveta, ne prizanašajo letos tudi Jugoslaviji, kjer je po nedavnih poplavah,. o katerih so naši čitatelji že slišali, treba zabeležiti nove nalive in vremenska neurja od minole nedelje, ko je s posebno silo deževalo v Sloveniji in na Hrvatskem. Vreme tudi Srbiji ni prizaneslo. V več mestih je voda prodrla v nižje dele in v skladišča, kjer je poškodovala mnogo blaga. To se je predvsem dogodilo v Beogradu, Zagrebu in Celju. Ponekod je voda poplavila tudi železniško progo, kar je povzročilo nekoliko železniških nezgod. Po višjih gorah na Gorenjskem je povsod zapadel sneg. Radi nedavnih poplav v mariborski oblasti in v Banatu je bil v torek sklican ministrski svet, ki je sklenil, da se v svrho organizacije pomožne-! ga dela za nesrečne poplavljence ј-лл VJ-IICIUI Cl iu V JJ1 itSctllJt; glclv- ; V -L Л. ‘ i- vvvivv. j./ca. v i j ciiuc; ni tajnik fašistovske stranke Turati,' imenuje posebna komisija, ki se bo I , .* i „ . 1 , . ” I „ - „ 1 .. 1 1 • • 1 • -1 Tl O TVl /1C1 f- 1 1 Tl <-1 M y\ % tn** ir. t M r. t _ ki je te dni imel med drugimi velik shod v Palermu, kjer je pozval ljudstvo na vzdržno proizvajalno delo, svrham zakona. Komisija bo smela КГешГ тоГ^В? verige tudi predlagati izpremombe spo-j gospodarske sužnbsti, katere tiščijo redov onih prireditev, ki se po njenem mnenju bodo smele vršiti. Po posvetovanju s to komisijo ho prefekt izdal dovoljenje za vsako prireditev ali ga odrekel. Njegova odločitev ho v teh slučajih končno-V el javna. Ta odlok-zakon se ne tiče uradnih prireditev, nadalje prireditev, ki jih predvidevajo obstoječe določbe ali ki so dovoljene s posebnim zakonom. Tudi glede tradici-jonalnih prireditev ostane tudi v bodoče vse pri starem. na mestu nesreč prepričala o obsegu škode, ki so jo povzročile poplave. Ta komisija bo proučila tudi način za gradnjo novih hiš, kav se bo izvršilo deloma na stroške pdbora za po- rWOJ'VVtcil OiVC AUZrilUMi, fvcUUre llisci |0 ,7J-kV VH iv^JACA lici 11 VUJJUlc Italijo k tlom. Včeraj je imel Turati moC poplavljencem, deloma ,! .... ... .. 1, . „1 __ _ 's • j i • , i , ... v»ri r*n -1 wi z-.iT t T -C X-J 1-. . . . 1 „ 1 ’ . Novice iz vsega sveta Zanimiva žival Te dni so pri kopanju našli v mestecu Cassino (južno od Rima) prehistorično (predpotopno) ogromno žival; podobna je slonu, dolga je 20 metrov in uhlji (slonovi zo-imvi) so dolgi 2 metra in pol. Kako človek raste ? Človek v prvem letu starosti zraste za 20 centimetrov, če bi to hitrost rasti obdržal oo šestdesetega leta, bi postal velikan, visok j metrov. (Pri današnjih cenah sukna bi bilo io nekaj strašnega.) Čudno je to, da naši mozgam rastejo samo do tretjega leta, od tu naprej pa le prav malenkostno. V desetem letu so deklice povprečno par centimetrov večje od dečkov, pozneje na se to razmerje premeni tako, da je mož povprečno 12 cm večji od žene. Stradajoči človek umrje sele, ko je polovico svoje telesne teže izgubil. Slovani v Ameriki Lansko ljudsko štetje, katerega podatki so zdaj objavljeni, ugotavlja, da biva v Zedinjenih državah 36 milijonov tujcev. Izmed njih je Slovanov 5,200.000, t. j. 14 odstotkov. Največ je Poljakov 2,200.000, Rusov je 731.000 (Židje niso všteti, veliko Rusov pa ,e iz Galicije in Podkarpatske Rusije), nato dedi 622.000 Čehov, 629.000 Slovakov, 95.000 Ukrajincev, 268.000 Slovencev, do 306.000 Srbo-hrvatov in 31.000 Bolgarov. Slovani zelo počasi sprejemajo ameriško državljan Nova bolezen kot posledica poplav Iz Bratislave v Šleziji poročajo, da se je pojavila v ohlavskem okrožju, potem ko so ra,/r.iu ponehale v tamkajšnjih krajih poplave, nova i . 1 '* bolezen, katere karakteristični znaki so zelo 01oaU]Z]l ane visoka vročina in velika utrujenost. Bolezen prenašajo mušice. Na tej bolezni je obolelo doslej že kakih 100 oseb, večinoma poljedelskih delavcev iz krajev, ki leže ob močvirjih. Bakterija še ni najdena. Podobne vesti prihajajo tudi iz Jugoslavije. 10.000 steklenic v morju Amerikanci so vrgli lani v Atlanski ocean 10.000 zapečatenih steklenic, da bi ugoto- ctrug shod za žitno bitko v Cataniji, kjer je izrazil svoje prepričanje, da je prebivalstvo Catanije pripravljeno za vse preizkušnje in za vsako borbo. Glede italijansko-španske prijateljske pogodbe, ki je bila podpisana v Rimu v pondeljek, se strinjajo listi v tem, da je to pogodbo narekovala Italiji in Španiji njiju zemljepisna lega. ob Sredozemskem morju. Pogodba ni bila še objavljena in ni tedaj njena vsebina še znana, radi česar se glede nje omejujejo listi le na splošna razmotrivanja. Vendar pa zatrjujejo, da je nova pogodba prijateljstva med Italijo in Španijo naperjena proti francoskemu in angle-škemti vplivu na Sredozemskem morju. Jugoslavija. Radi večnih vpadov bolgarskih tolp na jugoslovensko o-zemlje je včeraj jugoslovanska vlada skupno z romunsko in grško izročila bolgarskemu zunanjemu ministru noto, v kateri zahteva, da bolgarska vlada razpusti na ozemlju Bolgarske tolpe makedonstvu- . . . , ------ pa na račun imovitejših poplavljencev, ki bodo dobili v ta namen daljša posojila. V Meksiki nadaljuje vlada boj proti cerkvi. Širijo se vesti, da ne bo ostalo pri preganjanju le katoliške cerkve, ampak da se bo vlada obrnila tudi proti protestantom. Dosedaj je bilo zaplenjenega že dosti cerkvenega premoženja. V več krajih je prišlo do krvavih spopadov med verniki in oboroženo silo in več ljudi je prišlo pri tem ob življenje. Radi tega nastopa meksikanske vlade proti katoliški cerkvi je bil izvršen atentat na predsednika, kateremu je pa ta-le srečno ušel. Meksikansko notranje ministrstvo je izdalo odredbo, da o-stane vse cerkveno premoženje, ki predstavlja v Meksiki naravnost ogromno vrednost, zapečateno, dokler se ne reši spor, ki je nastal med cerkvijo in državo. • * * Radi pomanjkanja prostora smo morali izpustiti poročilo o položaju v drugih državah. DNEVNE NOVICE vili, kakšni so morski tokovi. Eno je dobil neki ribič na Francoskem. Prišla je na otočje Azorov, kakor je povedal v steklenici zaprti listič; spuščena je bila v morje 11. decembra 1925. 26-letni mladenič — vseuči-liščni profesor Švicarski zvezni svet je imenoval 26 letnega profesorja dr. Riharda Kuhna z Dunaja, profesorja kemije na tehnični visoki šoli v Ziirichu. Dr. Kuhn je bil dosedaj privatni docent na univerzi v Mtinchen-u. Ženski otok V Tihem oceanu se nahaja na južni strani angleške Nove Gvineje prav majhen otok, imenovan Haire Amra, zeio počasi sprejemajo ameriško državljan- riQ v„tar-nr,, - ----’ st V o. Na prvem mestu so brezdomovinski ua katerem prebivajo izključno sa-Rnti Vitanu -..i__лп uio zenske. Vse moške nosi e onra.v- Rusi, izmed katerih se je naturaliziralo 40 otistot., med Poljaki je 28 odst. ameriških državljanov, med Bolgari 12 odstot. itd. -Urugi narodi bolj skrbijo za državljanstvo: dobilo ga je n. pr. 72 odstot. Nemcev, 64 odstotkov Angležev in 65 odstot. Švicarjev. mo ženske. Vse moške posle opravljajo popolnoma same in so na glasu kot zelo dobre mornarke. Moškim je dovoljen dostop na otok samo ob določenih dnevih za nekaj ur, sicer pa smejo prihajati na otok samo ženske. «NOVICE» POSVARJEN6. Tržaška prefektura nam je dostavila pred dnevi odlok, s katerim se odgovorni urednik «Novic» g. Janko Runtič posvafja v smislu in za učinke 2. in 3. člena kr. ukaza od 15. julija 1923 štev. 3288 (izpremenjenega v zakon od 31. decembra 1925 štev. 2309). Utemeljujoč ta odlok očita prefektura «Novicam», da pogostoma objavljajo netočne vesti in ten-dencijozne pripombe, ki da bi zamogle razgreti duhove in tako postati nevarne za javni red; dalje da se držijo smeri, ki da ni v skladu z načelom državljanske discipline. Končno se še ugotavlja v tem odloku, da so bile do sedaj «Novice» že devetnajstkrat zaplenjene (od tega sedemkrat v tekočem letu). Kaj pomeni to posvarilo za «No- le predobro znano. Pri tem moramo še pripomniti, da bi v slučaju drugega posvarila list moral menjati osebo odgovornega ravnatelja in da more tedaj prefektura tudi odreči potrdilo novemu odgovornemu ravnatelju. «Novice» zaplenjene. «Novice» od 5. avgusta tega leta so bile zopet zaplenjene, češ da je v tej številki pod naslovom «Zveza slov. učiteljskih društev razpuščena» objavljena, notica vsebovala sodbe in tendencijozne pripombe, ki da bi znale razburiti duhove ter postati tako nevarne za javni red. RAZPUŠČEVANJE NAŠIH DRUŠTEV. Radi zaplembe «Novic» od 5. t. m. moremo šele danes sporočiti našim čitateljem, da je bila pred dnevi razpuščena «Zveza slovan- —j t-., z ^ vi nt-vi i cL/pusuena «z-veza siovan- vice», bo našim čitateljem gptovo iških učiteljskih društev». S tem so bila razpuščena tudi vsa v Zvezi | posestnike, da so sc v pondeljek, X7"/> 1 4-1 YV 1 n TO «"1 /"1 V»1 1 cl 4-ТТП r/ 4-v n-zo Cl УХ Z-X.4-1 n V» ■' l ЛО Cl 4- V4'* r- sl ГЧ4- I - —- X 1 - __ - . ■ včlanjena društva. Za gospodar sko likvidacijo razpuščene Zveze je bil imenovan komisar v osebi g. Vasellija, kr. šolskega nadzornika v Trstu. Nadalje je bilo z odlokom puljskega prefekta razpuščeno mladinsko društvo «Jadran» v Dekanih. G. prefekt omenja v tem odloku, da mu je podprefekt v Kopru sporočil, da tvorijo omenjeno društvo «nespravljivi elementi» in da je društvo s svojim delovanjem protidržavno». V društvu da so se izvršili številni sestanki, na kate-rih da so gotove osebe delale protidržavno propagando. Končno omenja odlok puljskega prefekta, da je drštvo s svojim „delovanjem ogrožalo javni‘red in mir, češ da je bil «zdravi del» prebivalstva že zelo razkačen radi obnašanja članov dotičnega društva. Radi teh in še drugih razlogov da je bila potrebna razpustitev mladinskega društva «Jadran» v Dekanih. Ražen tega pa. nam poročajo še iz Ajdovščine, da so bile tamošnje prosvetne organizacije, in si- i cer ajdovski odsek Zveze prosvet-!,. nih društev ter Ženski krožek raz-1 i30. ,svo,J11 mo<^h zavzel za po puščene s posebnimi odloki. V teh toci tako kruto oškodovano pre-odlokih je rečeno, da ste omenje- dne 9. t- m. sestali v šoli gori-škega kmetijskega urada na Tržaški cesti, kjer so sc posvetovali o ukrepih, s katerimi naj bi se vsaj omilile usodepolne posledice letošnjih vremenskih neurij. Sestanka se je udeležilo mnogo županov z Goriške, tajnikov ter posestnikov. Večina navzočnih oseb je bila iz Brd, kjer je toča letos povzročila ogromno škodo. Po krajšem posvetovanju je bila na sestanku soglasno sprejeta Resolucija, s katero sc naproša g. prefekt v Vidmu, da odredi ugotovitev stanja zemljišč potom deželnih finančnih tehničnih organov in uporabo davčnih olajšav, ki jih predvideva zakonodaja, ki je še vedno v veljavi v novih pokrajinah Italije. Za občine, ki so posebno hudo prizadete, pa naj se podvzamejo najnujnejši potrebni koraki. Pomoč našemu kmetu obljubljena! Taka resolucija je bila po posebni deputaciji izročena prefektu v Vidmu, kateri je obljubil, da se bo po svojih močeh zavzel za po ni prosvetni organizaciji «razvijali v zadnjem času tako delavnost, ki da je prekašala namene označene v društvenih pravilih, in .da ste pospeševali propagando nasprotno državnim ustanovam z nevarnostjo za "javni red. Na dan vročitve omenjenih odlokov so bival stvo. Sedaj je pa potrebno, da predloži vsak po toči oškodovani posestnik potom županstva davčnemu uradu prošnjo na kolkovani poli za dve liri, ako hoče, da se mu davek odpiše. Prošnja mora biti napravljena tekom 8 dni po toči ter morajo biti v njej natanko vročitve omenjenih odlokov so se ~ J J ■’ -ucl,'cl“lxv izvršile pri raznih članih razpu-Prizadete zemljiške par-X X—ri v; *t . i * C610. Zfi k afero, so yahtovo rlaxr^ni ščenih društev številne preiskave, !ce^e.’ za „^а^с1’с se zahteva davčni ki pa so vse končale z negativnim I^P18’ 13,1 1 Povr1sina in na-ein ob-----1-— j delovanja ter končno dozdevna i škoda v odstotkih. vspehom. NAZARIO SAURO. Nazario Satiro iz Kopra je, kakor znano, pobegnil med svetovno vojno v Italijo ter se boril na njeni strani proti Avstriji za svoje ideale. V italijanski vojski se je kot mornariški častnik odlikoval s številnimi vojnimi čini nega slovenskega učenjaka Kopitarja, ki je tedaj živel in deloval na Dunaju, se je tudi Miklošič posvetil proučevanju slovanskih jezikov. Spisal je veliko zelo učenih knjig, o staroslovenskem, srbskem, bolgarskem in romunskem jeziku. Njegove znanstvene in zelo globoke razprave so mu pridobile največje priznanje in spoštovanje v vseh krogih. Postal je redni profesor na dunajski univerzi, cesarska akademija ga je jiočastila s tem, da ga je imenovala za svojega, člana, imenovan je bil za dosmrtnega člana gosposke zbornice na Dunaju in cesar ga je povišal v vitežki stan. Če pomislimo, da si je vse te časti pridobil izključno le s svojo visoko učenostjo, vzorno pridnostjo in poštenostjo ter z ustvaritvijo nesmrtnih znanstvenih del, potem si moramo priznati, da je tp bil velik mož, ki dela čast jugosl. narodu, iz katerega je izšel. Miklošič je pravzaprav ustvaril znanstveni nauk o slovanskih jezikih (s svojo «primerjajočo gramatiko slovanskih jezikov», ki je izšla 1. 1852.). Njegova dela bodo ohranila trajno znanstveno vrednost in tvorijo še vedno podlago znanstvenemu učenju slavistike. Vkljub temu, da je bil tako velik in zaslužen mož, mu njegova ožja domovina doslej ni postavila niti skromnega spomenika. Njegov rojstni kraj Ljutomer je bil namreč j)od Avstrijo v nemškutarskih rokah in nemškutarji v svoji slepi mržnji do vsega, kar je slovensko, niso dali nobenega priznanja niti znanja in visokemu duhu Slovenca Frana Miklošiča. Toda Avstrija je propadla in z njo nem- Slivno, Hrvatin Andrej, Movraž, Zadnik Franc, Loče, Čendak Josip, Jelovice, Mršnik Anton, Golac, Miklavec Anton, Gradišče, Jurinčič Karoi, Boršt, Pobega Anton, Pobegi, Obat Avgust, Dekani, Nežic Karol, Veli Mhm, Pipan Karol, Trstenik, Olenik Ivan, Šantoma, Ozvald Andrej iz Kantrida. — Zraven pošiljamo na -lepše pozdrave vsem slovenskim fantom, dekletom, starišem, bratom in sestram ter vsem čitateljem «Novic». DANAŠNJO PRILOGO poklanjamo našim čitateljem neizpre-menjeno, kakor bi bila izšla prejšnji četrtek, ako bi ne bile tedaj «Novice» zaplenjene. Priloga je ostala neizpre-menjena, ker si nismo mogli radi par neznatnih popravkov, ki bi büi drugače potrebni, nakopati novih velfikih stroškov v tiskarni, čitatelji «Novic» bodo že sami popravili datum na prilogi ter notico pod sliko Male Nedelje, kjer je treba čitati «kjer so odkrili...» namesto «kjer odkrijejo...». Ljubljanski velesejem POKRAJINSKA RAZSTAVA «Ljubljana v jeseni» pod pokroviteljstvom N j. Vel. kralja Aleksandra — od 4.-13. septembra 1926. Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: Našo belo in ponosno Ljubljano, gospodarsko in kulturno središče Slovenije diči njen velesejem. Ustanova Ljubljanskega velesejma ni poklicana samo, da pospešuje razvoj industrije, obrti in trgovine, marveč so njeni cilji da-lekosežnejši. Važna točka njenega programa je pospeševanje našega kmetijstva. Vsaj še velik del našega prebivalstva živi od obdelovanja rodne grude in naši naj večji Pravico do odpisa davka se ima v slučaju, kadar je oškodovana več kot ena četrtina pridelka.. Zato je dobro omeniti v prošnji, da škoda dosega ali prekaša četrtino pridelka, kakor to zahteva »tozadevna postava. One občine Goriške, katere so posebno proti avstrijskim pošto-| najbolj potrebne in najbolj pri-jankam na istrski obali. Na enem' izmed teh drznih pohodov proti avstrijski obali je bil ujet od avstrijskih mornarjev. Avstrijske vojaške oblasti so ga spoznale in ga postavile pred vojno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. Dne 10. avgusta 1916 je bil nato obešen na dvorišču mornariške ječe v Puli. V torek, na dan desete obletnice njegove mučeniške smrti, je bil v Kopru na svečan način položen temelj za njegov spomenik, ki mu ga hoče postaviti njegovo rojstno mesto. Ta obred se je izvršil ob prisotnosti ministra za javna dela Giuratija ter zastopnikov vseh civilnih, vojaških in sodnih obla-stev iz Kopra, Trsta in pokrajine. Senat je zastopal sen. Salata, poslansko zbornico pa posl. Giunta. Ob tej priliki sta na trgu Duomo govorila senator Salata in minister Giurati, ki sta podala sliko mučeniškega delovanja ter v vzne-šenih besedah poveličevala njegovo mučeniško smrt.z General Nobile, ki je vodil zrakoplov «Norge», ko je ta z norveškim znanstvenim raziskovalcem Amundsenom prvič preletel severni tečaj, je bil z velikimi častmi sprejet na svojem povratku v Ameriko. Pretekli teden se je pa vrnil iz Amerike v Italijo in v Napoliju, kjer je pristala ladja predzadnjo soboto, ter v Rimu, kamor je Nobile prispel naslednji dan, so bile njemu na čast prirejene velike slavnosti. Ге dni je povabil kralj generala in italijanske člane posadke «Norge» na grad Racconigi, kjer se nahaja sedaj kraljevska družina na letovišču, ter jih pridržal pri sebi na obedu. PO TOČI OŠKODOVANIM KMETOM! Letošnje divjanje toče na Goriškem je prisililo po njej prizadete zadete po toči, naj se obrnejo za posebno nujno pomoč na prefekta vVidmu. Pri tem pa svetujemo vsem po toči prizadetim kmetom Goriške, da predložijo goriomenjeno prošnjo za odpis davkov, akoravno je morebiti že j>otekel predpisani rok 8_ dni. Tozadevne nasvete daje politično tajništvo «Edinosti» v Gorici, ulica Carducci 7, 1. Važno za družine padlih a.-o vojakovi Pred osmimi leti je končala svetovna vojna, pa vendar so še stariši, vdove, sirote ali sorodniki umrlih bivših a.-o. vojakov, ki do danes niso še vložili prošnje za dosego vojne pokojnine. Opozarjamo, da rok za vlaganje tozadevnih prošenj poteče 1, oktobra 1926. Kdor ni ukrenil potrebnega, naj brez odloga pride v tajništvo pol. društva «Edinost» s potrebnimi do-kazilnimi listinami o smrti ali izgi-njenju vojaka, da mu bomo sestavili formalno prošnjo. Prizadeti, požurite se! Tajništvo. 95 podprefektov v Italiji odprav Ijenih V svrho štedenja je vlada skle nila razne odredbe, da bodo državni stroški manjši in tako- je med drugim sklenila odpraviti 95, to je nad polovico vseh podpre-fektov v celi Italiji. V naši deželi se odpravijo podprefekture v Čedadu, Gradiški, Tržiču, Sežani in Volosko-Opatiji. Fran Miklošič V nedeljo, dne 8. t. m. se je odkril v Ljutomeru spomenik največjemu slavistu 19. stoletja, znamenitemu učenjaku dr. Franu vitezu, pl. Miklošiču. Fran Miklošič je bil rojen. 1. 1813. v Ljutomeru kot sin skromnega kmetovalca; ker pa je bil zelo nadarjen in priden, je dokončal srednje in visoke šole ter postal advokat na Dunaju, loda kmalu je spoznal, da ta stan ni pravi za njega. Po vplivu slav- se sedaj slobodna domovina od-dolžuje svojemu velikemu sinu. Otroci vas prosijo... Iz Istre smo prejeli ta-Ie dopis, škutarstvo v Ljutomeru, in 'tako .ter najpomembnejši intelektualci c cu,,i------------ - 1 so povečini rojeni kmetski sinovi. Program Ljubljanskega velesejma pa s tem še ni izčrpan. Ta, za iz is tre smo prejeli ta-le dopis, Slovenijo velepomembna institu- ki ga objavljamo brez popravkov, l01^. stremi za tem’ .da\mad nai™ V obliki, kakor je, izraža še «bolj», R?2™, razumevanje m ljubezen do kar hoče dopisnik povedati Porode, sporta, tehničnih iznajdb strejše stavke smo iz razumljivihlin umetnosti. Del svojega navrta - ■ (izvede velesejinska uprava s svojo ' letošnjo Pokrajinsko razstavo «Ljubljana v jeseni». Razstava bo prirejena na prostoru velesejma in sicer se bodo uporabili vsi veliki paviljoni, v katerih bodo posamezne razstave tvorile celoto zase. V paviljonu «E» bo nameščena Kmetijska razstava, ki obsega: L Strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke razlogov črtali. Očetje, matere, bratje, sestre, prijatelji — otroci vas prosijo, da jim pokažestc kako se pišejo črke v slovenskem. Otroci pišejo in fi-tajo pa ne vedo kaj pišejo in kaj čitajo. Dobro bi če se bi jomaučili, tudi druzig jezikry ker več ki zna več velja, Ali iiaflprvi je svoj. Za to se biste mogli bolj potrudit. Vsaki krat ? ? , ? volje otrok se učit, ker on se ne zaveda kaj mu, « to en drugi dan koristi. In zato;kmetijstva, poljedelstva, travni-moraste vi se malo bolj pobrigat, j štva, planšarstva, živinoreje, pod-ko bojo mogli strebuhoni zakru- i Lovstva, mlekarstva in sirarstva, bom. Kdor pusti da njegovi otroci j vinarstva, kletarstva, sadjarstva, zgubijo svoj najdražji zaklad na (agrarne operacije in melioracije svetu, ne zasluži drugega, kakor tei’ kmetijska književnost, da ga zemlja pogrezne. | 2. Mlekarstvo. Tu bodo razstav- Iz Firenc. lijeni mlekarski izdelki, surovo Slovenski fantje, ki" sc nahajamo ma'sl° in sir, mlekarsko orodje in pri konjeniškem polku v Firencah, stroji. naznanjamo žalostno vest, da smo v soboto, dne 24. t. m., izgubili dragega nam prijatelja Jožefa Peroša, doma iz Fjeroge pri Kopru. Ko jc ,v soboto vstal, je bil .še zdrav in vesel, toda nenadoma ga je obšla slabost. Prisotni tovariši so ga odnesli v bolniški oddelek:. Ali vse zdravnikovo prizadevanje je bilo zaman, ker po par minutah je že ugasnilo njegovo mlado življenje. Pokojnik je bil vesele naravi ter zaveden slovenski fant. Bil je v na-sem krogu zelo priljubljen. Kadar je prišel v našo sredo, smo ga vedno z veseljem sprejeli, ker ob njegovi navzočnosti ni bilo govora o domotožju. Dopolnil je skoro petnajst mesecev vojaške službe ter se je veselil skorajšnje vrnitve v domovino. A ni mu bilo usojeno več videti svojih dragih. Neizprosna smrt mu je prekrižala vse njegove načrte. Pogreb sc je vršil dne 26. m. m„ ob navzočnosti nekaterih slovenskih fantov, njegovih prijateljev. Pokoj njegovi duši. Lahka mu bodi florentinska zemljica. Njegovi družini, sorodnikom in prijateljem izrekamo naše najiskrenejše sožalje. Podpisani: Šergon Pavel, Bojici, Koren Ivan, Kermac Gvido, Čentur, Memon Ivan, Prešnica, Jelušič Karol, Slope, Kralj Alojz, 3. Kmetijski stroji in orodje. 4. Buteljska vina iz slovečih slovenskih goric, nova in stara od 1. 1917. naprej ter šampanjec. 5. Dno, 5. septembra se vrši na sejmišču razstava plemenskih konj. Zastopani bodo najlepši žrebci, kobile in žrebeti, zaskočene kobile in 2 do 3 letne žrebice. Za najboljše predmete in živali so določene številne denarne nagrade, diplome in priznanja. Kmetijsko razstavo organizira posebem odbor v zvezi z Kmetijsko družbo. Paviljon «F»: Avtomobili in aparati Radio. Razstava ima namen nazorno predočiti interesentom najmodernejše tipe avtomobilov in aparatov radio. Z ozirom na vse večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, je treba, da se temu izumu ugladi pot v najširše sloje naroda. Aparat radio je dobrodošel prijatelj tako posamezniku, kakor tudi družbam v dolgih zimskih večerih. Razstavo organizira ljubljanski klub Radio. Podatki ljudskega štetja od 1. XII. 1921 Probivalsltm гамгзсеио po ©bierotoem feiiku in držaMisi pripadnosti. Občine, frakcije in Število prebivalstva ITALIJANSKI DRŽAVLJANI Občevalni jezik središča italijan- ski Jh! II pvorijej 'tudi ital.1 1 .. i govorijo huli italj 1) Tržaški okraj Trst 238683 202382 18150 16483 Kontovelj • .... 985 311 -— . 663 460 Prosek 1272 379 869 ■ 571 Miramar 46 46 Sv. Križ 1792 1054 724 513 Opčine 2495 1252 1218 964 Bane ' 215 43 168 92 Trebče 806 152 647 427 Padriče 331 64 261 174 Oropada . 428 47 373 273 Bazovica 820 106 702 559 Lipica 55 21 34 25 Lonjer 827 21 — — 797 797 tržaški okraj 238655 202382 - - 18150 16483 2) Goriški okraj Ajba 1235 9 1226 5 Ajdovščina 1091 99 — 886 26 Anhovo 1673 47 — 1622 40 Avče 539 26 — — 513 9 Banjšica 801 — — 801 . Bate 996 — — —-- - 996 Bilje 1236 35 — 1189 18 Kal 2387 2 — 2385 Kamnje 615 — — — 610 Kanal 1683 95 — 1588 2 Črniče . 1619 8 — 1610 32 Čepovan 1057 2 — — 1055 ' 10 Deskle 798 65 — ' 729 22 Dol 1660 — — — 1660 22 Dörnberg 2153 ii — 2136 4 Gabrje 589 4 — —- 582 Grgar 1382 4 ' — • 1378 6 Gojače 403 — — — 403 — Gorica 28154 14190 — 6141 2139 Lokavec 1026 — — ■ 1021 14 Lokovec 1343 •— — — 1343 — Ločnik 2305 26 -— 91 82 Miren 1530 27 — . . 1482 23 Opatje selo .... 1115 1 — — 1114 145 Osek 992 2 ■— — 987 11 Ozeljan 1073 3 — — 1064 8 Prvačina 1220 45 — — 1175 3 Podgora 2867 142 — ./ 2438 4 Renče 2462 17 — — 2435 30 Rihemberk 2633 14 — — 2614 43 Ročinj 760 10 — — 750 9 Solkan 3406 300 — — 3080 183 Šmarje 1121 — — — 1120 1 Šlovrenc 2086 5 — — 2073 48 Kojsko 4172 49 — — 4090 60 Šempeter ...... 1571 74 — ' 1497 109 Sv. Križ 1770 1 — — 1769 1 standrež 1526 12 — — 1513 16 Sovodnje 1206 4 — — 1202 71 Skrilje . . . . . . . 954 2 — 948 2 Šempas 989 10 — . — 979 15 Trnovo . 1446 5 — ’ 1441 23 Zgornja Tribuša . . . 697 — — — 691 — Velike Žablje .... 397 — — — 397 11 Vrtojba 2431 54 — — 2373 76 Vrtovin . 675 4 — — 671 — Vogersko ...... 1009 1 . — . — 1005 27 Goriški okraj 94853 15405 — — 68875 3350 3) Sežanski okraj Avber 488 487 Brje 439 — — — 439 — Brestovica .... 666 6 — — 660 11 Kobiljaglava . . . 466 — ■ — — 463 3 Komen .... 2299 21 — — 2278 123 Kopriva . . 362 — — 362 2 Lokev .... 1230 — — 1229 — Dutovlje 987 29 — 953 27 Gabrovica .... 421 — — 419 Gorjansko 787 — — 785 33 Mavhinje 741 27 — 699 57 Nabrežina ...... 1863 486 — 1310 420 Naklo 2487 130 — 2340 25 Pliskovica 718 14 7- 704 20 Povir 1182 3 — 1179 2 Repen . 937 10 — 927 4 Rodik 440 1 — 437 30 otanjel 1081 7 — 1071 Štjak ........ 797 — — 797 — oempolaj 481 2 — 478 68 okrbina 554 — ' 552 45 Skopo • . . 485 ■ — — 485 2з1 Selo 343 43 — 343 17 Sežana 1655 9 — 1595 53 Zgonik 1458 5 — 1443 18 Slivno 342 — 335 31 Tujci Občine, frakcije in središča Število prebivalstva J ITALIJANSKI DRŽAVLJANI Občevalni jezik italijan- ski srksko- tirvaiski Sl ШМ slaven- ski govorijo tndi ital. Tujci 18123 Štorje 768 768 6 11 Temnica ....... 1089 3 1084 53 2 24 Tomaj ......... 1365 1 — — 1359 48 5 — Veliki dol 357 — — 350 31 7 14 Vojščica 514 51 — — 437 53 2 25 4 Sežanski okraj 27802 848 —- — 26774 1203 148 7 6 4) Tolminski okraj 8 Breginj 1306 — — — 1306 24 12 Kobarid 1160 46 — 1110 4 — Čezsoča 587 11 — — 575 1 9 Cerkno 6605 175 — — 6327 17 101 181^3 Kred 1457 6 — 1451 8 Drežnica ...... 941 — — 941 Grahovo 4097 143 — —' 3935 19 Idrsko ... 597 9 — 588 '— Libušnja 1337 18 — — 1317 26 2 56 Log 632 12 — — 611 9 1 Livek 565 19 — — 544 2 — Bovec 1834 119 — — 1638 17 87 •— Ponikve 1106 — — 1106 3 — — Žaga 593 7 — —. 586 — 11 Sv. Lucija 2680 73 — " — 2604 16 3 — Šentvid 1856 —- — — 1840 16 5 Sebrelje 955 — — 949 6 — Sedula ....... 991 — — — 991 20 — — Serpenica 465 36 — —- 429 — Soča 707 — — 707 — 4 Trnovo 273 — — — 273 — — Tolmin 5057 556 — — 4425 265 30 6 Trenta . 369 15 — 354 — 3 Volče . 1527 3 — — 1524 16 — Tolminski okraj 57697 1248 — — 36131 416 270 840 5 5) Postonjski okraj — Zg. Vreme ..... 332 5 — .— 327 11 3 Dolenje 423 — — 423 3 1 Brdo ... 119 — — 114 5 — Bistrica 872 4 . — 856 12 3 Britof 367 4 . — 356 8 7 — Bukovje 598 — — 572 6 26 — Budanje 996 — — 994 — 2 3 Čelje 232 — — — 232 — 3 Košana 1769 4 — — 1758 — 7 5 Hrenovica 2463 11 — — 2441 18 11 Erzelj ........ 309 — — 308 - 1 9 Famlje 291 — 291 1 Knežak 2773 — — 2770 3 — Goče 459 — — 452 7 17 Jablanica 2306 — — 2300 2 6 Lazi . 159 — — 157 1 2 — Lože . 444 — — 444 3 • Kilovče 283 1 — — 275 4 7 * Planina 746 25 —. — 715 6 4 Podgorje 983 5 — — 960 18 Podraga 502 — —. 500 2 Postojna 4532 775 — ■— 3576 105 181 6 Prem . . . - 412 5 — — 406 13 1 Ratečevo 174 — — 171 2 3 Zagorje 946 5 -— — 940 1 1 Slap pri Vipavi .... 536 1 — z e — 521 2 3 Šmihelj 2131 — — — 2130 — 1 989 oempeter ...... 3105 57 — — 3040 10 8 Šentvid pri Vipavi . . 1381 7 — — 1374 7 Senadole 136 — — — 136 9 Senožeče 916 25 — —■ 864 40 23 1 Slavina 1906 157 — — 1702 2 41 omarje . ... . . . 327 — — — 326 — 1 Štorje ........ 1304 — — — 1297 1 7 3 Trnovo 3676 — — — 3595 L 81 Ustje 376 — — — 364 12 Vrhpolje 863 — — 844 — 19 1 Vipava 1355 23 — — 1327 — 5 5 Vrabče r . 823 — — ■ — 817 — 6 2 2 Col 1004 8 — — 996 —■' 9 Postonjski okraj 43329 1122 — — 41671 246 515 67 ' 11 6) Idrijski okraj Čekovnik 304 — -— — • 299 — 5 Dol 1333 24 —; — 1268 1 41 n \ Godovič 564 20 — — 538 3 5 2 Idrija 5592 284 — — 5143 13 165 3 Spodnja Idrija .... 2925 ■ — ■— — 2761 3 164 Črni vrh 2627 73 — — 2395 8 157 Soschie (?) 740 — — — 736 — 4 17 6 Idrijski okraj 14085 401 — ' -1— 13140 28 541 2 V prihodnji številki bomo objavili še nekoliko podatkov iz drugih krajev naše dežele. Čitatelji naj primerjajo gornje itevilke z dejanskim stanjem. Dr. Jakob Radoslav Razlag, znameniti slovenski pesnik, pisatelj in prvoboritelj za jugošlovensko idejo, je bil 12. julija 1826, rojen v Rado-slavcih v Slovenskih goricah, ki jih imenujemo tudi Prlekijo. M Na orožne vaje s celo rodbino je popotoval češkoslovaški državljan Fran Roh iz Maribora skozi Avstrijo na Češko v Kromeriž, kjer so mu v vojašnici dali prostora tudi za družinico in oslička, dokler vestni Roh ni odslužil svojega roka. Nenavadni «anjnrukarji» so potovali 6 tednov in se na poti preživljali z darovi. □ Mala Nedelja, kjer odkrijejo v nedeljo, 6. avgusta, ob Razlagovi stoletnici njegov spomenik. Ta bo stal na šolskem zemljišču, kjer se je Razlag kot otrok igral s tovariši, katerih tudi v poznejšem življenju ni pozabil. Kdor še ne pozna krasne Prlekije, pohiti v nedeljo tja. Bžerdžinski, radi svoje krvoločnosti «rabelj boljševiške revolucije» imenovani vodja ruskih boljševikov, je v Moskvi umrl. Pogled na zvonik sv. Marka v Benetkah. Totos je našemu lokvanu podobna vodna rastlina, ki krasi reke in jezera Indije ian drugih vročih dežela. «Morska čebula» imenovana ribal S preži v temnih globinah Tihega Oceana na male ribice, primamljajoč jih s svetlobo, ki jo razširja njeno telo okrog sebe. Nosorog je poleg slona največja žival na kopnem. Ime ima po rogu na Telovadba pod milim nebom se je radi velike koristi za zdravje razširila nosu, ki je človeku in zverem zelo nevarno orožje. Živi ob jezerih in rekah po vsem svetu. Posebno zdravo je vežbanje gibčnosti telesa pri kopanju, vroče Azije in Afrike. kakor nam kaže naša slika. Paviljon «G» obsega poljedelske stroje in orodje, mlekarske stroje, vinarsko, čebelarsko in mlekarsko orodje. V paviljon «H» bo nameščena Industrija in sicer: tekstilna, konfekcija, kožuhovina, perilo, keramika, usnje, konfekcija usnja, kemična industrija, kolarstvo, sedlarstvo itd. Paviljon «J» bo obsegal naše Umetno vrtnarstvo. Vsi večji ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji so se združili in priredijo to razstavo, ki bo. prva v tako velikem obsegu. Ljubezen do cvetja je našemu narodu lastna. O tem pričajo cveteči nageljni in rožmarini na oknih naših kmetskih hiš, kar tvori slovensko posebnost. Le v mestih sc ta lepa navada, ki kaže o srčni kulturi, rada pozabi. Zato je lepo in kulturno delo, če. ta čut znova poživimo in poglobimo z vrtnarsko razstavo. V paviljonu «K» bo Umetniška razstava, ki se pripravlja z veščim sodelovanjem ekspertov umetnikov, odnosno z umetniškim odborom. Po dolgem času bo dana prilika. združiti v nad vše zanimivi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo za mogla seznaniti z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nastopa starejša generacija Savanov z Mladini in najmlajšimi impresijonisti, neo-impresijonisti in veristi, konstruk-cijonisti najmlajših vero izpovedan j. Olja, tempere, pasteli, akvareli, risbe, grafika vseh možnih tehnik, silhuetni reg, kiparska dela v mavcu, kamnu, bronu, lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev. Paviljon «L»: obsežna in preurejena Higijenska razstava, ki je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah odnosno panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veja medicine. Dne 8. in 9. septembra sc vrši Mednarodna razstava psov vseh pasem. Razstavo priredi Jugoslov. kinološki savez. Razstavljenih bo približno 700 najlepših plemenskih p>nv. Visoka častna, Specijalna in državna darila bodo priznana najboljšim gojiteljem te lepe in koristne živali. Ugodnosti obiskovalcem. S permanentno legitimacijo, ki se dobi za Din. 30.— v vseh večjih denarnih zavodih, prometnih društvih, pri trgovskih in kmetijskih organizacijah v coli državi, se zanv-re uporabiti ugodnost polovične vožnje na vseh osebnih in brzovlakih. Pri odhodu v Ljubljano kupite celo vozno karto, ki Vas opravičuje do brezplačnega potovanja nazaj. Legitimacija Vas upravičuje do poljubnega večkratnega brezplačnega vstopa na razstavišče. Dnevna vstopnica, ki velja za enkratni obisk, stane Din. 10.— in se dobi pri velesejmskih blagajnah. Znižana viz umska taksa, znatno znižane žel. tarife v Italiji, Avstriji, C. S. R. in Madžarski. Z otoka Rodi v Egejskem morju pošiljajo najsrčnejše pozdrave slovenski fantje, ki služijo pri fanteriji na Rodu: Kocjančič Anzel iz Trušk, Bordon Stanko iz Čežavi, Pobega Anzel iz Pobegov, Prodan Karol iz Šmarij, Štok Josip iz Marezig, Jame Anton iz Mun pri Podgradu, Zonta Anton iz Buzeta, Posedel Badovan iz Buzeta, Be-nalič Josip iz Podgrada, Cek Josip iz Podgrada, Kocjančič Albert iz Ri-žane, Gregorič Avgust iz Sv. Antona, Bolčič Josip iz Klanca. Inseriraite v „Novicah"!! Drobne vesti z dežele IDRIJA PRI BAČI Dne 4. t. m. se je pri nas zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal tukajšnji posestnik Jožef Lukman. Ko se je namreč omenjenega dne zvečer hotel prepeljati po železni vrvi na drugo stran reke Idrijce, je tako nesrečno padel z višine par metrov, da se je močno poškodoval po celem telesu in si zlomil hrbtenico. Bil je sicer takoj prepeljan k zdravniku, ki pa mu ni mogel ničesar pomagati. In res je nesrečni .mož že drugi dan izdihnil svojo dušo. Pogreb se je izvršil preteklo soboto, dne 7. t. m. Ravno na dan pogreba se je na istem mestu in na isti način ponesrečil naš podžupan Franc Balog, ki pa je k sreči zadobil le lahke poškodbe na rokah. Do sedaj se je na ta način ponesrečilo že kakih 30 oseb in vendar se županstvo ne zgane, da bi se napravil Črez vodo vsaj za silo most, da bi se ljudje ne vozili več preko vode v o-nem zaboju po vrvi, ker je to združeno z veliko življenjsko nevarnostjo, kar se vidi tudi iz tega, da se je v dveh letih, kar obstoji ona pot črez vodo, poškodovalo — kakor že gori omenjeno — že kakih 30 oseb. Tem potom pozivamo županstvo, da nemudoma kaj ukrene za varnost svojih Občinarjev. Ko moramo plačevati davke, smemo pač zahtevati, da se nas ne sili v smrtno nevarnost. Vprašanje zgradbe mosta v naši vasi črez reko Idrijco je jako pereče in zato pričakujemo, da se kmalu reši. Pozivamo tudi vse vaščane, da se i oni malo bolj pobrigajo za to zadevo. Občinar. IZ KANALA Že pred par tedni je fašistovska industrijska zveza za Goriško razposlala med naše obrtnike in trgovce pijančevanje in ponočevanje. Zato se pozivlje vsa skrbna in narodno misleča mladina, da Se plesa ne udeleži, ter tako dokaže, da polaga mnogo na svojo čast in ria čast vasi. Ali je prav, da zaradi plesa ne bo na naš praznik sv. maše? SV. KRIŽ PRI TRSTU O priliki sv. leta in 16. stoletnice najdenja sv. križa se je v nedeljo, 1. t. m. začela pri nas cerkvena pobožnost, ki je trajala do nedelje 8. t. m. V nedeljo, 1. t. m. je bila že ob 6. uri velika procesija do vrha sv. Primoža, kjer je na prostem daroval sv. mašo domači g. župnik. Krasoto, ki se ti odpira s tega mesta na vse strani, zlasti na široko morje, se ne da popisati. V četrtek, 5 t. m. ob 8. uri zvečer se je izvršila svetoletna procesija s svečami k Lurški duplini pri sv. Roku. — Od 6. do 8. t. m. (od petka zjutraj do nedelje popoldne) je trajalo 40-urno češčenje presvetega Rešnjega Telesa s sledečim redom: a) v petek, 6. t. m. ob 6. zjutraj slovesno izpostavljenje in sv. maša. Ob 9. uri H. sv. maša. Ob 8. zvečer slovesne litanije in blagoslov; — b) v soboto, 7. t. m., zjutraj ob 6. slovesno obhajilo otrok; ob 9. II. sv. maša; ob 8. zv. slovesno češčenje presv. Reš. Tel.; presv. Rešuje Telo je ostalo izpostavljeno; — c) o polnoči je bila sv. maša s petjem, nagovorom in splošnim sv. obhajilom; ob 2. se je cerkev zaprla; — d) v nedeljo ob 7. se je brala sv. maša; ob 10. slovesno izpostavljenje in slovesna sv. maša; ob 5. pop. so se pele slovesne večernice presv. Rešnjega Telesa in potem je šla evharistična procesija s slovesnim sklepom na kriško pokopališče, kjer se je dal blagoslov živim in mrtvim, polju in morju. Križani so se lepo pripravili ter poskrbeli, da je slavnost predpretekle nedelje izpadla zelo sijajno. Pobož- vabila za vpis v imenovano organi-! nosti so se udeležile tudi druge žup-zacijo. V kolikor nam je znano, se v I nije. to zvezo ni vpisal nihče izmed naših | MAREZIGE trgovcev in obrtnikov, in sicer iz j Le poredkoma se kdo oglasi v «No-razloga, ker so večinoma vsi člam vicah>> iz naših krajev; ne vem, kje goriš k e trgovske zbornice. .-! tiči vzrok temu molku. Res je, da se — Pred kratkim časom, menda pri nas ne godijo bogve kakšne no- pretečem petek, je ravnatelj tukajs- vosyt vendar pa pride kljub temu nje banke «delle \ enezie» g. 1 revisan | vgčkrat kaj na vrsto, kar utegne zahodi! od luse do lase m nabual med njmaii čitatelje «Novic». Pa bodo ne- tukajšnjim prebivalstvom člane za «Lego Nazionale». Namen tega je najbrže ustanovitev legine podružnice v Kanalu. Prigovarjanju in prošnjam g. ravnatelja so se nekateri odzvali. Namene in delo «Lege Nazionale» pa poznamo že iz predvojne dobe. Če si prisiljen biti član «Lege», bodi tudi član «Šolskega društva». AVČE 8 strahom smo se predpreteklo nedeljo popoldne ozirali proti nebu, ker črni oblaki, ki so se valili od severne strani proti jugu, so grozili, da nam uničijo se ono malo pridelkov, ki so nam še ostali na polju. Nismo se varali. Okrog 4. ure popoldne se je med bliskanjem in grmenjem usula s teh groznih oblakov debela toča, ki je tekom četrt ure izvršila svoje uničevalno delo. Padala je tudi v Ročinju, Kanalu, Kalu, vendar škoda, povzročena v teh krajih, ni tako velika kakor po naših poljih. — S strahom pričakujemo zime, ker ne bo ne denarja, ne živeža, draginja ja velika, davki neznosni. ČADRG Slabo vreme imamo, dež dan za dnem. Pridelkov je pričakovati malo. Krompir jo ves prignit pri koreninah, vsled česar že sedaj mislimo, da je naš glavni pridelek uničen. Ljudje sc trudijo s senom v gorah, a vreme silno nagaja. Le malo sena ho mogoče spraviti do brega. Dobili smo zopet lanski, družinski davek, proti kateremu so vložili vsi rekurze. Tudi to pot, žal, moramo priznati, da je nepravično odmerjen. Gotovo po netočnih informacijah. Čemu ne pride komisija na lice mesta in se ne prepriča o stanju posamezne družine? Prijavili smo tudi skupna zemljišča, a ne sporazumno: štarohiš- niki zase, novohišniki zopet zase. Dobila se je neka listina iz leta 1734., ki govori o predaji zemljišča tolminske grofije nekaterim kmetom. IZ HRUŠEVICE PRI ŠTANJELU Spet se bo zavrtela naša mladina in zopet bodo mnogi s trudom pri-služene denarce zaplesali in marsikateri oče bo moral seči globoko v denarnico, da bo kupil sinu čevlje za na ples, ter marsikatera mati bo poiskala zaprašeno nogavico, da bi iz nje potegnila okrogle lire, da bo hčerki kupila Židane nogavice. — In to vse se bo godilo zaradi peščice fantov, ki jim ni mar drugo kot ples, kateri rekli: saj pri nas ni takih, ki bi znali pisati za list. Tem bom takoj povedal, da to ni res. Dogodke iz naše in iz bližnjih občin lahko vsakdo sporoči v par besedah, za ostalo pa že poskrbi uredništvo samo. Vsakdo je lahko dopisnik lista, in dobro bi bilo, ko bi se tudi med mladino kateri našel. Pa še nekaj moram povedati, dragi sovaščani! Tu pri nas govorijo nekateri, torej ne vsi, naročniki «Novic», da se za prihodnje leto ne bodo več naročili na list, zato, ker ga ne dobivajo redno, četudi plačajo naročnino s poštenim denarjem. Tem bi jaz, ki mi prav nič ne gre v žep, povedal, da temu izostajanju «Novic» ni prav nič krivo uredništvo, ki bi gotovo prav rado videlo, da pride list v roke vsakega našega kmeta. Dandanes so časi taki, da večkrat tudi največja previdnost nič ne pomaga. Prvi vzrok, da «Novice» ne prihajajo redno, so, žalibog, zaplembe; drugi vzrok pa je naša pošta, kjer ni vse tako, kakor bi moralo biti. Marezige so bližje Kopru nego Pomnjan; pa hodi naša pošta iz Kopra prej v Pomnjan in šele od tam prihaja k nam. Tudi ne bo odveč, če bom gospode na pošti v Pomnjanu in v Marezigah opozoril in prav lepo prosil, naj točno in vestno izpolnjujejo svojo dolžnost. Mislim, da sem dovolj povedal. Samo nekaj dobre volje in nekaj potrpežljivosti je treba, pa bo že šlo na bolje tudi za -— «Novice» in za nas. Vaščan. IZ BOLJUNCA Na nekem nedeljskem izprehodu na poti Boljunec-Boršt sem opazil nekaj zares nečednega m kar menda ni ravno v čast našim fantom. Na škrleh ob rebru boljunskega hriba sv. Mihaela je napisanih v velikih tiskanih črkah par surovih, zelo ogabnih besedi v breme neke mladenke, bržkone iz Boršta ali Boljunca. Dobro bi bilo, ko bi fantje tega posurovelega divjaka izsledili in ga namazali z božjo mastjo, ker je s tem činom onečastil ne le sebe, ampak vse fante. Dekleta, vi pa bodite previdne, pametne in poštene, da ne boste dajale nesramnim elementom niti najmanjega povoda za take čine. IZ MATERIJE Čitatelju «Novic»! Prvotno sem mislil zamolčati vse zadnje matar-ske dogodke, ker smo mi Matarci precej potrpežljivi in molčeči. A sedaj, ko o vseh skrivnostih vrabci' čivkajo in naše ženice nepritajeno o njih klepetajo, pade razlog za molčečnost. Kost je že precej oglodana, čemu ne bi privoščil tudi Tebi, da vsaj od daleč povohaš to smrdečo in oglodano piščal. Te zanima letina? Ta kaže precej dobro. Seno je že pokošeno in spravljeno po težkih mukah, žito je skoraj požeto, krompirček, čeravno je še droben, ga že tihotapsko krademo izpod košatega zelenega stebla. Tudi fižol že luščimo, kljub temu da se zgubi na krožniku. — Da, kot vidiš, za trebuh smo preskrbljeni, in to tem bolj, ker je tudi solata jako dobro obrodila. Težkoče nam pa povzročajo davku Pred kratkim je kruti iztirjevalec’ zaplenil za davke celo edino še v hiši se nahajajočo žival, t. j. kokoš! Pa čemu naj Ti pripovedujem o tem, ko so vendar davki — vseh vrst — skupno breme, katerega skupaj prenašamo, pod njim padamo in izginjamo. Tu imamo konsumno zadrugo, kateri konkurirajo pridno naši trgovci. Pa sploh mislim, da je naša zadruga vse preveč trgovsko podjetje. Le nazaj k čisto zadružni podlagi, ki je za naše razmere gotovo najpriklad-nejša. — Imamo nadalje gasilsko društvo, ki vsako toliko «ausrika» v paradi, medtem ko za kulturno delo nima smisla. Veliki Janez, da bi negoval kulturne potrebe naših fantov, aj bo! On rajši pleše, da se zemlja trese in se pri tem poti, da kar potok ž njega drvi. Tudi fašij in milico so ustanovili. Do sedaj so ulovili par kruhoborcev. in pa nekoliko gostilničarjev, kateri so prava šiba božja za naš narod. Ostali kmetje, kljub prigovarjanju od strani velikega Janeza, ni pristop-nika — se držijo ob strani in mislijo, kaj nam pomaga fašij in milica, ko nam vendar — če sami ne pridno delamo in skrbno gospodarimo — ne koristijo vsi fašji in milice. Na naši občini je v zadnjem času zavel komisarski duh. Odfrčal je župan, in tajnik najbrže jemlje slovo — in to vse, ker je baje vzorec nesreče v poslovanju. Nepričakovano оопаппопопЕшоаапсшаопппсшЕзаа D GLYKOL proti malokrvnosti a a a a a a a o a a a □ a Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi ja na glavobolu, naj uporablja edino le „GLYKOL“, ki ozdravi v najkrajšem času. - Cena steklenici L 7-—. Za celo zdravljenje zadostuje osem steklenic. Dobiva se le v lekarni ttllioili. jfia Stili ti (Sv. Jakob) ° a a a a D □ g a □ a a e □ овапаааааааооааааааоаооаиоаа Zobozdravnik D= D. Sardoč špecijalist za ustne in zobne bolezni S perfekdjoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via im bris ni 16/111. (prej Via $. GiovaenO od 9—12 In od 5—7 ure ппапаппоааааапаааппапааппоао □ □ ZOBOZDRAVNIK Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za zobe in usta sprejema I o Gorici na Travniku šf. 20 n a n □ n □ааааапаааааатааоааааааааап e AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici) □ □ □ a o □ □ a a □ D a a a □ a □ □ □ Sitan VI. so namreč prišli resni možje iz Kopra, kateri so prebrskali papirje in knjige in povzročili že omenjeno. Župan se je vdal, tajnik pa brca, sopiha in išče pomoči. A ne pomagajo več nobena sredstva, ker vsi so ga spoznali. Mož je hotel biti fašist — istočasno zaveden Slovenec, — želel je sedeti na dveh stolčkih, a telebnil je onemoglo in obtičal med stoloma. Ni čuda! Možu, kateri je danes črno-žolt, jutri moder, pojutvtšpjem zelen — ne more zaupati niti značajen fašist niti ne konservativen Slovenec. Tudi orožniško postajo so razčistili, zakar moramo biti jako hvaležni oblastim za odhajajočimi; nikdo ne bo pretakal solz — izvzemši kakšne ro-žiške deklice, v kateri klije toliko novega — mladega življenja. Toliko za danes, dragi čitatelj; drugič morda kaj drugega in boljšega. Zdravo! MAÖKOVLJE Dve nedelji zaporedoma smo imeli smolo z našo prireditvijo. Dasi pravijo, da v tretje gre rado, vendar u- Kmetijski stroji Tržaški Kmetijski družbi v Trstu je dospela velika izbera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer: Slamoreznice znamke «Mayfarth» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfahrt» in drugih znamk. Gnojnične scsalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemalniki itd. Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v naših skladiščih , v ulici Tore bianca 19 in v ulici Raffineria 7, ; parno, da ne bo za prihodnjo nedeljo j ^ , nikakih zaprek. Naše društvo «Pri- ' J ' morsko» se je temeljito pripravilo, SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE, zato hoče v nedeljo, dne 15. avgusta j Tržaška kmetijska družba v Trstu pokazati, kaj zmore. — Sodelovala : ima največjo izbero zajamčenih semen od bodo bratska društva iz Rifcmanj, ; najboljših nemških tvrdk. Te dni je prejela Boršta, Ocizle in obljubili so nam Cevi jamica Forcessln MSikoetiia na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di $ran premio" TOST -2 Via Giuseppe Capri« SSev. S pri Sv. Jakobu - TRST Kdor liče obuvalo ceno e vendar lepo, ta bo pomislil maio, ne kupil kar ns slepo ! In žel bo k „FORCESSINU* ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . BBS. Čevlji za dele L 48-- tevlii za Sela L 4S-- da nas obiščejo tudi vrli Plavčani. Začetek ob 4. uri popoludne. V nedeljo tedaj, kar leze in gre, vse v Mačkovi je. IZ BEKE PKI KLANCU Prihodnjo nedeljo, dne 15. avgusta ob 4. uri popoldne priredi naše Izobraževalno društvo «Lilija» prvo povojno veselico s sodelovanjem bližnjih bratskih društev. Pridite v nedeljo od blizu in daleč na Beko. Majhna in skromna je naša vasica, a tem večja je ljubezen, katera vas bo sprejela. Spored veselice je sledeči: 1. Italijanska deklamacija: La spigolatrice di Capri; 2. L pl. Zajc: «Vesela pesem», poje mešani zbor domačega društva «Lilija»; 3. Z. J.: «Balada o Cičku», poje mešani zbor društva iz Ocizle; 4. ***: «Nevesti», mešani zbor, poje društvo «Zora» iz Prešnice; 5. A. Hribar: «Hišica očetova», poje mešani zbor društva «Skala» iz Črnotič; tj. «Voščilo za god», burka v enem dejanju, igrajo domači diletantje; 7. Prosta zabava. — Med posameznimi točkami in po končanem sporedu igra dolinska godba. IZ MAREZIG * šel sem mimo šolskega poslopja v Truškah ter sem z velikim začudenjem opazil, da so na oknih šipe vse ali deloma pobite, okna pa na stežaj odprta. Povpraševal sem po vzroku tega opustošenja, nakar so mi domačini odgovorili, da pušča tamošnji učitelj okna šole ponoči odprta, radi česar je veter pobil šipe. • Želeti bi bilo, da bi učitelj italijanščine pazil na to, da ostanejo okna šolskega poslopja čez noč zaprta, ker jih v nasprotnem slučaju ponoči nastali veter lahko pobije, Občinarji pa imajo s svoje strani že itak zadosti drugih izdatkov in ne morejo radi tega izdajati denar še za šolske šipe. IZ RICMANJ Že večkrat smo slišali o raznih neprijetnostih, ki jih povzroča tukajšnja žel. čuvajka domačemu ljudstvu. To pot pa so šle iste na račun njenega soproga, ki sicer ni slab človek. Včeraj sem doznal, da je hotela iti ta ženska prostovoljno v nebesa. Skočila je namreč v globok vodnjak, v katerem pa je bilo veliko premalo vode za uresničenje njene namere. Zato je pričela na vso moč kričati na pomoč; voda je bila najbrže mrzla. Konec igre je bil ta, da jo je mož, k ti se je spet prikazala na svetlo, še en malce nažgal. Ženska pravi, da si je hotela vzeti življenje, ker ji je njen mož prepovedal kajenje. V zvezdami Zvezdogled: No, gospodična, kar poglejte skozi daljnogled, pa boste videli Malega medveda. — Ali ga vidite? Gospodična: Oh, da; pa je res nežna ži-valica. novo pošiljatev semena jesenske repe okrogle, solate endivije, motovilca, kasnih brokljev, cvetočega kariijola, razne vrste špinače in razna druga poljska in vrtna semena. Seme inkarnatke ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. — Razno kmetijsko ročno in vprežno orodje, — Živinska sol. Naročnikom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino. Umetna gnojila. Zbiramo še vedno pred-znanbe za superfosfat, kalijevo sol in žveple-nokisli amonijak. Priporočamo kmetovalcem naj ne odlašajo s prijavami za umetna gnojila, ker se na prepozno dospela naročila ne bomo ozirali. Kmetijske stroje vseh vrst imamo v naših skladiščih, ulica Tore bianca 19 in Raffineria 7, Tel. štev. 44-39. Slamoreznice znamke «Mayfarth», raznih velikosti imajo v zalogi: Mlekarska zadruga v Trnovem, Kmečka Posojilnica v Vipavi in trgovina Goljevšček v Sežani, □□□QODnnnODClGOOlDnCCnüaCOCQa I Alojzij Kobal, Idrija § □ priporoča svojo j=j p svojo bogato zalogo pristnega S vipavskega in istrskega VINA Na drobno. Na debelo. DAROVI Zbrano omizje sorodnikov, prijateljev in znancev pok. Ivana Perhavc iz Brežca pri Divači je nabralo 40 lir za «Šolsko društvo». Pokojniku bodi lahka zemljica domača, darovalcem najlepša hvala! V počastitev spomina svojega bla-gopokojnega očeta je daroval ob prvi obletnici njegove smrti g. Karel Križman iz Tubelj 20 lir «Šolskemu društvu». Srčna hvala! Gdgcrorni „rednik : JANKO RUNTIĆ. L. DIETRICH POSTOJNA □□□□□□□CODOniODOIDDnODDODOOaa <• i i v %• •> * * i ? •> •> •> <• . •> 11111 na drobno in debelo Zastopstvo Portland Cementa itd. Točna postrežba. tt I n KNJIGARNA IN PAPIRNICA J. ŠTOKA Trst, Via Milano 37 se priporoča s!, občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba VEDEŽA, Klein maserjevega italijansko - slovenskega in slovensko - Italijan. SLOVARJA. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro ♦♦ ♦♦ n tt ♦l ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ MILAN KUTIN trgovina jestvin in kolonljalnega blagu na debelo in drobno POSTOJNA Prva parna pekarna. — Porcelan. ® z-eleznina. — Zastopstvo petro- н leja, kvasa ter Porland-cementa itd. j§ _. ■»: i ГЈј^аУдШ^аТи1№ШГ1Ш1Ш1д|ГШГИГЈЈЈ»11а»1Ш1^ШЈ1Г1Р|:'в1(ШГј№1н^ BUFET PRIMC Tret, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Comraercio - Vedno sveie Dre* POSTREŽBA TOČNA. t ! I g t I * k Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teren, herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. 11иицми11иш11ии1ЈЖ»и"^"™|адм111Јии1И JAKOB BEVC - TRST urama iti zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO tmpule v vsaki množim po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi is ■ POSTOJNA ка ♦♦♦♦ Holm bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. i Spomnite se „Šol. društvo“! оппвпаЕШЕШооопопоаапооааопао § ZOBOZDRAVNIK IDriimouij g Specijalist za ustne § B In zobne bolezni, g o □ D D D D П D g od 9. do 12. in od 3. do 5. g a d пвовоавЕшопааЕтоовоппапалпао Ordinira s GORICI no Travniku 5. Ii. B a 8 B o o I s ,MUHDL0$‘ šivalni stroji ra S® „Görlcke“ dvokolesa, motorini „F1AM“ in belgijske puške se vtiobe le pri i Josipu Kerševaniju GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka uslantvljeaa 1.18S8. flct СзОГЧбкблПП Tvrdka iistaacvij:«a 1.1B8S. Gorita, dl Cordatcl 15 (pr. Gosposka ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul.}