V ZDRAVILNEM GAJU TUNJICE POLOŽEN TEMELJNI KAMEN ZA PROJEKT GIBANOVA Katja Vrhovnik, vodja projekta Gibanova, nas je popeljala po zdravilnem gaju do energetskih točk in predvidenih lokacij igral in vadbenih pripomočkov nastajajočega poligona. Naravni zdravilni gaj Tunjice, ki je daleč naokrog poznan po energijskih vrelcih z ugodnimi delovanji in vodnjaku z zdravilno oziroma živo vodo, je v petek, 10. oktobra, odprl novo zgodbo v svojem delovanju. Položili so temeljni kamen in slovesno predstavili začetek projekta Gibanje, mladost, narava in inovativnost: gibalo družbe - na kratko GIBANOVA. Do jeseni bo v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice postavljen vadbeni poligon z osmimi igrali, ki bo omogočal gibanje, stik z naravo in energijami gaja, namenjen pa bo predvsem šolski mladini in ljudem s posebnimi potrebami. Več na 5- strani. SAŠA MEJAČ Jesenska kmečka opravila še živijo Jesen je čas, ko pridne roke s polj, vrtov, iz vinogradov in sadovnjakov pospravljajo pridelke. Na žalost pa so zaradi muhaste in krute narave nekateri letos ostali brez sadov dela ali pa z močno okrnjenim pridelkom. Upajmo, da bo narava prijaznejša in bodo sadovi prihodnjo jesen obilnejši. Z jesenjo povezana kmečka opravila, ki se marsikje v naši okolici ohranjajo, pa smo lahko spoznavali tudi v sklopu dvodnevne prireditve z naslovom PRIKAZ STARIH KMEČKIH OPRAVIL, ki jo je minuli vikend na Svetem Miklavžu na Gori v Tuhinjski dolini pripravilo Turistično društvo Gora. Obiskovalci so spoznali postopek prešanja sadja, žganjekuhe, ribanja in kisanja zelja, striženja ovc in vselej prijetno opravilo ličkanje koruze, ki so se mu z veseljem pridružili. Več na 9. strani. Urednica Saša Mejač Z včerajšnje seje občinskega sveta občine Kamnik V ETI Svit so omejili proizvodnjo kamniške keramike p ro račun a°i n pod ra telTpomočfn a do m u 3 ” S Kdo.bo nadaljeval z izdelavo in \ / ..n J a r r-, n n? ■ rt U ?. n . I/ i rt.irt+trtilrti i n piirt+n i rn — — —. rt rt rt! I. i n rt rtlrt.rt. ..m. . . 4>. . rtJ . rt rt J rt ,1 . .rt . rt. ni . n . V sredo so naši občinski svetniki in svetnice opravili sedemnajsto redno sejo v tem mandatu. Tokratna seja je bila spet ena tistih, ko se svetniki (svetnice namreč za to ne nosijo nobene krivde) z učinkovitostjo ne morejo pohvaliti, saj so se s prvo točko dnevnega reda (na njem jih je bilo sicer trinajst) ukvarjali do petih (res pa je, da so imeli vmes tudi skoraj uro dolg odmor). Poleg rebalansa, ki so ga svetniki na glasovanju tudi podprli, so imeli na dnevnem redu med drugim tudi odlok o zagotovitvi sredstev za sanacijo posledic letošnjih neurij iz proračunske rezerve ter sklep o novih, višjih cenah pomoči na domu (slednja bo odslej dražja za 8 do 16 odstotkov) ter razpravo o trenutnih razmerah v KIK-u. Več na 2. strani. ZORAN JEREB Tiskovna konferenca Občine Kamnik »Brezplačno« varstvo drugega otroka bi lahko resno ogrozilo občinski proračun Župan Anton Tone Smolnikar je ob pomoči obeh podžupanov in vodij občinskih oddelkov v torek novinarje, ki javnost obveščamo o dogajanju v kamniški občini, seznanil z »bilanco« letošnjih neurij ter nam predstavil vzroke, zaradi katerih bodo naši svetniki in svetnice na 17. redni seji obravnavali (in po vsej verjetnosti tudi podprli) rebalans letošnjega občinskega proračuna. Poleg škode, ki sta nam jo povzročili neurji, so glavni vzrok za rebalans naraščajoči stroški za predšolsko vzgojo, ki se kažejo tako v naraščajočih stroških oskrbe otrok kot tudi v potrebah po nadaljnjem povečevanju kapacitet naših vrtcev. Več na 3- strani. Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občana bo med vami v petek, 7. novembra. Članke oddajte do petka, 31. oktobra, zahvale in oglase pa do srede, 5. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siolnet. 2a hptv mo in pomlad www.hp.commerce.si i! ve POIERN Varčujmo z energijo! >lotne De Dietrich A ogrevalna >alke t m e * * 1 0 0 e ▼ tehnika STEBEL ELTRON i j ŠTEVILNA ŠPORTNA DOGAJANJA IN DOSEŽKI Tudi v tokratni številki obsežno pišemo o vrsti športnih dogodkov in dosežkov kamniških športnikov. Na 8., 12. in 13. strani o potapljačih, kamniško-dom-žalski ekipi velike Barcolane, o malem nogometu, alpinističnem plezanju, balinanju, kegljanju, košarki, triatlonu, lokostrelstvu in odbojki. ■Slikarke kamniškega podjetja ETI Svit v teh dneh poslikujejo še zadnje odlitke majolik in druge keramike, po kateri je Kamnik dolga desetletja prepoznaven v Sloveniji in drugod po svetu. Majolika je s 150-letno tradicijo najbolj razširjen in priljubljen kamniški izdelek - spominek, a njena prihodnost je zdaj negotova. S 1. junijem so namreč v podjetju Eti Svit d.o.o. ustavili izdelovanje dekorativnih keramičnih izdelkov. Kot so nam pojasnili, so se za ta korak odločili zato, ker za tovrstne izdelke na trgu ni več toliko zanimanja, da bi to omogočalo dosedanji obseg proizvodnje, dejavnost so pripravljeni odprodati kakšnemu obrtniku. Ker sami interesenta niso našli, se je v reševanje te problematike že pred meseci vključil tudi župan Anton Tone Smolnikar s sodelavci, saj je tako kot mnogi mnenja, da je majolika kamniška in mora v Kamniku tudi ostati. Razočarani nad usodo kamniške keramike ter bogate dediščine ročne izdelave in poslikave sta tudi Slavica Cvetek in Brigita Elmazo-vič, ki v teh dneh poslikavata še zadnje kose keramike. Svojo delovno ustvarjalno pot sta začeli prav tu v Eti Svit, zdaj pa pa se bo Slavici po 35-ih letih, Brigiti pa po 29-ih letih žalostno končala. »Skrbi naju, kako se bo zdaj ta edinstvena ročna poslikava ohranila, saj ni šole za tovrstno umetnost, potrebno jo je razvijat, pa tudi zaljubljen moraš biti v keramiko, da postane del tvojega življenja, saj sva v vseh teh letih poslikali nešteto kosov,« z nostalgijo povesta. Več na 4. strani. $AŠA MEJAČ P PAX V prijetnem amkientu naše trgovinice PAX imamo poleg nagrolmili, okras mili, dišečik in drugik vrst sveč v naši pomniki tudi čokoladne dokrote. Bliža se k novemker — dan mrtvili, zato smo za vas pripravili pester izkor nagroknik sveč po ugodnik cenak in S — 10% popust! . KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701 SVEČARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, ® 831-16-84 ODPRTO: 8h OD 23. 10. 12h in 14h - 18h, SOBOTA OD 8h - 12h, V SOBOTO 25.10. OD 8h DO 13h. 30. 10. ODPRTO NON STOP OD 8h DO 18h, 31. 10. OD 8h DO 13h. VSAK DAN OD;M VRE DALJE SPROSTITE SE V ZELIŠČNIH SAVNAH Z AROMA TERAPIJO V TERMAH SNOVIK! Terme Snovik - Kamnik d.o.o., Molkova pot 5,1241 Kamnik TERME SNOVIK ^ ' ' ..'T... ^TTERMALNlHUŽrrKov Tel.: oi 83 44 100, e-mall: infb@terme-snovik.sl, www.terme-snovlk.si mm’" Z včerajšnje seje občinskega sveta občine Kamnik Svetniki po večurni razpravi sprejeli rebalans proračuna in podražitev pomoči na domu V sredo so naši občinski svetniki in svetnice opravili sedemnajsto redno sejo v tem mandatu. Tokratna seja je bila spet ena tistih, ko se svetniki (svetnice namreč za to ne nosijo nobene krivde) z učinkovitostjo ne morejo pohvaliti, saj so se s prvo točko dnevnega reda (na njem jih je bilo sicer trinajst) ukvarjali do petih (res pa je, da so imeli vmes tudi skoraj eno uro dolg odmor). Poleg rebalansa, ki so ga svetniki na glasovanju tudi podprli, so imeli na dnevnem redu med drugim tudi odlok o zagotovitvi sredstev za sanacijo posledic letošnjih neurij iz proračunske rezerve ter sklep o novih, višjih cenah pomoči na domu (slednja bo odslej dražja za 8 do 16 odstotkov) ter razpravo o trenutnih razmerah v KIK-u. Vzrokov za rebalans letošnjega proračuna ne bom ponovno navajal, ker so navedeni že v zapisu s tiskovne konference (tudi tega lahko preberete v tokratnem Kamniškem občanu), svetniki pa so na to temo razvili zanimivo in na trenutke tudi precej vročo razpravo. Večina svetniških skupin je vzroke za rebalans sprejela »z razumevanjem« (vsaj v tistem delu, ki se nanaša na letošnja neurja in povečevanje kapacitet naših vrtcev), do ostalih sprememb pa svetniki (še zlasti iz svetniške skupine SDS) niso imeli razumevanja. Rudi Veršnik je v imenu svetnikov SDS za uvod poudaril, da ostale spremembe proračuna kažejo na slabo načrtovanje nekaterih investicij (tu je izpostavil gradnjo povezovalne ceste) ter zelo nizko realizacijo proračuna na nekaterih področjih v prvem polletju letošnjega leta. Še veliko ostrejše so bile pripombe njegovih strankarskih kolegov Roberta Kokotca in Robina Majnika. Kokotca je namreč zanimalo, ali držijo informacije, da namerava občina lastnike zemljišč na trasi povezovalne ceste razlastiti oziroma jim ponuja za kvadratni meter zemljišča le 20 evrov, Maj- nika pa je zanimalo, zakaj se naša občina ni prijavila na pred kratkim iztečeni evropski razpis, na katerem bi lahko dobila precej nepovratnih sredstev za obnovo mekinjskega stadiona. Poleg tega je Majnika zanimalo tudi to, zakaj zamuja projekt postavitve mamuta, dobiti pa je želel tudi podatke o službenih poteh občinske uprave in stroških zanje. Kokotcu je župan Anton Tone Smolnikar odgovoril, da občina zemljišča za traso povezovalke odkupuje s pogodbami, v katerih se cena kvadratnega metra zemljišča giblje od 25 do 30 evrov, kar je - po oceni Direkcije RS za ceste - glede na kakovost zemljišč relativno visoka. Majniku pa je Anton Kamin, podsekretar - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, odgovoril, da se občina na omenjeni razpis ni prijavila zato, ker za ta projekt v naslednjih dveh letih ne načrtuje občinskih sredstev, saj je na področju družbenih dejavnosti trenutno najpomembnejši projekt novogradnja obeh kamniških osnovnih šol. Kadunc je opozoril na težave kmetov... Čeprav se ni nanašala direktno na rebalans proračuna, je omembe vredna tudi pripomba Vida Kadunca, svetnika SLS, ki je predlagal, da bi občinski svet (če ne še letos pa vsaj prihodnje leto) posebno točko posvetil tudi problemom, ki pestijo kamniško kmetijstvo ter njegovim razvojnim možnostim (ta predlog je podprl mdi Valentin Zabavnik, svetnik SDS), predlagal pa je tudi, da bi se občinska uprava kadrovsko okrepila s strokovnjakom, ki bi se posvečal samo kmetijstvu. Alojz Kolar, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je na Kadunčev predlog odgovoril, da to ne bi bistveno zmanjšalo težav, s katerimi se soočajo kamniški kmetje, ker so njihove težave posledica novosti v evropski kmetijski politiki, ki se ji mora podrejati tudi slovenska in posredno tudi kamniška (sicer pa pogovor z Alojzom Kolarjem in njegovimi Svetniki sprašujejo in predlagajo Nova avtobusna postajališča na Duplici Ob obnovi Ljubljanske ceste se spreminja tudi sistem avtobusnih postajališč na Bakovniku in Duplici. Novo postajališče je nastalo pri Pošti, kjer pa je hkrati tudi parkirišče, kar onemogoča uporabo postajališča in ogroža šolsko pot, ki jo dnevno uporabljajo učenci OŠ Marije Vera. Zato je Mateja Poljanšek, članica občinskega sveta, dala pobudo, da se to stanje uredi v najkrajšem možnem času in zagotovi varna šolska pot. Kot pojasnjuje Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe občine Kamnik, rekonstrukcija Ljubljanske ceste še ni v celoti zaključena. Na pobudo podjetja Kam-bus so se odločili, da se ohranijo tudi avtobusna postajališča pri Lidl-u, ki bodo ustrezno označena. Nov par avtobusnih izogibališč pi je zgrajen pri pošti na Duplici oz. pri Metuljčku. O zaključku del bo obveščeno tudi podjetje KAM-BUS, ki bo AP izogibališča uporabljalo. »Nedovoljeno parkiranje drugih motornih vozil na izogibališčih bo sankcionirano, za ta namen bodo nameščene kamere za spremljanje prometa,« je napovedal Škorjanc. Zamenjava zračnih vodov z zemeljskimi kabli na območju Streliške ulice Na območju Streliške ulice v Kamniku potekajo dela za zamenjavo zračnih vodov z zemeljskimi kabl, ki jih je Elektro Ljubljana načrtovala že v lanskem letu letu. Ker so bili na zračne vode elektrike vezani tudi vodi in svetilke javne razsvetljave, je Občina Kamnik v proračunu 2008 za sanacijo javne razsvetljave v Streliški ulici namenila 6.200 € na p.p. 6456. V mesecu maju je Občina za ta dela izdala naročilnico Komunalnemu podjetju Kamnik. Dela na javni razsvetljavi potekajo vzporedno z deli Elektra. Dosedanji prekopi Streliške ceste so izključno za namene elektro oskrbe. Električarji so večino prekopov in priklopov na elektro omarice izvajali preko zasebnih zemljišč. V precejšnjem delu trase elektro razvoda je bil položen tudi kabel za javno razsvetljavo. Za povezavo nekaj svetilk pa se je izkazalo, da bo neobhodno potrebno napeljavo položiti v cestišče, ker lastniki niso dovolili prekopov na meji svoje parcele s cesto. Ti prekopi bodo podražili sanacijo javne razsvetljave. Do konca oktobra bo tako ob robu prekopanih še cca 130 m asfaltiranega dela cestišča, ki pa bo po zaključku zemeljskih del ponovno asfaltiran. Sanacija pri jezu in na koncu KIK-a predvidena v prihodnjem letu Kakšne aktivnosti potekajo s strani občinske uprave za sanacijo ceste pri jezu in na koncu KIK-a zanima občinskega svetnika Robina Majnika. Kot pojasnjuje Aleš Škorjanc, je investitor oziroma naročnik sanacije državne ceste Rl-225/1083 Republika Slovenija - Ministrstvo za promet. V lem 2008 je Direkcija RS za ceste že naročila izdelavo projektno tehnične dokumentacije, sama izvedba del pa je predvidena v letu 2009. Občinska uprava je bila pobudnik za ogled in pripravo ukrepov s strani države za izboljšanje stanja regionalnih cest v občini Kamnik, ki je bil na terenu opravljen v mesecu maju. Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 23.10. 2008. Mali grad bi z ureditvijo poti postal bolj dostopen in privlačen Mali grad postaja vedno bolj obiskano prizorišče kulturnih in drugih dogodkov (Kamfest, Srednjeveški dnevi,...), pot na grad pa je v vedno slabšem stanju, tako postaja vprašljivo, ali je primerno prireditve organizirati na tako zahtevnem prizorišču. »Kaj se bo zgodilo, če bo kdo na zlizanem betonu, ki je ostal še od obnove kapelice, padel in se poškodoval?« sprašujejo občinsko upravo svetniki Matjaž Jug, Mateja Poljanšek in Borut Žagar in predlagajo, da se takoj odstrani beton med stopnicami in v proračun 2009 postavi postavko za obnovitev in razsvetlitev poti. Anton Kamin, vodja oddelka z družbene dejavnosti občine Kamnik, pojasnjuje, da je na plato malograjske kapele in obrambnega stolpa mogoče priti po treh poteh, ki se zlijejo v eno samo pot pred Veronikinim portalom, zato jih je smiselno tudi v celoti obnoviti in tako Mali grad narediti še bolj dostopen in privlačen. Naročen je projekt za ureditev dostopa na Mali grad, ki ga bo mogoče izvesti v treh fazah, glede na razpoložljive finančne vire. Ena pot bo vodila izza Kavarne Veronika, po stopnicah mimo propilej, kjer je dovolj prostora za postavitev še dveh spomenikov pomembnim Kamničanom, druga se dviga po stopnicah z ene, tretja pa po klančini z druge strani Samčevega prehoda. Projekt bo predvidel tudi primerno osvetlitev poti, ki bo varna in primerna za večino obiskovalcev. Na osnovi projekta in projektantske ocene bodo planirana tudi sredstva v NRP. Usklajeno delovanje semaforjev na Šolski, Maistrovi in Cankarjevi za večjo pretočnost prometa Večina voznikov je verjetno v zadnjih tednih, ko potekajo dela na regionalni cesti skozi Kamnik, opazila, da semaforji delujejo le -z utripajočo rumeno lučjo. Zato tudi v prometnih konicah, ko se ljudje vozijo z dela ali na delo, poteka promet bolj tekoče tako iz smeri Tuhinjske doline kot tudi iz smeri Kamniške Bistrice. Kot pravi občinski svetnik Tone Rajsar, se ob normalno delujočih semaforjih kolone vozil vijejo zjutraj od odcepa za Nevlje, popoldne pa od nekdanjega Alprema, ugotavlja, da je najbolj moteč semafor pri trgovini Spar v soseski Mali grad. Kot predlaga, bi se ob utripajoči luči tudi vozniki iz te smeri nemoteno lahko vključili na regionalno cesto, saj gostota semaforjev promet le upočasnjujejo in povzroča nejevoljo v koloni čakajočih voznikov. »Na vprašanje glede utripajočih rumenih luči je občinska uprava že večkrat odgovarjala. Ponovno odgovarjamo, da je regionalna cesta v pristojnosti DRSC, da so semaforji potrebni predvsem zaradi najšibkejših udeležencev v prometu - pešcev in kolesarjev. Nikakor ni možno dopustiti, da bi otroci, ki ravno ob jutranjih konicah hodijo v ŠCRM, prečkali štiripasovno regionalno cesto ob utripajočih rumenih lučeh na semaforjih. Po zagotovilih odgovornih projektantov bodo po zaključku investicije semaforji na Šolski, Maistrovi in Cankarjevi delovali usklajeno, za zagotovitev čim večje pretočnosti prometa na tej regionalki,« odgovarja Aleš Škorjanc. Bo plaz v naselju Košiše saniran? Plaz, ki se je ob lanskoletnih poplavah sprožil v naselju Košiše pri kinološkem društvu, ogroža cesto, opozarja Tone Šuštar in sprašuje občinsko upravo, kdaj se bo začela sanacija. Da je odsek lokalne ceste v Košišah, ki ga je prizadel plaz vse do roba asfalta, upravljavec ceste ustrezno zaščitil in označil, pojasnjuje Franc Resnik. »Po ogledu predstavnikov občine (Resnik, Vavpetič), KPK (Podlogar) in PUH (Planinšek) smo ocenili, da zaenkrat ni neposredne nevarnosti za širitev plazu. Občina je kljub temu naročila predlog rešitve s popisom del in prejela od družbe PUH ponudbeni predračun v višini 29.813,70 €. Proračunska postavka 6600 - odprava posledic elementarnih nesreč - za leto 2008 je že izčrpana, zato bo občinska uprava predlagala rebalans proračuna, ki bo med drugim vseboval tudi navedena potrebna sredstva za to sanacijo,« pravi Resnik. sodelavkami na to temo že pripravljamo za eno od naslednjih številk Kamniškega občana). ... Majnik pa na težave gasilcev V nadaljevanju razprave so bile velike pozornosti deležne tudi razmere v kamniškem gasilstvu, saj je Robin Majnik opozoril na celo vrsto težav, s katerimi se naši gasilci soočajo že nekaj let (pomanjkanje denarja in opreme ter domnevni spopadi različnih interesov v gasilskih vrstah...). Ker je v našem interesu, da o problemih naših gasilcev javnost obvestimo iz najbolj verodostojnega vira, sva se z Marjanom Semprimo-žnikom, svetnikom LDS in predsednikom Gasilske zveze Kamnik, dogovorila, da bova v Kamniškem občanu v kratkem kar se da celovito predstavila dejansko stanje v našem gasilstvu. Kot že rečeno, je rebalans na glasovanju podprla večina svetnikov, velika večina od predlaganih trinajstih amandmajev pa je bila zavrnjena. Krajani Sidola in Vasenega pa bodo nedvomno veseli, saj je amandma samostojnega svetnika Antona Rajsarja, na glasovanju dobil podporo večine svetnikov in bo cesta Sidol - Vas.eno končno le dobila asfaltno prevleko. Dodatna sredstva so svetniki odobrili tudi za nadaljevanje oziroma dokončanje obnove kulturnih domov v Podgorju, Špitaliču, Šmarci in na Lazah. Pomoč na domu bo nekoliko dražja Na tokratni seji so se svetniki in svetnice seznanili tudi z občinsko informacijo o razmerah v KIK-u, v kateri je navedeno; da je izvršni direktor Skupine KIK Aleš Erbežnik občinsko upravo že poleti seznanil s celotno problematiko v podjetju, naša Občina se je na to odzvala s prijavo problematike na Inšpektorat RS za obrambo in Inšpektorat RS za notranje zadeve ter se v prijavah zavzela za izvedbo vseh potrebnih ukrepov za odstranitev oziroma uničenje snovi, ki predstavljajo nevarnost za ljudi in okolico. Inšpektorat za obrambo je Občini odgovoril, da je KIK-u naložil uničenje nevarnih sredstev, vendar se podjetje na to ni odzvalo. Zato je omenjeni inšpektorat že sprožil ukrepe za zavarovanje ljudi, premoženja in okolice, aktivnosti za odstranitev nevarnih snovi iz KIK-a pa so medtem menda že stekle. Starejših občanov pa nedvomno ne bo razveselila informacija, da se bo v kratkem podražila tudi pomoč na domu. Zavod Pristan, ki pri nas izvaja tovrstno pomoč starejšim občanom, je namreč predlagal višje cene pomoči na domu. Efektivna ura pomoči ob delavnikih po novem stane 14,07 evra (16,5 odstotka več kot doslej), ob nedeljah 18,26 evra (8,2 odstotka več) ter ob praznikih 19,87 evra (9,8 odstotka več). Uporabniki pa bodo morali za efektivno uro pomoči ob delavnikih po novem odšteti 3,06 evra, ob nedeljah 4,6l in ob praznikih 5,21 evra. Ker sem moral zaradi zaključka redakcije sejo zapustiti po prvi točki dnevnega reda, boste z ostalimi odločitvami svetnikov in svetnic na tokratni seji obveščeni v naslednji številki Kamniškega občana. ZORAN JEREB Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 5.11.2008, ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Camino - Pot k sebi Predava: Eli Trobec. Vila Čira-Čara, ročno umetniška delavnica, pod mentorstvom pedagoginje in unikatne oblikovalke Rosane Kleindienst Premk. Vsak ponedeljek od 16.30 -18. 30 ure in vsako sredo od 15.45 -17.45 ure, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Prijave in dodatne informacije: 01 737 74‘60, gsm: 040 838 570, rosanaart@vahoo.com Pravljične urice: Vsako sredo od 18. do 19. ure, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Ema Vidic. Vsako sredo od 10. do 11. ure Bibe, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Helena Sterle. Študijski krožek: Beseda v barvi in obliki Kjer gresta branje in ustvarjanje z roko v roki. Pod mentorstvom pedagoginje in unikatne oblikovalke Rosane Kleindienst Premk. Vsak drugi ponedeljek od 19. - 21.45 ure, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Prijave in dodatne informacije: 01 737 74 60, gsm: 040 838 570, rosanaart@vahoo. com ❖ DOM KULTURE KAMNIK Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 09. do 14. ure na tel. 839 76 06; GSM 041/ 580 818,041 360 399 www. do m kulture, org; info@domkulture. org Sreda, četrtek, petek, 22.. 23. in 24. oktober od 7. do 13. ure Rdeči križ Slovenije KRVODAJALSKA AKCIJA Sreda. 5. november, ob 16. uri Mestno gledališče Ljubljansko GLEDALIŠKA URA - gledališka predstava zaključena prireditev Četrtek. 6. november, ob 19.30 Mestno gledališče Ljubljansko VSE O ŽENSKAH - komedija za Maistrov abonma in izven; VSTOPNINA: 14 €, upokojenci, študentje 12 €. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Tel.: 8317-647, 8317-662 info@muzej-kamnik-on.net Sobota. 18. oktober ob 20. uri v salonu gradu Zaprice v Kamniku TRIO DEJANA PEČENKA (Dejan Pečenko - klavir, Traja Brizani - bas in Žiga Kožar - bobni) Koncertni cikel JazzZaprice 2008 Društva glasbenikov Slovenije. Vstop prost. Tiskovna konferenca Občine Kamnik »Brezplačno« varstvo drugega otroka bi lahko resno ogrozilo občinski proračun Župan Anton Tone Smolnikar je ob pomoči obeh podžupanov in vodij občinskih oddelkov v torek novinarje, ki javnost obveščamo o dogajanju v kamniški občini, seznanil z »bilanco« letošnjih neurij ter nam predstavil vzroke, zaradi katerih bodo naši svetniki in svetnice na 17. redni seji obravnavali (in po vsej verjetnosti tudi podprli) rebalans letošnjega občinskega proračuna. Poleg škode, ki sta nam jo povzročili neurji, so glavni vzrok za rebalans naraščajoči stroški za predšolsko vzgojo, ki se kažejo tako v naraščajočih stroških oskrbe otrok kot tudi v potrebah po nadaljnjem povečevanju kapacitet naših vrtcev. O škodi, ki jo je naša občina utrpela v julijskem in avgustovskem neurju, smo na straneh Kamniškega občana že precej pisali* zato tokrat navajamo le nekaj podatkov, ki doslej še niso bili objavljeni. Julijsko neurje je v naši občini poleg gozdov, električne, telekomunikacijske in komunalno - cestne infrastrukture poškodovalo tudi več kot 400 stanovanjskih in gospodarskih objektov, šest večstanovanjskih objektov, približno petnajst objektov kulturne dediščine ter nekaj objektov v občinski lasti (dupliško OŠ Marije Vere, Stari grad, bazenski kompleks Pod skalco). V državno računalniško aplikacijo »Ajda« je naša občinska uprava v nekaj dneh vnesla kar 749 vlog o nastali škodi. Avgustovsko neurje pa je največ škode povzročilo na OŠ evrov, najvišji pa 28.813 evrov. Skupen znesek humanitarne pomoči, ki je bila razdeljena prizadetim, znaša 630.830 evrov, k temu je 275.000 evrov prispeval Karitas, 268.421 evrov Rdeči križ, na humanitarnem računu občine se je zbralo 20.995 evrov, Občina Kamnik pa je iz proračunskih rezerv za humanitarno pomoč prispevala še 66.434 evrov. Ta sredstva so bila namenjena popravilu 267 objektov, najmanjši znesek pomoči je znašal 102 evra, najvišji pa 31.733 evrov. Po neurju smo se dobro znašli, škodo pa bomo odpravljali se nekaj let Župan ocenjuje, da smo se v naši občini po zaslugi dobro Kdaj bo dokončana širitev obvoznice in kdaj povezovalna cesta? Širitev obvoznice bo po županovih napovedih dokončana že do konca tega meseca. Gradbena dela so namreč večinoma že zaključena, le pobočje starograjskega hriba bo treba v naslednjih dneh še prekriti z mrežo, ki bo cesto in prometne udeležence varovala pred kamenjem. O trenutnem dogajanju v zvezi z gradnjo povezovalne ceste pa je župan povedal, da naj bi bil odkup zemljišč izveden še letos, cesta pa zgrajena v letu 2010. Tunjice, precej pa tudi na 52 objektih ter na približno stotih hektarih kmetijskih površin (njivah, travnikih in sadovnjakih). Na nastale razmere sta se s finančno pomočjo najprej odzvali Občina Kamnik, ki je najbolj prizadetim kmetom iz proračunske rezerve takoj razdelila 24.500 evrov pomoči, ter Karitas, ki je 114.000 evrov pomoči namenil za najbolj prizadete družine. Država je pri odpravljanju posledic julijskega neurja naši občini pomagala z 240.000 evri pomoči, ki je bila razdeljena za popravilo 39 najbolj poškodovanih objektov, najnižji znesek državne pomoči je znašal 1.257 organizirane in učinkovite pomoči v nastalih razmerah kar dobro znašli (še zlasti to velja za prvih deset dni po neurju), da pa bo veliko škode (predvsem na občinskih cestah) morala občina v naslednjih letih pokriti iz lastnih sredstev. »Številne občinske ceste bodo zaradi povečanega tovornega prometa po njih, ki ga povzročajo obnovitvena dela na objektih in čiščenje gozdov, namreč precej poškodovane, zato računamo s tem, da bo obnova teh cest v prihodnjih letih terjala več sredstev kot bi jih sicer,« dodaja Alojz Kolar, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance. Župan se ponovno zahvaljuje vsem donatorjem in prostovoljcem za pomoč ob neurjih Z donacijami so nam ob letošnjih neurjih na pomoč priskočili: Rota-ry club, Lions club, Občina Renče Vogrsko, avstrijska občina Trofaiach in tamkajšnje planinsko društvo, podjetja Ambrož Lahovče, Pekarna Blatnik, Roltek in Simps's, Zveza prijateljev mladine Ljubljana - Moste, Mojca Drčar Murko, Matjaž Šporar ter številni drugi posamezniki in obrtniki, ki so z brezplačnim delom pomagali pri popravilu poškodovanih objektov. Župan se je ob tej priložnosti vsem donatorjem in dobrim ljudem še enkrat zahvalil za pomoč in požrtvovalno delo pri odpravljanju posledic neurij. Občinski proračun obremenjujejo vse višji izdatki zaradi povečevanja kapacitet kamniških vrtcev (te so se namreč povečale tako v zasebnem vrtcu Peter Pan kot tudi v VVZ Antona Medveda, skupaj tako sprejmeta 1106 otrok obeh starostnih skupin), predvsem pa zaradi brezplačnega varstva za drugega otroka, saj država pokrivanje občinskega prispevka ni prevzela na svoja ramena. Bo pa zaradi večjega zanimanja za vključitev tudi drugega otroka v vrtec potrebno povečati kapaciteto naših vrtcev še za dva do tri oddelke, ugotavljajo na občini Kamnik. SAŠA MEJAČ Kljub temu se na številnih razporeditvami sredstev med cestnih odsekih nadaljujejo pri- proračunskimi postavkami bo zadevanja za izboljšanje promet- občinska uprava proračunske ne varnosti in še zlasti varnosti rezerve povečala za 120.000 ev-šolskih poti. Po besedah podžu- rov, 50.000 evrov bo namenila Počistiti gozdove pred novembrskim deževjem Podžupan Rudolf Pfajfar vse lastnike in upravljavce poškodovanih gozdov poziva, naj podrto drevje iz njih čim prej odstranijo in gozdove počistijo, ker so novembra pogosta močna deževja, ki zaradi podrtega drevja v gozdovih lahko povzročijo še dodatne nevšečnosti. pana Braneta Goluboviča se je občina že lotila sistematičnega izboljševanja varnosti otrok na poti v šolo in iz nje, saj se je prva faza tega (sicer več let trajajočega projekta) s postavljanjem tabel, ki voznike opozarjajo na šolske poti, že začel. V kratkem bo urejenih tudi nekaj novih prehodov za pešce, medtem ko je končni cilj - izgradnja pločnikov (še zlasti ob še vedno zelo prometni cesti skozi Tuhinjsko dolino), za katero se je že spomladi zavzel občinski svetnik Matej Tonin - še precej oddaljen, bolj kot pomanjkanje denarja pa ta projekt menda otežuje pridobivanje potrebnih zemljišč, saj bo za potrebe pločnikov nekaj hiš ob cesti skozi Tuhinjsko dolino treba tudi podreti. (o tem so na tokratni seji na pobudo Tonina spet razpravljali tudi občinski svetniki). Razkriti šoli na Duplici in v Tunjicah sta ob popravilu streh doživeli se nekaj drugih izboljšav Razveseljivo je, da smo posledice neurij v nekaj primerih znali obrnili v svoj prid. To velja za popravilo poškodovanih osnovnih šol na Duplici in v Tunjicah, kjer se je občinska uprava zelo dobro znašla in hkrati s popravilom streh izvedla še nekaj drugih investicij. »Na OŠ Marije Vere smo namreč vzporedno s sanacijo strehe zamenjali tudi športni pod v telovadnici, ki je sedaj tudi bolj kakovosten kot je bil prej, in zamenjali okna. Na tunjiški šoli pa smo vzporedno s popravilom strehe objekt tudi toplotno izolirali, popravilo mansardnih stanovanj za učitelje pa v teh dneh še poteka. Na obeh šolah je bilo skupaj za 320.000 evrov škode, od tega jih bo morala občina prispevati 50.000, ostalo pa bosta pokrili država in zavarovalnica,« je povedal Anton Kamin, podsekretar - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Predšolska vzgoja in skrb za starejše ze ogrožata občinske proračune Kot že rečeno, občinski svetniki in svetnice na tokratni seji v sredo, 22. oktobra, obravnavajo tudi predlog rebalansa občinskega proračuna, v katerem bo treba za dobrih 300.000 evrov večjim prihodkom občine prilagoditi tudi odhodke. S pre- ža že omenjeno škodo na dupli-ški in tunjiški šoli, za obnovo Kavarne Veronika bo treba nameniti dodatnih 45.000 evrov. Sredstva bo treba zagotoviti tudi za nekaj projektov s področja cestne infrastrukture, kjer so se po besedah Aleša Škorjanca, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za gospodarske javne službe, nekateri projekti, ki so bili sicer načrtovani za prihodnje leto, izvedli že letos. Med najpomembnejše vzroke za rebalans pa Alojz Kolar izpostavlja izdatke, ki so letos poleti nastali zaradi povečevanja kapacitet naših vrtcev. Kapacitete so se namreč povečale tako v zasebnem vrtcu Peter Pan kot tudi v VVZ Antona Medveda, tako da skupna kapaciteta obeh vrtcev sedaj znaša 1106 otrok obeh starostnih skupin. »Še posebej smo letos povečali kapacitete oddelkov za prvo starostno skupino, kjer je oskrba tudi dražja, zato pričakujemo, da bo treba v proračunu za prihodnje leto za financiranje predšolske vzgoje nameniti približno 800.000 evrov več kot letos,« pravi Kamin in napoveduje, da se bodo v prihodnjih letih občinski izdatki za predšolsko vzgojo še naprej povečevali. Vzrok za to je brezplačno varstvo za drugega otroka (pri tem je javnosti treba pojasniti, da država iz proračuna poravnava samo tisti del stroškov predšolske vzgoje drugega otroka, ki bi ga sicer nosili starši, medtem ko občinskega prispevka k tej ceni država ni prevzela nase in je ostal breme občinskih proračunov, op. a.) in to se v naši občini že odraža v povečanem zanimanju staršev za vključitev tudi drugega otroka v vrtec. Zato bo morala občina - po Kaminovih napovedih - že v kratkem kapaciteto naših vrtcev povečati še za dva do tri oddelke, saj po trenutnih podatkih število otrok (zaradi omenjenega ukrepa države) spet za skoraj dvesto presega kapacitete naših vrtcev. Ker naša občina v prihodnjih letih ne bo sposobna povečevati izdatkov za predšolsko vzgojo, je Kamin ob tej priložnosti poudaril, da se bomo morala s tem problemom spopasti nova vlada, ker ti izdatki že močno obremenjujejo občinske proračune. Enako je tudi z izdatki za sofinanciranje oskrbe starejše populacije v domovih za starejše občane - tudi ti namreč naraščajo. ZORANJEREB ---------------------------------------------^ Vi sprašujete, župan odgovarja Cestni odsek na Perovem med Perkovo ulico in ZUIM-om bo del sistema kolesarskih in pešpoti ob Kamniški Bistrici Občani Novega trga sprašujejo, ali bo makadamski odsek ceste na Perovem med Perkovo ulico in Zavodom za usposabljanje invalidne mladine tudi po obnovi zaprt za tranzitni promet? Rekonstrukcijo te ceste smo načrtovali že lani, vendar je bilo treba predhodno rešiti vprašanja, povezana z lastništvom zemljišč in pridobivanjem potrebnih zemljišč za gradnjo. S predhodnimi geodetskimi izmerami je bilo ugotovljeno, da cesta v naravi poteka drugače, kot je zarisana v katastru, zaradi vožnje z motornimi vozili pa se je na nekaterih delih tudi razširila. Skupaj z lastniki zemljišč smo se uskladili, da bo rekonstrukcija ceste potekala čim bolj po sedanji trasi, tako da bodo posegi v zemljišča zunaj cestnega sveta racionalni. Občina Kamnik pa bo po končanih delih izvedla geodetske meritve in na približno 300 m zemljišč naredila izravnave, menjave ali odkupe zemljišč, s katerimi bomo dokončno uredili tudi katastrsko in zemljiškoknjižno stanje parcel. Rekonstrukcija ceste je predvidena v dolžini 520 metrov. Širina vozišča bo 2,5 metra, ob vozišču pa bo obojestranska travna bankina širine 0,5 metra. Vozišče bo asfaltirano. Ni-veleta ceste je prilagojena sedanjemu stanju in terenskim razmeram. Na delu ceste bo zaradi velike količine zalednih voda izvedena tudi drenaža. V sklopu rekonstrukcije ceste se bo izvedla tudi kabelska kanalizacija za javno razsvetljavo, tako da bomo v prihodnjih letih uredili tudi javno razsvetljavo. Dela bodo končana do 30. oktobra, del sredstev bo prispevala tudi Krajevna skupnost Novi trg. Prometni režim ceste bo tudi po končani rekonstrukciji ostal nespremenjen. Cesta bo še naprej namenjena pešcem in kolesarjem, asfaltirali pa jo bomo tudi z namenom, da bi v bližnji okolici Kamnika uredili primerno sprehajališče za invalide in mlade starše, ki ga bodo lahko uporabljali tudi pozimi oz. v vseh letnih časih. Cestni odsek na Perovem med Perkovo ulico in ZUIM-om bo del sistema kolesarskih in pešpoti ob Kamniški Bistrici. Pri brvi pri Titanu se bo pot navezala na rekreacijsko pot do trgovske cone na obvoznici. Na tem delu so predvideni razširitev sprehajalne poti, parkovna ureditev ob poti ter počivališče in manjše otroško igrišče. Urediti želimo tudi dostop do vode. Območje urejanja je omejeno z državno cesto na vzhodu in vodotokom na zahodu, dolžina poti pa znaša približno 500 metrov. Že letos je bila načrtovana prva faza ureditve tega dela, vendar je izpeljava projekta zamujala zaradi težav pri pridobivanju zemljišč oziroma pravice gradnje na vodnem zemljišču. Občina Kamnik se je dogovorila z zasebnimi lastniki zemljišč na tem območju, pridobila pravico graditi na delu zemljišča, ki predstavlja državno cesto, še vedno pa čakamo na ustanovitev stavbne pravice na naravnem vodnem javnem dobrem, ki je v lasti Republike Slovenije. Postopki pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države so določeni z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin ter občin (Uradni list RS, št. 84/2007, sprem. 94/2007), vendar so zapleteni in dolgotrajni. Upamo, da bomo čim prej razrešili tudi to težavo in nadaljevali projekt. Rekreacijske poti ob reki za zdaj ne moremo narediti od brvi pri Titanu do Šolskega mostu zaradi omejitev v prostoru (varovalni pas državne ceste, trasa toplovoda, te/mičnipogoji Direkcije RS za ceste), zato bomo kot nadomestno povezavo do središča mesta uredili cesto na Perovem. Ponovno se bomo poskušali dogovoriti z lastniki zemljišč v Šmarci, kjer je zaradi lastniških težav realizacija projekta zastala leta 2004. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan v_____________________________________________y INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH V KIK KAMNIK d.o.o. »Skladno z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic« (Ur.l. RS 71/2008 z dne 14. 7. 2008) obveščamo javnost, daje KIK Kamnik, d.o.o., Fužine 9,1240 Kamnik, uvrščen med obrate večjega tveganja za okolje. Vsi zainteresirani si lahko informacijo o varnostnih ukrepih in o ravnanju v primeru večje nesreče ogledate pri vratarju ob vhodu v KIK. Uprava KIK Kamnik d.o.o. Po volitvah Hvala volivkam in volivcem za podporo na volitvah v državni zbor, ki ste jo oddali z vašimi glasovi. Hvala za vsak oddani glas, hvaležen sem tudi prijateljem in vsem, ki ste me podprli pri moji kandidaturi. Franci Orešnik, predsednik OO SLS Kamnik V ETI Svit so omejili proizvodnjo kamniške keramike Kdo bo nadaljeval z izdelavo kamniške keramike? S prvim junijem so v podjetju Eti Svit d.o.o. ustavili izdelovanje dekorativnih keramičnih izdelkov, ki sodijo med tradicionalne in najbolj prepoznavne kamniške izdelke. Kot so nam pojasnili, so se za ta korak odločili zato, ker za tovrstne izdelke na trgu ni več toliko zanimanja, da bi to omogočalo dosedanji obseg proizvodnje, pravijo pa, da so to dejavnost pripravljeni odprodati kakšnemu obrtniku, ki bi s to dejavnostjo nadaljeval v manjšem obsegu. Ker sami interesenta niso našli, se je v reševanje te problematike že pred nekaj meseci vključil tudi župan Anton Tone Smolnikar s svojimi sodelavci. Zanimanje za kamniško keramiko se v zadnjih letih menda zmanjšuje, zato podjetje tega programa ne more več vzdrževati v dosedanjem obsegu. V podjetju Eti Svit pravijo, da interesenta za odkup tega programa iščejo že nekaj let, pripravili so tudi že več ponudb za odprodajo, vendar zaenkrat neuspešno. »Nekaj interesentov se je za ta program sicer zanimalo, vendar kaj več od interesa ni bilo izkazanega. Še vedno si želimo, da bi se ta program ohranil in redno izdeloval dalje, glede na njegove značilnosti pa ocenjujemo, da bi bila najprimernejša obrtniška, dmžinska proizvodnja,« pravi Dušan Jerman, direktor Etijeve poslovno - izidne enote (PIE) Tehnična keramika. Kakšne bodo posledice? Dekorativna keramika je v podjetju Eti Svit d.o.o., ki je bilo leta 1999 na novo ustanovljeno in je prevzelo tudi tradicionalno ime »Svit«, edini program, letos pa se je podjetje Eti Svit znova pripojilo matični družbi Eti d.d. iz Izlak, program »svit« pa po pripojitvi posluje kot sestavni del enote »Tehnična keramika«. Sicer pa na kamniški lokaciji prevladujeta dva obrata, v katerih je skupaj zaposlenih 165 ljudi. »Večji obrat proizvodnje steatita proizvaja keramične osnove za različne aplikacije v elektrotehničnih inštalacijah, manjši obrat montaže pa različna stikala,« pojasnjuje naš sogovornik. Na vprašanje, kaj ukinitev proizvodnje dekorativne keramike pomeni za delovna mesta, pa direktor PIE Tehnična keramika odgovarja, da je bilo na programu dekorativne keramike le pet zaposlenih in da so vsem že ponudili delovna mesta v drugih kamniških obratih. »Kot je kamniška javnost verjetno že opazila, Eti v Kamniku vseskozi išče nove sodelavce za delo v proizvodnji, saj v letošnjem letu le stežka sledimo naraščajočemu povpraševanju po elektrotehničnih izdelkih,« pojasnjuje Jerman. Na problematiko ukinitve proizvodnje dekorativne keramike je s svetniškim vprašanjem pred kratkim opozorila tudi občinska svetnica Marinka Mošnik in se zavzela, da bi se Občina Kamnik aktivno vključila v ohranitev te proizvodnje, da se znanje in izkušnje pri modeliranju in poslikavi teh unikatnih izdelkov nadaljujejo. Zato je dala pobudo, da se takoj prične z iskanjem možnosti za nadaljevanje proizvodnje teh daleč najbolj prepoznavnih kamniških spominkov in uporabne keramike. Župan Anton Tone Smolnikar v odgovoru na njeno pobudo pojasnjuje, da s sodelavci iz občinske uprave že nekaj mesecev iščejo možnosti, kako in kdo bi lahko nadaljeval s to tradicijo. V ta namen so se skupaj z zunanjimi sodelavci v preteklih tednih dvakrat srečali z novim direktorjem podjetja Eti Svit in se dogovorili, da bo uprava Eti Svit poslala Občini ponudbo za morebitni odkup arhivskih eksponatov in delovnih orodij, s katerimi bi lahko nadaljevali proizvodnjo. »Po besedah direktorja ta dejavnost - predvsem zaradi številnih obveznosti iz preteklih let - podjetju prinaša izgubo, zato so zaposlene na tem programu zaposlili v matični firmi, nekaterim pa bo konec leta prenehalo tudi delovno razmerje. Nekateri od teh delavcev so zainteresirani, da bi še naprej izdelovali majolike in druge tradicionalne kamniške izdelke, vendar se sami ne upajo lotiti tega posla,« pravi župan in dodaja, da se bodo pogovori s kandidati, ki bi prevzeli dejavnost in tudi zaposlene, nadaljevali takoj, ko bo podjetje Občini poslalo ponudbo za odkup. »Zavedamo se, da je majolika kamniška in da mora v Kamniku tudi ostati. Menim, da bi v okviru možnosti lahko našli primerne prostore, ki bi jih oddali podjetju oziroma posamezniku, ki bi nadaljeval izdelavo teh izdelkov,« še dodaja naš župan. Prihodnost Etijevih obratov v Kamniku je perspektivna Na zadnji seji je naš občinski svet razpravljal tudi o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bil (Titan - Svit), zato smo se ob tej priložnosti v podjetju ETI pozanimali tudi o njihovih prostorskih načrtih in o tem, kaj ti načrti pomenijo za podjetje in kamniško okolje. Dušan Jerman nam je v zvezi s tem povedal, da v zadnjih letih obseg proizvodnje v njihovem keramičnem obratu izjemno hitro narašča in takšen trend pričakujejo tudi v naslednjih letih. »V modernizacijo in rast proizvodnje že nekaj let zelo veliko vlagamo, samo v letošnjem letu bomo v proizvodnjo vložili več kot milijon evrov,« napoveduje Jerman in dodaja, da bodo za načrtovano rast proizvodnje v prihodnjih letih potrebovali tudi dodatne delavce. Po njegovih besedah z ureditvijo proizvodno - poslovnih prostorov, še bolj pa z velikimi vlaganji v opremo in tehnologijo, kamniška proizvodnja steatita postaja vse bolj primerljiva z zahodnoevropskimi podjetji, s katerimi se sicer srečujejo na trgih. »Strategiji, v kateri smo si zastavili, da bomo postali eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev varovalk, uspešno sledimo, posledično pa se povečuje tudi proizvodnja na kamniški lokaciji,« še pravi Jerman. ZORAN JEREB »Prodali smo toliko majolik, kolikor smo jih lahko naredili« Slikarke kamniškega podjetja ETI Svit, ki so v teh dneh poslikale še zadnje odlitke majolik, se s posebno nostalgijo spominjajo časov, ko je dekorativni oddelek podjetja cvetel ob naročilih majolik in druge poslikane keramike. Na svoje dolgoletno delo z majolikami ima posebno lepe spomine tudi Irena Radej, pooblaščenka direktorja in dolgoletna slikarka ter vodja dekorativnega oddelka v podjetju ETI Svit. »Vseh trideset let, kolikor sem sama že v podjetju, je oddelek dekorativne keramike predstavljal neko posebnost - žal je bila vseskozi veliko bolj cenjena tehnična keramika. A naročil nam vseeno ni manjkalo, šlo nam je zelo dobro. V oddelku nas je bilo zaposlenih šestnajst, od tega deset slikarjev, imeli smo ogromno proizvodnjo, prodali smo vse, kar smo naredili. Po vsej Sloveniji in vsej Jugoslaviji.« Majolika je bila najbolj prepoznaven izdelek - kar enajst različnih velikosti so jih izdelovali - a le en v vrsti mnogih, saj je njihov program obsegal več kot devetdeset različnih ročno poslikanih dekorativnih iz- Irena Radej, dolgoletna slikarka in vodja dekorativnega oddelka v podjetju ETI Svit. delkov. Slikarji so odlitke poslikavali z grbi različnih mest, pokrajinskimi in cvetličnimi motivi, emblemi ter drugimi vzorci in zaščitnimi znaki. Odločitev uprave jih je prizadela, čeprav ne presenetila. »Z neko krizo se je ta oddelek spopadal ves čas - preprosto nismo bili cenjeni. Našega dela okolica na žalost ni znala prepoznati in pravilno ovrednotiti. In vse to je bilo povezano s splošno miselnostjo - kar je bilo tuje, je bilo super, domače ni bilo vredno veliko.« Miselnost in s tem obseg njihovih naročil se je v zadnjem obdobju sicer izboljšal, a ekonomske razmere dekorativnega oddelka le niso mogle rešiti. »V teh dneh pripravljam tudi popis predmetov, ki jih bomo izročili Narodnemu muzeju, v Kamniku za nas žal niso pokazali dovolj zanimanja. Zelo si želim, da bi lahko v domačem mestu uredili neko spominsko sobo, še bolj pa, da bi majolika postala javno dobro in tako živela tudi naprej. Gre za zgodovinsko vrednost, ki mora ostati tu. Pravi greh bi bil, če to ne bi spet zaživelo!« poudarja Radejeva, ki skupaj z ostalimi slikarji in slikarkami upa, da se bo rešitev za kamniško majoliko v domačem mestu le našla. JASNA PALADIN 14. marca 1938 je bil prekrasen sončen dan Trkamo na vrata dediščine Mesec marec leta 1938 je bil za Nevlje, pa tudi za okolico, posebno doživetje. Potok Nevljica je domačinom povzročal številne preglavice. Ob večjem deževju je potok prestopil bregove, z erozijo in spodjedanjem brežine je ogrožal celo pokopališče in cerkev sv. Jurija. Zato se je januarja 1938 začela regulacija potoka, banovine. Občina se je odločila, da bo naredila pretočni kanal nižje od Vrhpolja pa do izliva Nevljice v Bistrico. Gospod Niko Sadnikar, ki se spominja odkritja mamutovega okostja, o 14. marcu tistega leta pravi takole: »...To je bilo spomladi leta 1938. Strokovnjaki za hudournike so delali regulacijo hudournika Nevljica.... Delo je bilo v polnem teku. Prišlo je do trenutka,-ko so začeli kopati temelje za most na Nevljici in na desni strani potoka so delavci v globini 3 - 4 metrov, v sami ilovici, naleteli na »štore«, kot so rekli oni.« Kost si je takoj ogledal J. N. Sadnikar in ocenil, da gre za že precej pooglenelo mamutovo kost ter da je v ilovici ohranjen skoraj celoten skelet živali. Odkritje mamutovega okostja v Nevljah je bil zelo odmeven dogodek. O njem so poročali tedanji časopisi, hkrati pa so si prizorišče dogajanja prihajali ogledovat ljudje iz bližnje in daljne okolice. Po nekaterih podatkih naj bi v soboto, 19. marca 1938, prišlo v Nevlje več kot tisoč obiskovalcev, dva avtobusa celo iz Celovca. Seveda pa je tako domačine, kot tudi strokovnjake, zanimala predvsem nadaljnja usoda mamuta. Nekateri, predvsem domačini, so zagovarjali dejstvo, da mamut spada tja, kjer je bil izkopan, torej v Kamnik oziroma Nevlje. Drugi so trdili, da ima mamut širši nacionalni pomen, ter da v Kamniku ni primernega prostora za postavitev okostja. Želje o postavitvi muzeja v Kamniku so se razblinile, saj je bil v Ljubljani v Narodnem muzeju prostor takoj na voljo. Okostje mamuta se danes nahaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, čigar zaščitni znak je. Zasluge za ohranjanje, rekonstrukcijo in sanacijo kosti ima več vrhunskih strokovnjakov, predvsem pa gospa Katarina Krivic, univ. dipl. ing. geologije. 70-letnico odkritja mamutovega okostja v Nevljah pri Kamniku smo v Matični knjižnici Kamnik obeležili z Mamutovim večerom v sredo, 17. oktobra. Pogledali smo dokumentarni video film, ki smo ga posneli v sodelovanju z ekipo KoT MKC Kotlovnica. Dr. Verena Perko, muzejska svetovalka v Gorenjskem muzeju Kranj in tudi docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je imela kratko predavanje o umestitvi mamutovega okostja iz Nevelj v širši »zgodovinski« okvir, še zlasti z vidika razvojne stopnje človeka. Direktorica ATP Kamnik, dr. Andreja Eržen, je govorila o možnostih za izrabo neveljskega mamuta oz. njegovega najdišča v turistične namene kot tudi o aktivnostih, ki že potekajo. Dr. Niko Sadnikar je obudil spomine na odkritje mamuta in postavitev spominske table ob neveljskem mostu. Ob tej priložnosti sva podpisani v pritličju knjižnice pripravili razstavo z naslovom Neveljski mamut - 70 let od odkritja, ki bo na ogled do konca leta 2008. Naš cilj je, da se tako Kamničani kot tudi celotna slovenska javnost zave, da je bilo odkritje mamuta v Nevljah zelo pomembno. Duška Težak in Milena Kodra Matična knjižnica Kamnik V sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine so na Centru za razvoj Litija naredili izbor kulturne in naravne dediščine. Le to bodo med seboj povezali ter pripravili nove turistične produkte in programe. V mrežo kulturne in naravne dediščine v občini Kamnik so vključili devet točk dediščine. Vsebine projekta želijo približati domačinom in drugim s predstavitvijo v časopisu Kamniški občan. Odločili so se, da vsebine projekta približajo domačinom in jih predstavijo v Kamniškem Občanu. Pomembna dediščina v občini Kamnik, ki je vključena v projekt Trkamo na vrata dediščine, so tudi Nevlje in okostje mamuta. V Nevljah najdeno okostje mamuta, ki je tod živel pred 20.000 leti Nevlje so verjetno eden najstarejših krajev na Kamniškem. Že pred letom 1232, ko so bile prvič omenjene, so bile prafara poznejši fari v Kamniku. Kraj ima najstarejšo cerkev na Kamniškem, prvič omenjeno v zgodovinskih listinah, ko je nastala prafara iz odcepitve od Mengeške prafare. Cerkev sv. Jurija na jezeru je bila zgrajena v 11. stol. ali na začetku 12. stoletja na temeljih starejšega poganskega svetišča. Današnja cerkev ima tri oltarje, posvečene sv. Juriju, sv. Štefanu in sv. Križu. Zvonik stoji ločeno od cerkve ob pokopališkem obzidju, kjer je tudi kostnica. Današnja cerkev je bila obnovljena v 16. stoletju. V glavnem oltarju je freska F. Jelovška iz leta 1737. Podobarska dela pa je opravil Anton Rovšek ml. Krstno kapelo, prizidano glavni ladji zaradi preureditve kora, je uredil in opremil najbolj znan slovenski arhitekt. Pater Martin Perc je naprosil arhitekta Jožeta Plečnika, ki je že takrat deloval na kamniškem. V letih 1950-53 je Plečnik pripravil načrte in mojstri so jih uresničili. Poseg je preprost in učinkovit tipičen za mojstra: naraven, umetniško usklajen in poln simbolike - Plečnikov pač. Nad naseljem Nevlje stoji hrib, še danes imenovan Kužna. Ime je dobil po špitalu, ki je tu deloval. Tu so se zdravili, živeli in umirali ljudje okuženi s kužnimi boleznimi. Verjetno je zato tudi področje vzhodno od cerkve svetega Jurija še danes polno človeških kosti. Že davno tega je nek cerkveni upravitelj dal znotraj cerkvenega obzidja zgraditi kostnico za vse nabrane kosti. Med domačini se govori, da je v cerkvi grobnica, ki je z rovom povezana s kostnico in v tej grobnici naj bi bili pokopani grajski gospodje in gospe s Kamniške posesti. Druga legenda pravi, da je bila ravnina okoli Nevelj nekoč jezero in vzpetina za cerkvijo sv. Jurija otoček. V obzidju okoli cerkvice so bili še ne dolgo tega vidni obroči za privezovanje. Ljudje še danes cerkvici pravijo sv. Jurij na jezeru. Leta 1938 so pri sanaciji Nevljice in gradnji novega mostu delavci v ilovici odkrili nenavadne »štore«, ki so jih ovirali pri delu. Ugotovili so, da to niso štori, temveč velike kosti. Strokovnjaki iz Ljubljane so ugotovili, da so našli kosti velikega mamuta, ki je živel pred približno 20.000 leti. Poleg okostja mamuta so našli tudi kamnito 3 cm veliko strgalo in ognjišče. Danes je potrjeno takratno mnenje, da je v okolici Nevelj nekoč stala kamenodobna lovska naselbina, saj so kasneje v okolici našli še rogovje severnega jelena, sodobnika mamuta. Mamutovo okostje je visoko 360 cm in dolgo 570 cm. Dolžina okelj pa je 270 cm in premera 16 cm. Po ohranjenosti zob sklepajo, da mamut ni bil starejši od 40 let. Okostje je danes razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Kakšna manjkajoča kost bi se lahko našla tudi v zasebni zbirki gospoda Nikolaja Sadnika. Dokaz, da so okoli Nevelj prebivali ljudje še kasneje, potrjuje najdba na Romšakovi njivi na Vrhpoljah. Pri oranju so našli ohranjen grob iz obdobja haltštata (čas bronaste dobe na področju Alp ). V grobu je bil lep primerek tako imenovane negovske čelade in dveh sulic. Nevlje so zanimive za ogled, na žalost pa po 70-ih letih različnih prizadevanj, da bi vrnili okostje mamuta v Kamnik in s tem popestrili turistično ponudbo kraja, ne bo nič. Letos bo Kamnik dobil kip pet metrskega mamuta, ki bo stal na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice. Novice z vstopne točke VEM Obveščamo vas, da so znova objavljeni javni razpisi za subvencije (nepovratna sredstva) za naložbe v materialne in nematerialne investicije. Predmet podpore Javnega razpisa za Podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (ukrep 312) so naložbe v že registrirana mikro podjetja na podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva ter se naložba nanaša na opravljanje določenih dejavnosti (več v razpisu). Upravičeni stroški so: gradbena in obrtniška dela, usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti in nakup nove opreme. Naložba se mora izvesti izven dejavne kmetije in izven naselja s statusom mesta. Subvencija znaša 50% upravičenih izdatkov (DDV ni upravičen). Razpis je odprt do porabe sredstev in se dopolnjuje z razpisom MKGP za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, pri katerem mora biti naložba izvedena na delujoči kmetiji. Vabimo vse, ki imate namen vlagati v letošnjem ali naslednjem letu v nakup nove tehnološke opreme ali načrtujete kakšno drugo investicijo, da se zglasite na naši vstopni točki VEM v Kamniku in Litiji v času uradnih ur, kjer bomo proučili vaše možnosti ter vas usmerili na ustrezen razpis. Vašo načrtovano investicijo nam lahko sporočite tudi po elektronski pošti ali po telefonu. V primeru ustreznega razpisa vas bomo napotili nanj. V kolikor se nameravate samozaposliti (registrirati s.p.) ali ustanoviti svoje lastno podjetje (družbo z omejeno odgovornostjo - d.o.o.) lahko postopek registracije ali spremembe s.p. ali d.0.0. brezplačno opravite na naši VEM točki. Pri naših referentih lahko pridobite vse informacije v zvezi s postopkom ustanovitve podjetja, o izbiri imena podjetja, pogojih za opravljanje določenih dejavnosti in ostalih postopkih v zvezi z registracijo ali spremembo podjetja. Storitve VEM opravljamo preko e-VEM sistema, ki je sofinanciran s strani Evropskega Socialnega Sklada (ESS). Mitja Bratun, Center za razvoj Litija Razpis za obnovo podeželske dediščine Objavljen je drugi javni razpis, ki podpira obnovo in ohranjanje podeželske kulturne dediščine. Nanj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki objekta oziroma zemljišča. Razpis omogoča naložbe v obnovo kulturnih spomenikov in objektov etnološke (podeželske) dediščine, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine pri MK, v muzeje na prostem ter ekomu-zeje, v prostore za ureditev etnoloških zbirk ter v ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo točke dediščine. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Država sofinancira projekt s 50% deležem. Dodatne informacije: Center za razvoj Litija, www. razvoj.si, 01 -89 62 710. Mija Bokal, Center za razvoj Litija V Srcu Slovenije smo gostili tehnološko konferenco TIA V torek, 14. oktobra, je na občini Litija potekala Strateška konferenca Tehnološke agencije Slovenije TIA na temo ugotovitve tehnoloških potreb slovenskih regij in občin. Na konferenci so udeleženci opozorili na potrebe in ovire, s katerimi se soočajo. Med drugimi je tudi Franci Rokavec, župan občine Litija in predsednik Razvojnega partnerstva središča Slovenije, v katerega se umešča tudi občina Kamnik, opozoril na velike razvojne razlike med občinami znotraj Ljubljanske urbane regije ter poudaril, da bi morala država bolj učinkovito podpirati razvojna partnerstva znotraj regij. Center za razvoj Litija je kot soorganizator prireditve predstavil turistični produkt Trkamo na vrata dediščine ter njegov razvoj v blagovno znamko Srce Slovenije z vidika regionalnega povezovanja. Konference seje udeležila tudi Mojca Kudar - Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Za občine je pomemben zlasti zaključek, da je potrebno pri načrtovanju pri namenjanju sredstev bolj prisluhniti potrebam občin, ki jih narekuje lokalni tehnološki razvoj. Jelka Babič, Center za razvoj Litija Kdaj in koliko bo stala kamniška povezovalka? Terminski plan izdelave novega mostu povezovalke, potek in stroški odkupa potrebnih zemljišč ter finančna konstrukcija - izvedba projekta povezovalke zanimajo še zlasti občinske svetnike, med njimi tudi Robina Majnika. Suzana Stražar z Občine Kamnik opisuje investicijo izgradnje lokalne povezovalne ceste B31, ki obsega: izgradnjo povezovalne ceste, izgradnjo dveh križišč na priključnih cestah in dveh v industrijski coni, izgradnja treh premostitvenih objektov, ureditev hodnika za pešce in kolesarskih stez, ureditev odvodnjavanja, po- stavitev in ureditev komunalnih vodov. V skladu s terminskim planom izvedbe (po Dokumentu identifikacije investicijskega projekta - v nadaljevanju DIIP) se z gradnjo začne takoj po pridobitvi gradbenih dovoljenj, kar predvidevajo v kratkem. Celotna investicija pa bo predvidoma zaključena v juliju 2010. Stražarjeva glede dokupa zemljišč pojasnjuje: »Postopki za odkupe zemljišč so v teku. Malce zamujamo zaradi ujme, ki je vse delo na občini po 13. juliju skoncentriralo na reševanje njenih posledic. Za- enkrat pri odkupih ni nobenih težav. Predvidevamo, da bomo lahko odkupili vsa potrebna zemljišča. Za izvedbo povezovalne ceste bo potrebno odkupiti okrog 21.250 m2 zemljišč v skupni predvideni vrednosti 655.162,44 € (z DDV)«. Pravi, da je finančna konstrukcija za investicijo opredeljena v občinskem proračunu. V letošnjem letu je občina uspešno kandidirala na državnem natečaju Regionalnih razvojnih programov v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 -2013, kjer je dobila odobreno sofinanciranje iz evropskega kohezijskega sklada k projektu v višini 500.000€. Del finančne konstrukcije pa predstavlja realizacija razvojno raziskovalnega projekta - Evrope-an Commission Research Direktorate - General, katerega rezultat bo izvedba prototipne karbonske konstrukcije mostu čez Kamniško Bistrico oziroma čez energetski kanal. Vkolikor bo mogoče izvesti ustrezno karbonsko konstrukcijo čez Kamniško Bistrico, bodo stroški Občine Kamnik zmanjšani za dodatnih 500.000 €, vkolikor bo v karbonski konstrukciji izvedena premostitev čez energetski kanal, pa za 120.000 €, saj bo mostna konstrukcija izvedena in financirana iz raziskovalnega projekta in bo vgrajena v traso povezovalke. »Pričakujemo tudi, da bo v skladu z obljubami del stroška izvedbe priključitvenega križišča (vrednost investicije za krožišča je ocenjena na okrog 432.000 € z DDV) na državno cesto pokrila država, o čemer še potekajo razgovori z Direkcijo RS za ceste. Skupna ocena celotnih investicijskih stroškov za izgradnjo lokalne povezovalne ceste B31, glede na stalne cene, je 5.894.456,38 € z vključenim DDV (po DIIP-u),»zaključuje Stražarjeva. Obiščite nas na Ljubljanskem pohištvenem sejmu v hali od 3. do 9.11. www.kuhinjskenape.si tel.: 01/721 67 20 UC8A0NIA vmmisa poligona GIBANJI, MtftOOST, NARAVA W INOVATIVNOST gibalo min »GIBANOVA« 1 ••r-f-.VfCo. m *.**«=» »GPSH IVADBENI POLIGON »GIBANOVA« ■srer* - ■ , Z leve: Drago Vrhovnik, žena Valči in njuna hči Katja ter pomočnik in tajnica norveške veleposlanice ob položitvi temeljnega kamna vadbenega poligona Gibanova v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice, ki odpira pot novi pridobitvi - šoli zdravega načina življenja, ki bo združevala gibanje v naravi, moč energetskih polj in predavanja, še posebej pa je namenjena šolski mladini in ljudem s posebnimi potrebami. V ZDRAVILNEM GAJU TUNJICE POLOŽEN TEMELJNI KAMEN ZA PROJEKT GIBANOVA Naravni zdravilni gaj Tunjice, ki je daleč naokrog poznan po energijskih vrelcih z ugodnimi delovanji in vodnjaku z zdravilno oziroma živo vodo, je v petek, 10. oktobra, odprl novo zgodbo v svojem delovanju. Položili so temeljni kamen in slovesno predstavili začetek projekta Gibanje, mladost, narava in inovativnost: gibalo družbe - na kratko GIBANOVA. V sklopu projekta GIBANOVA bo v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice postavljen vadbeni poligon z osmimi igrali, ki bo omogočal gibanje, stik z naravo in energijami gaja. Poligon bo namenjen predvsem osnovnošolski mladini in dijakom v kamniški občini, gojencem zavodov za osebe s posebnimi potrebami (ZUIM Kamnik, Društvo Sožitje Kamnik), prilagojeni programi pa bodo namenjeni tudi upokojencem, bolnikom, ženskam, žrtvam nasilja in osebam s posebnimi potrebami, vključno z učenci in dijaki iz celotne Slovenije. »Po statističnih podatkih mladi današnje družbe preveč časa preživijo doma oz. pred računalnikom, imajo preveliko težo, se premalo gibajo. S pomočjo izkušenj in dobre prakse Islandske 'NVO partnerice v projektu The Icelandic Boy and Girl ScoutAs-sociation želimo v času projekta od julija 2008 do decembra 2009 vzpostaviti, uskladiti in razviti inovativen testni program za delo z uporabniki na vadbenem poligonu v energetsko bogatem okolju Naravnega zdravilnega gaja v Tunjicah pri Kamniku«, je povedala vodja projekta Katja Vrhovnik. Gre za krožni poligon z desetimi postajami treh težavnostnih stopenj, z različnimi vajami in vadbenimi pripomočki si je na poligonu mogoče izboljšati splošno počutje, telesno vzdržljivost, koncentracijo in dvigniti samozavest. Drago Vrhovnik, direktor zavoda Naravni zdravilni gaj Tunjice, je povedal da je 50.000 evro vreden projekt, ki združuje uporabo energijskih polj, gibanje v naravi in različna predavanja, uspel na razpisu za nepovratna sredstva in se tako v 90% deležu financira s subvencijo Islandije, Lichtensteina in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, 10% sredstev pa je lastnih. Kot je povedal pomočnik norveške veleposlanice v Sloveniji, si Norveška in Slovenija delita skupne vrednote in zavedanja za lepšo prihodnost, med katerimi je tudi aktivno preživljanje prostega časa in socialna integracija posameznika. Župan Anton Tone Smolnikar je povedal, da Občina Kamnik podpira projekte v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice, tako kot turizma in podjetništva nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da so ob precejšnjih težavah pri delovanju kar 26 občin znotraj Ljubljanske urbane regije, kjer ima Ljubljana izrazito moč, uspešni tudi manjši projekti, ki so prav tako pomembni za ožjo in širšo kamniško skupnost. Med takšnimi je ob projektu Gibanova tudi asfaltiranje ceste do gaja, ki je v tretjinskem deležu (200.000 evrov) financirana iz skladov Evropske unije, 400.000 evro pa je prispevala Občina Kamnik. Po uvodnem delu odkritja predstavitvenega panoja in simbolični položitvi temeljnega kamna Gibanove nas je Katja Vrhovnik, vodja projekta, popeljala po zdravilnem gaju do energetskih točk in predvidenih lokacij igral, ki bodo postavljena do poletja, jeseni pa bo projekt polno zaživel kot prostor - šola zdravega načina življenja. SAŠA MEJAČ Po urejeni in varnejši cesti do Naravnega zdravilnega gaja Tunjice V teh dneh potekajo še zadnja dela pri izgradnji okrog 800-metr-skega cestnega odseka v Tunjicah proti Naravnemu zdravilnemu gaju, ki se je začela ravno pred letom dni. Z investicijo Ureditev mobilnosti zdravilnega gaja Tunjice je Občina Kamnik uspešno kandidirala pri prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, ki razpisuje sredstva evropske kohezijske politike. Kot nam je povedala Suzana Stražar z Občine Kamnik, so na natečaju pridobili 200.000 € nepovratnih sredstev s strani EU kohezijskega sklada, kar predstavlja cca 40% celotne investicije, ki poleg izgradnje vključuje stroške izdelave potrebnih projektov, nadzora in investicijskega inženiringa ter nakup zemljišč in ureditev lastništva. »Cilj investicije je povečanje prometne varnosti, izboljšanje tehničnih elementov ceste, modernizacija dostopa do lokacije širšega družbenega pomena in omogočanje razvoja področja in širše regije kot izvedeni cilj«, pojasnjuje Stražarjeva. Novo urejena, asfaltirana cesta poteka po hribovitem predelu na plazovito zelo občutljivem območju, zato ni bilo možno bistveno spreminjanje poteka trase in povečanja dimenzij cestišča. Izvedenih je okrog 800 metrov asfaltnega vozišča v širini 3 metrov z vmesnimi razširitvami - izogi- bališči in zaključnim parkirnim platojem pred Zdravilnim gajem Tunjice. Kamniti podporni zidovi varujejo brežine, na vmesnem odseku je brežina zaščitena z mrežo. Urejeni so tudi vsi priključki do domačij ter uvozi ob trasi, ki jih je bilo potrebno nivojsko prilagoditi novi niveleti ceste. VERA MEJAČ Veterani vojne za Slovenijo v vojašnici Generala Rudolfa Maistra Člani območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda so konec septembra obiskali vojašnico generala Rudofa Maistra v Mariboru. Obisk vojašnice sodi v letni program OZVVS in se ga je udeležilo preko 50 veteranov. Veterane sta v vojašnici sprejela poveljnik 72. brigade podpolkovnik Anželj in predsednik OZVVS Maribor g. Korošec. Poveljnik brigade je udeležence strokovne ekskurzije seznanil z organizacijo dela v vojašnici in organizacijo ter poslanstvom 72. brigade. Skupaj s predsednikom območnega združenja WS Maribor sta predstavila dogodke iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo, poseben poudarek pa namenila dogodkom v Pekrah. Konec leta 2008 mineva 10 let od ustanovitve območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, letos praznujemo tudi 40 let od ustanovitve teritorialne obrambe Slovenije. Oba dogodka bosta svečano obeležena, tako bo v petek, 24. oktobra, ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika svečana seja predsedstva območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo s podelitvijo priznanj. 40. obletnico ustanovitve teritorialne obrambe Slovenije in počastitev dneva odhoda zadnjega vojaka JA iz Sloveni- je pa bomo obeležili v soboto, 25. oktobra, ob 10. uri pri spominskem obeležju v Golicah v Tuhinjski dolini. Ta zapis predstavlja le del aktivnosti območnega združenja VVS, ki je morda bolj zanimiv širši javnosti. Presedstvo OZVVS vabi vse občane, predvsem pa veterane vojne za Slovenijo, da se pridružijo našemu praznovanju. ZVONKO CVEK Veterani vojne za Slovenijo območne zveze Kamnik-Komenda so obiskali vojašnico Rudolfa Maistra v Mariboru. Oktober je mesec požarne varnosti V oktobru, mesecu požarne varnosti, se običajnim aktivnostim prostovoljnih gasilskih društev dodajo še tiste, s katerimi hočemo na poseben način opozoriti na požarno varnost. Gasilci v tem času pripravimo predstavitve svojega dela, tehnike in prostorov, ki so nam zaupani v upravljanje, vsem, ki nas želijo obiskati. Organizirane so predstavitve in vaje evakuacij v sodelovanju z vrtci, šolami in proizvodnimi obrati. Vrata gasilskih domov odpremo tudi ob »Dnevih odprtih vrat«, ko pripravimo predstavitve za občane in primaknemo kakšen kostanjev piknik. Na požarnih območjih posameznih gasilskih društev organiziramo pregled hidrantov in ostalih odvzemov vodnih virov ter pripravimo društvene in sektorske vaje. Letošnja pozornost je namenjena informiranju o požarih v naravi. Razobesili bomo plakate in razdelili zloženko, ki obravnava požare v naravi, vzroke za nastanek, kurjenje v naravi, požarno ogroženost in nasvete za varno kurjenje. Poleg omenjene zloženke je bila izdana tudi zloženka za najmlajše, obe sta bili izdani z informativnim in preventivnim namenom. Letošnje naravne nesreče so zahtevale odstranitev velike količine lesa iz poškodovanih gozdov. Kurjenje v naravi večkrat zbuja sum, da gre za požar, kar lahko povzroči lažno alarmiranje gasilskih enot. Kurjenje v naravnem okolju na območju občine Kamnik je potrebno prijaviti na Regijski center za obveščanje v Ljubljani na telefonsko številko 112 in dežurni službi PGD Kamnik na telefonsko številko 831 12 23. V času razglasa požarne ogroženosti je kurjenje v naravnem okolju prepovedano! Upravni odbor Gasilske zveze Kamnik Na Šutni zgorela avtomobila Kamničane je v ponedeljek, 6. oktobra, zgodaj zjutraj pričakal zelo nenavaden prizor. Malo pred 4. uro zjutraj sta na spodnjem delu Šutne namreč zgorela dva parkirana avtomobila. Policisti so s preiskavo ugotovili, da je najprej zagorel parkiran avtomobil znamke Mercedes, od tu pa se je ogenj razširil še na bližnje vozilo znamke Opel Astra. »Zbudil me je močan pok in svetloba ognja, ki se je hitro razširil in povzročil vročino, zaradi katere so popokala okna na spodnjem lokalu,« je naslednje jutro še vedno prestrašena povedala Marina Aparnik. Pohvalila je hiter odziv in požrtvovalno delo kamniških gasilcev, ki so uspeli rešiti njeno in okoliške hiše. Zakaj je do požara prišlo, še ni znano, skupna materialna škoda pa po prvi oceni znaša 15.000 evrov. JASNA PALADIN ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik vabi krajane, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SLOVESNOSTI: V PETEK, 24. OKTOBRA: - Duplica - Šmarca - Rudnik - Motnik -Špitalič - Kamniška Bistrica -Črna - Komenda - Srednja vas in Sela - Nevlje - Mali Rakitovec ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB; ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB; ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB; ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču; ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB; na pokopališču; ob 10. uri pri grobišču padlih v NOB v Zg. Stranjah; ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB pri »Jami«; ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB v Mostah; ob 11. uri pri spominskih ploščah padlim v NOB pri šoli Sela; ob 16. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri šoli Nevlje; ob 16. uri pri spomeniku padlih v NOB; V ČETRTEK, 30. OKTOBRA: - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni; V PETEK, 31. OKTOBRA: - Gradišče ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB; V SOBOTO, 1. NOVEMBRA: -Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB v Zg. Tuhinju -Prevoje VDC Sožitje Kamnik Obiskala nas je varuhinja človekovih pravic Morda ne veste, da imajo osebe z motnjo v duševnem razvoju volilno pravico in da predvolilni čas spremljajo enako angažirano kot vsi drugi. Prav dobro vedo, kdo se njihovih pravic spomni samo pred volitvami in kdo je z dejanji dokazal, da mu je resnično mar. V torek, 16. septembra, je Varstveno delovni center Sožitje Kamnik obiskala Zdenka Čebašek Travnik, ki kot varuhinja človekovih pravic in kot človek pomaga uresničevati tudi pravice ljudi s posebnimi potrebami. Pogovarjala se je z varovanci, razdelila jim je majice z napisom »MOJE PRAVICE« in jih vzpodbudila k aktivnemu vključevanju v okolje. Varovanci so ji pripravili mali koncert narodnih pesmi in z veseljem je zapela z njimi. V pogovoru s predsednico društva Sožitje Metko Hribar, se je seznanila s prizadevanji članov za ustanovitev stanovanjske skupnosti, ki bi odraslim ljudem s tovrstno motnjo omogočila samostojno življenje izven družine, istočasno pa se s tem ne bi prekinila njihova vpetost v okolje! kjer hodijo na delo, imajo prijatelje in so že zdaj relativno samostojni. Varuhinja je obljubila svojo podporo in pomoč. ZA DRUŠTVO SOŽITJE I. BIZJAK V petek, 31. oktobra, ob 14.30 bo v kapelici v Kamniški Bistrici maša za vse vojne in povojne žrtve v kamniški dekaniji. Kot že šestnajst let zapored, bodo tudi ob letošnjem somaševanju potekale molitve in prošnje za vse padle (več kot tisoč) iz kamniške in komendske občine. Molitve bodo posvečene tudi več tisoč žrtvam, pobitih v povojnih , pobojih v naših krajih. Po sveti maši se bomo zbrali še k skupni molitvi, prižgali sveče in položili cvetje na našem največjem množičnem grobišču v nekdanji drevesnici na Kopišču. Vabimo vas, da v dneh okrog Vseh svetih prižgete sveče, položite cvetje in pomolite tudi pred ostalimi množičnimi grobišči na Kamniškem in Komendskem. Zahvala za pomoč ob požaru 2.9.2008 je požar uničil gospodarsko poslopje v vasi Okrog v Tuhinjski dolini. Zahvaljujeva se vsem krajanom Okroga in gasilcem prostovoljnih gasilskih društev Motnik, Špitalič, Kamnik, Zg. Tuhinj, Šmartno, Srednja vas, Sela, ki ste nesebično pomagali pri gašenju, reševanju premoženja in čiščenju pogorišča. Iskrena hvala vsem. Antonija Drolc in Jože Zika Javno opravičilo Vesni Preksavec, dr.dent.med Podpisana Jana Mohorič se opravičujem dr. Vesni Preksavec zaradi neutemeljenih obtožb med zdravljenjem moje hčerke. Zobozdravnica je delo opravila po načelu doktrine in strokovno pravilno. Jana Mohorič Spominska maša v Kamniški Bistrici bo 31. oktobra Zahvala za pomoč ob požaru v Okrogu Iskreno se zahvaljujemo PGD Špitalič, PGD Motnik, PGD Zgornji Tuhinj, PGD Šmartno, PGD Srednja vas in PGD Kamnik za gašenje ter njihovo požrtvovalno delo. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so brez pomislekov reševali, kar se je rešiti dalo. Hvala tudi sorodnikom, sokra-janom, sodelavcem in prijateljem, delodajalcema, Občini Kamniker vsem, ki ste vsak na svoj način izkazali pomoč in podporo. Malijevi ORGANIZACIJSKI ODBOR Podobe sedanjosti V soboto, 11. oktobra, je bila v BlUeS baru odprta razstava slik slikarja Mira Novaka. V prijetnem vzdušju izbrane družbe so v kulturnem programu nastopili sopranistka Lucija Jamnik s samospevom Hrabroslava Volariča Dekliška tožba, tenorist Janez Balantič z Ipavčevo skladbo za glas in klavir Tvoje goste, črne lase ter oba solista v Duetu iz operete Kneginja Čardaša E. Kalmana. Na klavirju ju je spremljal Rok Rakar, izbor glasbe in mentorstvo pa je opravila solistka Ljubljanske opere Zdenka Gorenc. Kot je dejal Primož Hieng v predstavitvenem nagovoru, kamniški slikar Miro Novak ustvarja že vrsto let. Velik del svojega slikarskega opusa namenja motivom iz neokrnjene narave, ki jo doživlja na svoj način, z najnovejšimi podobami pa nas popelje v bolj ali manj znane motive sveta okoli nas. Miro Novak je začel slikati že v osnovni šoli, na svojem začet- ku pa je najraje slikal s svinčnikom, deloma tudi že v olju. Žal so mnoga njegova začetna dela končala v ognju, nekaj pa jih je ohranil vse do danes. Potrebna je bila torej velika mera samokritičnosti, hkrati pa tudi trme in vztrajnosti, da se je počasi, tako rekoč po korakih, dokopal do tistega slikarskega znanja, ki mu odpira vrata številnih galerij in razstavišč. Ocenjevati Novakovo likovno ustvarjalnost je dokaj nehvaležno delo, še posebej, ker gre za človeka, ki se je v svet barv, palete in čopiča podal na podlagi njegove notranje želje; torej brez ustreznih šol. Miro Novak je pri svojem ustvarjanju našel tisto pot, ki ga je ob resnem delu in nenehnem izpopolnjevanju pripeljala med najvidnejše sodobne slikarje današnjega časa. Življenjska pot ga ni vodila v slikarske šole, da bi lahko tudi z uradnim papirjem potrdil svojo voljo, talent in nadarjenost. Zato še toliko bolj preseneča z najnovejšim ciklom slik poimenovanim Podobe sedanjosti, kjer z žlahtnostjo barvnega sveta odkriva znane in manj znane podobe iz okolice, kjer živi in dela. V tem delu trdno stoji na tleh, zato se podaja v povsem realistične vode, kar se odraža v njegovi prepoznavni podobi. Z drugimi besedami bi lahko zapisali - da si je ustvaril svoj stil, saj ga čopič vodi do skorajda popolnih potez brez nepotrebnega abstrahiranja. Novakove podobe so žive in barvite; so odraz trenutka, ki ga s čopičem in barvami prelije na slikarsko platno. V prvi vrsti velja pri Miru Novaku spomniti na njegov pogum in vztrajnost, ker je s trdim delom v zadnjem obdobju že dosegel sebi razpoznaven slog slikanja. Pristop slikarja je preprost, iskren in razpoznaven. V svojih motivih ne poskuša odkrivati novih svetov, ampak naslika tisto, kar vidi. Energijo za slikanje črpa iz lirične in žive narave. Rad se predstavi ljudem, ki ljubijo naravo in vse, kar je z njo povezanega, da v njihovem življenjskem okolju zaživi njegovo delo, ki je naslikano v tehniki realizma. Vsi ljubitelji umetnosti ste prav lepo vabljeni na ogled slikarjevih del, ki bodo v lokalu na ogled do konca meseca novembra! Tekst in foto JANEZ BALANTIČ Miro Novak, kamniški slikar, črpa energijo za slikanje iz lirične in žive narave. mesečni koledar OKIDBEI^/NOVEIVBER četrtek, 23. oktober ob 20:00 GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji: K3 trio Klemen Smolej kitara, Klemen Kotar saksofon, Klemen Krajc kontrabas - VSTOP PROST sobota, 25. oktober ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor Brata Grimm: Sneguljčica lutkovna predstava 5., 6., 10. in 11. november ob 20:00 SNG Drama Ljubljana Vasmina Reza: Bog masakra tragikomedija, igrajo: Saša Pavček, Branko Šturt Čušin in Igor Samobor petek, 14. november ob 20:00 Klapa Mali grad, koncert nedelja, 16. november ob 20:00 Juan Vasle in Opus Cuatro koncert pesmi iz južne in severne Amerike sreda, 19. november ob 20:00 Zoltan Peter klavir na sporedu: Mozart, Haydn, Rahmaninov, Bartok in Liszt INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si V pričakovanju praznikov LEO klub Kamnik pomaga z novoletnimi voščilnicami Dobrodelni LEO klub Kamnik v svojem četrtem lem nadaljuje s pomočjo vsem ljudem v stiski, ne le slepim in slabovidnim, kar je sicer njegovo osnovno poslanstvo. Letos poleti so se mladi LEOti pridružili Občini in Planinskemu društvu Kamnik in ob otvoritvi prenovljene Koželjeve poti zbrali 300 EUR za pomoč Osnovni šoli 27. julija. Tudi v letošnjem letu LEOti sodelujejo z nekaterimi šolami v kamniški občini, v prihajajočem času obdarovanj pa so trem dobrim decembrskim možem pisali za otroke iz podružnične šole na Gozdu. V oktobru je na skupni dobrodelni prireditvi LIONS in LEO klubov Kamnik v Domu kulture nastopil vedno zabavni Boris Kobal. Za izvedbo svoje politično satirične monokomedije Kdo vam je pa to delu se je velikodušno odpovedal vsakršnemu honorarju. Nastopajoči in organizatorji so skupaj z obiskovalci, ki so dvorano DKK zapolnili do zadnjega sedeža, z nakupom kart pomagali Anžetu Zormanu do boljšega življenja. Vrhunec leta v LEO klubu Kamnik pa vsako leto znova prinese izdelovanje in prodaja novoletnih voščilnic. Z njimi je bilo veliko uspeha že v preteklih treh letih, prodaja voščilnic pa je tudi projekt, s katerim se je najlaže predstaviti ljudem, zbrati največ denarja in tudi najbolj pomagati. Kamničani svoj LEO klub najbolj poznajo ravno po voščilnicah, pri katerih je seveda glavno sodelovanje čim širšega kroga ljudi, posameznikov in tudi podjetij. Lani je dober ducat mladih kamniških LEOtov s prodajo voščilnic zbral preko tisoč evrov, s tem pa smo pomagali mlademu Žigu Svetu iz Kamnika. Da bi bila letošnja bera vsaj tako bogata, se zopet obračamo na Kamničane in Kamničanke. Vse o voščilnicah in njihovem nakupu lahko izveste na spletni strani LEO kluba Kamnik www. leokamnik.si. tam si voščilnice lahko tudi ogledate. Zadnji zamudniki pa si bodo lahko voščilnice - kot vsako leto doslej - ogledali in kupili na LEO stojnici, ki bo zadnje dni starega leta postavljena na Glavnem trgu v Kamniku. LEO klub Kamnik Kdo vam je pa to delu? Takšen je naslov odlične monokomedije, ki jo je v nabito polni dvorani Doma kulture Kamnik konec prejšnjega tedna odigral znani slovenski igralec Boris Kobal. Tokratno Kobalovo gostovanje v Kamniku je imelo poseben namen. Igralec se je namreč odzval vabilu Lions kluba Kamnik, da brezplačno odigra mono-komedijo, celoten izkupiček večera pa je bil namenjen za pomoč družini Zorman. Kamniški lionisti so se odločili, da družini Zorman pomagajo zbrati denar za nakup prostornejšega avtomobila, kot ga ima zdaj. Njihov sin Anže za kolikor toliko normalno življenje potrebuje invalidske pripomočke, ki pa jih ni mogoče prevažati v majhnem avtu. Vabilo lionistov je tokrat padlo na res plodna tla, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Obiskovalci, ki so z nakupom kart pomagali zbrati potrebni denar, so odličen, več kot uro in pol dolg Kobalov nastop, na koncu nagradili z dolgim in gromkim aplavzom. Predsednik Lions kluba Kamnik Ivan Hribarje po koncu predstave družini Zorman simbolično izročil 4000 € (1000€ so prispevali mladi člani Leo kluba Kamnik). Prireditve se je udeležil tudi guverner slovenskih lionistov Boris Žnidarič, ki je za zasluge pri razvoju lionizma v Kamniku podelil tudi dve priznanji guvernerja. Dobila sta jih pryi predsednik Lions kluba Kamnik dr. Bogomir Kovač in Boris Kralj, ki je kar dve leti vodil kamniške lioniste. IGOR JURIČ Lions klub Kamnik Pisana jesen v MC Kotlovnica Drevesa že nekaj časa kažejo svojo pisano jesensko podobo in tudi mladinski center Kotlovnica je že dodobra zakorakal v novo sezono. Za nami je otvoritveni koncert skupin Dance Mamblita in Mana, ki sta nas obiskali v okviru turneje letošnjega Klubskega maratona Radia Študent, in več kot uspešen house večer, ko je pri nas gostoval priljubljeni DJ Aleksij. Ljubitelji techno ritmov so na svoj račun prišli tudi pretekli petek, ko so se v Kotlovnici predstavljali mladi kamniški in ljubljanski DJ-ji. 24. oktobra v Kotlu pričakujemo vsa rocka željna ušesa, saj bo svojo glasbo in videospot predstavila skupina Mit, zgodba o nenavadnih rečeh in mogočnih junakih. Pa še novica, ki bo razveselila vse hip-hop navdušence - na zadnji oktobrski petek, torej na noč čarovnic, pripravljamo prvi kotlovniški hip-hop dogodek, za več podrobnosti pa spremljajte našo spletno stran (www.kotlovnica.si). Ustvarjalne delavnice vselej pritegnejo pozornost. In kaj se še dogaja v kleti Doma kulture? S polno paro so se pričele video delavnice in ker smo »štartali« z osnovami, je sedaj pravi čas, da se nam pridružite tudi začetniki. Če vas zanima, kakšni so rezultati video delavnic in dela video ekipe, »odsurfajte« na www.kotlovnica.si in si pod rubriko »Media« oglejte video napovednike ter kratke filme s festivalov Kamfest in Pozdrav iz Kotla. Video ekipa, ki se je poimenovala KoTV, pa se je 15. oktobra predstavila tudi z dokumentarnim videom Mamut, in sicer na Mamutovem večeru v Matični knjižnici ob 70-letnici odkritja mamutovega okostja v Nevljah. Film je nastal s sodelovanjem Matične knjižnice Kamnik in MC Kotlovnica. Prav tako v sredo, 15. oktobra, pa so se v Kotlovnici pričele tudi »Foto srede« - različna potopisna predavanja, fotografske debate in delavnice, razstave,... v organizaciji Foto kluba Kamnik in MC Kotlovnica. Tokrat sta se nam predstavila Jaka Ješe s prvo samostojno fotografsko razstavo fotografij iz slovenskih hribov in Maja Jemec s projekcijo fotografij in opisom potovanja po Škotskem. Začele so se tudi delavnice za tehnike - na prvi so udeleženci spoznavali tipe luči in lučno tehniko, svoje sposobnosti pa so lahko preizkusili tudi v praksi na elektronskem dogodku preteklo soboto. Veliko zanimivega se je dogajalo tudi za najmlajše - minila sta teden otroka in teden prometne varnosti, ko so se otroci spoznavali z delom gasilcev in policistov in se skupaj s starši pred Domom kulture poveselili in ustvarjali na Veronikinem prometnem živ-žavu, kjer so se lahko preizkusili tudi z avtomobilčki na prometnem poligonu (seveda primerno opremljeni s čelado). Za zaključek tedna prometne varnosti smo se po mestu podali tudi z gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in ugotavljali število arhitektonskih ovir, ki so jim na cesti v napoto pri bolj samostojnem življenju. Seveda nismo pozabili tudi na »krompirjeve« počitnice, ko se bodo otroci lahko zabavali na ustvarjalnih delavnicah, ob namiznih igrah in oblikovanju gline, za zaključek pa v kostumih rajali tudi na Veronikinem čarovniškem žuru v Kotlovnici. Mladinski center Kotlovnica se s svojim delovanjem trudi mladim Kamničanom nuditi pestro paleto dejavnosti, s katerimi lahko aktivno in kreativno zapolnijo svoj prosti čas, obenem pa s svojimi aktivnostmi spodbuja boj prosti nestrpnosti, diskriminaciji in zlorabi drog. Želimo namreč, da kamniška mladina svoj prosti čas preživlja angažirano, odgovorno in predvsem kakovostno. Naj jesenski dnevi ne bodo preveč sivi in dolgočasni - vabljeni v Kotlovnico, kjer se žge! TJAŠA PETROČNIK MC KOTLOVNICA Praznovanje Abrahamov v Šmartnem Slavljence, ki so se rodili daljnega leta 1958, je ob skupnem Abrahamu obiskal tudi tovariš Tito (igralec Ivo Godnič). 41 slavljencev ga je pričakalo s pravimi pionirskimi kapicami in z rdečimi ruticami okrog vratu. Občinski svetnik in tudi sam eden od slavljencev Tone Rajsar je s pomočjo svojih prijateljev in kolegov organiziral praznovanje, ki se ga je udeležilo lepo število tistih, ki so se rodili daljnega leta 1958. Praznovanje je potekalo v vasici Sidol v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinjski dolini. Ob sicer nič kaj prijaznem vremenu so se udeleženci, slavljenci s svojimi spremljevalkami in spremljevalci zbrali pod kozolcem Gorjupo-vih. Za glasbo je poskrbel trio Špica, ki si to ime tudi zasluži, saj so fantje neumorno igrali od zgodnjega popoldneva do pozne noči. Izkazali so se kot pravi glasbeniki in pevci, tudi s petjem starih, domačih pesmi. Srečanje, ki je bilo 13- septembra, ni bilo prvo, saj so se zbraiji ob polnili obletnicah že srečevali in sicer pred desetimi in dvajsetimi leti. Vabljeni so bili 'vsi, ki živijo v Tuhinjski dolini in so v letošnjem letu dopolnili petdeseto leto. Niso manjkali tudi tisti, ki so se iz doline odselili, kot tudi tisti, ki so si za svoj drugi dom izbrali to lepo dolino. Vabilu se je odzvala velika večina vabljenih, ki jim po razpoloženju sodeč ni bilo žal dneva in tudi prispevka za uspelo prireditev. Za prehrano so poskrbeli domači kuharji, ki so napekli in pripravili okusno hrano. Tudi natakarice so poskrbele, da so bile mize polne raznovrstnih pijač. Presenečenje prireditve je bil prihod tovariša Tita, ki se ga tokratni slavljenci spominjajo iz rane mladosti, zato so mu tudi pripravili poseben sprejem in ga pričakali v pionirskih ruticah in kapicah. Seveda je imel Tito (oz. igralec Ivo Godnič) tudi govor, v katerem je opisal trenutne razme- re v družbi, ni pa pozabil čestitati in pohvaliti sedaj že malo starejše pionirje. Prireditev je vsekakor dosegla svoj namen, kar se je izkazalo z zadovoljstvom in razpoloženjem slavljencev in vseh ostalih. Takšnih in podobnih prireditev za- gotovo manjka, saj se je ponovno izkazalo, da si ljudje želijo druženja in medsebojnih stikov, zato še enkrat zahvala vsem tistim, ki so kakor koli sodelovali pri prireditvi, še posebej pa glavnemu organizatorju Tonetu Rajsarju. NOVA SUBOV POTAPLJAŠKI TEDEN V FRANCIJI Kamniški potapljaški klub Nova sub je zelo številčen in tudi zelo aktiven. V letošnjem letu smo se potapljali v tropskih morjih, Jadranu, jezerih in rekah v Sloveniji, tehnični potapljači Nova subovega TXR teama Slovenija pa smo raziskovali potopljene jame doma in v tujini in opravili več kot 150 potopov na razbitine potopljenih ladij in letal, predvsem v Jadranu, nekaj pa tudi v tujini. To so zelo zahtevni potopi, nekateri globoki tudi več kot 100 metrov. Vsi člani PK Nova sub smo v letošnjem letu opravili več kot 4000 potopov, kar je zavidljiva številka. Proti koncu sezone pa smo organizirali osemdnevni potapljaški tabor v Franciji. Nova subov potapljaški teden v Franciji v bližini znanega jadralskega središča Hyeres na območju nacionalnega parka Port Cros postaja že tradicija, pravzaprav je postal že stalnica prvi vikend v septembru. Tokrat se nas je v tednu med 6. in 13. septembrom v Giensu zbralo 25 potapljačev, udeležencev pa je bilo še več, večji del ekipe je bil sestavljen iz članov PK Nova sub Kamnik. Nastanili smo se v »mobil homih«, bivalnih kontejnerjih, ki ti za ugodno ceno nudijo kar veliko udobja. Baza je bil camp Mediteranee, potapljaški center, ki smo ga koristili za potope, pa Espace Mer vTour Founde čisto na koncu polotoka. V Giens smo prišli v soboto zgodaj popoldne, prvi potop pa smo opravili v nedeljo dopoldne. Po dopoldanskem potopu, ki je bil lokalnega značaja, je večji del ekipe odšel na potop na La Gabiniere, otok kirenj, kjer so potopi res izjemni in nekaj posebnega. Navdušenje nad velikimi kirnjami, zobatci, velikimi oradami, murenami, barakudami, itd. je bilo izjemno, tako da smo v naslednjih dneh potop na tej lokaciji ponovili še štirikrat. Večinoma smo se potapljali na lokacijah nacionalnega parka Port Cros, zadnje dni pa tudi na razbitinah potopljenih ladij, ki so vse po vrsti izjemne, predvsem zaradi tega, ker so čisto obrasle z gorgonjami, na njih se »pasejo«ogromne jate fratrov, med njimi pa plavajo zobatci, orade in kirnje, v luknjah pa kraljujejo ugorji in murene, skratka izredno. Potopljene ladijske razbitine kot Donator in Grec so znani še po eni posebnosti, ki pa ni ravno prijetna, to je močan tok, kar naredi potop za zahtevno opravilo. Seveda pa opisane lepote odtehtajo vse težave. Te razbitine so za športno potapljanje kar globoko, dno je na okoli 50 metrov, v Franciji lahko potapljači z ustrezno kategorijo opravijo potop z zrakom do maximalne globine 60 metrov. Vsi skupaj smo v 6-ih potapljaških dneh opravili okoli 170 potopov, kar se mi zdi zavidanja vredno navdušenje nad potapljanjem vtem delu Mediterana. Vreme je bilo kar lepo, čeprav ne tako dobro kot prejšnja leta, bilo je nekaj oblačnosti, pa tudi kakšna kaplja dežja ni izostala. Veter niti ni bil premočan, tako da smo se lahko potapljali vsak dan, edino kar se ti lahko zgodi je, da misliš, da greš na napovedano lokacijo, »pristaneš« pa čisto drugje, torej nenadejano te odpeljejo na drugo potapljaško lokacijo. Sicer se potapljaški center Espace Mer, ki ga vodi sedaj že prijatelj Filip, vsako leto malo razširi in modernizira, letos so zgradili novo polnilnico jeklenk in izposojevalnico opreme, v bližnjem kampu pa imajo tudi svojo restavracijo. Barke in osebje na njih se potrudi potapljačem čim bolj ustreči, na Odyseeju, odlični potapljaški barki, pa navdušuje »kapitanka« s svojo spretnostjo in obvladanjem veščine. Letos je bila potapljaška ekipa res izjemna, sedem inštruktorjev, cel kup Dive conov - voditeljev potapljanja, Master diverjev, skratka naprednih potapljačev, nobenih problemov, kljub nekaterim zahtevnim potopom. Skratka dobro, simpatično in lepo. Prihodnje leto gremo spet! ZAPISAL: DULE OREHEK BARCOLANA - JMATI VSEH REGAT Tradicionalne regate Barcolana se je 12. oktobra z jadrnico VITA (potovalna jadrnica dolžine 14 m - razred Zero) udeležila tudi kamniško-domžalska ekipa, ki so jo sestavljali krmar Matjaž Perše in posadka Matej Lah, Darko Malež, Dušan Šuštar, Bogdan Hribar, Iztok Zupan, Peter Hribar, Franček Bartolj. »Barkolana« nosi ime po stari ribiški vasi Barkovlje, ki leži ob obali 5 km severozahodno od Trsta, sedaj pa je tržaško predmestje. Prvotno je bila vas naseljena pretežno s Slovenci. V Barkovljah od leta 1969 v mesecu oktobru prirejajo vsakoletno enodnevno regato, ki se je udeleži preko tisoč jadrnic in je največja tovrstna regata na svetu. Dejansko gre za spektakel, ki mu v jadranju ni para. Barkolana - »mati vseh regat« je bila letos jubilejna, že 40. praznik jadranja. Posadka jadrnice Vita se je zbrala že v četrtek zvečer v matični marini Izola, v petek in soboto opravila treninge ter pripravila jadrnico za regato. Nalepili so oznake na jadra in na bok, odstranili sidro ter preizkusili vsa jadra - glavno jadro, genovo in genaker. V soboto popoldan so pripluli v Trst ter se uspeli privezati na pomol nasproti glavnega trga in sicer bočno na jadrnico, ki je \ k v H ggpf Na letošnji Barcolani tudi kamniško-domžalska ekipa: krmar Matjaž Perše in posadka Matej Lah, Darko Malež, Dušan Šuštar, Bogdan Hribar, Iztok Zupan, Peter Hribar, Franček Bartolj. bila že deseta po vrsti od obale - na nas se je bočno privezalo še pet jadrnic. Za dostop do pomola so morali preskakovati in plezati preko ograj jadrnic, privezanih pred njimi. Na morju je bilo zanimivo že v soboto zvečer, ko je bila nočna Barcolana z jadrnicami razreda Ufo, ki so tekmovale pod reflektorsko osvetlitvijo regatnega polja v pristanišču. Največji svetovni jadralski dogodek je vrhunec dosegel v nedeljo z množično regato. Preko štartne linije se je podalo 1912 jadrnic. Na krovu sodelujočih jadrnic je bilo preko 20.000 ljudi, več kot 300.000 gledalcev na obali pa je uživalo v čudovitem sončnem vremenu in skoraj brezvetrju ter občudovalo neskončno število jadrnic na morju. Na približno 16 milj velikem regatnem polju med Mi-ramarom in Debelim rtičem je bil veter zelo šibak. Jadralskih kategorij je bilo 14, startna črta pa dolga približno 1,8 milje. Regatno polje je segalo tudi v slovensko morje, kjer sta bili nameščeni dve najzanimivejši in odločilni boji. Zaradi šibkega vetra, ki je pihal s hitrostjo največ do štiri vozle, so organizatorji skrajšali regatno polje - regata se je tako končala ob Miramaru. Ko smo se že v popoldanskih urah bližali cilju, je veter popolnoma prenehal. Cilj smo že videli, vendar je bil zaradi brezvetrja za nas nedosegljiv. Od 1912 jadrnic je cilj prevozilo le 192 jadrnic, pa še to samo tekmovalnih. Zmagala je največja jadrnica - italijanska Alfa Romeo s krmarjem Nevillom Crichtonom, drugo mesto je zasedla slovenska jadrnica Maxi Jena s krmarjem Mitjo Kosmino, tretje mesto pa je pripadlo južnoafriški jadrnici Shos-holozi s krmarjem Paolom Cia. Naša ekipa se je odločila, da se naslednje leto ponovno udeleži te najmnožičnejše regate, ki je res nepozabno doživetje. Gasilsko rolanje v Špitaliču V mesecu septembru smo v PGD Špitalič s pomočjo GZ naš kraj pripeljali mladi gasilci in gasilke iz GZ Kamnik in Kamnik osmo leto zapored organizirali tekmovanje v rola- GZ Komenda. V tekmovalnem duhu se je pomerilo kar 87 nju na gasilsko tematiko. Kljub jutranji oblačnosti so se v tekmovalcev in tekmovalk v štirih kategorijah - pionirji, pi- Turnir malega nogometa v Šmartnem v Tuhinju V nedeljo, 21. septembra, je bil v Šmartnem odigran turnir malega nogometa. Organizatorji so izbrali čudovit dan z lepim vremenom, ravno pravšnji za kvaliteten in zanimiv turnir, na katerega seje prijavilo kar 15 ekip s širšega območja Kamnika in Savinjske doline. Po napetih tekmah v predtekmovalnem delu in izločilnih bojih v četrtfinalu so o 3. mestu odločali kazenski streli, pri katerih so imeli več športne sreče igralci iz Polzele. V finalu sta se srečali ekipi z enakim pokroviteljem, vendar to ni vplivalo na potek tekme, saj sta obe ekipi prikazali veliko znanja in borbenosti, o čemer priča tudi rezultat finala, ki ga je s 4:3 dobila ekipa DNG TEAM. Končni vrstni red je torej bil: 1. mesto: DNG team, 2. mesto: DNG team-Buon Piato, 3. mesto: Ultra Polzela in 4. mesto: Picerija Izoles Nazarje. Organizatorji so za prva tri mesta pripravili pokale in lepe denarne nagrade, za četrto mesto pa že tradicionalno liter medenega žganja. Letošnji nagradni skladje obogatil tudi pokrovitelj Terme Snovik, ki je vsaki ekipi podaril 8 celodnevnih vstopnic. Športno društvo Šmartno v Tuhinju z zahvalo sodelujočim ekipam že vabi na prihajajoči spomladanski turnir. MARKO BURKELCA onirke, mladinci in mladinke. Iz vsake skupine so prvi trije prejeli medalje. Vrstni red je sledeči: PIONIRJI: 1. Matic Smrekar, PGD Komenda, 2. Nik Radman, PGD Šmarca, 3. Simon Zupančič, PGD Motnik; PIONIRKE: 1. Sandra Humar, PGD Gozd, 2. Monika Karner, PGD Špitalič, 3- Nika Železnikar, PGD Tunjice ; MLADINCI: 1. Gregor Grubar, PGD Srednja vas, 2. Marko Štupar, PGD Tunjice, 3- Grega Petek, PGD Gozd; MLADINKE: 1. Nuša Suhoveršnik, PGD Špitalič, 2. Petra Hribar, PGD Špitalič, 3- Tinkara Novak, PGD Kamnik Po končnem točkovanju ekip je prehodni pokal ostal doma v PGD Špitalič. Med tekmovanjem je potekala tudi pogostitev tekmovalcev in mentorjev, na koncu pa še skupno slikanje. PGD Špitalič se zahvaljuje vsem mladim gasilcem, gasilkam in mentorjem za udeležbo. Za potek tekmovanja sta skrbela vodja tekmovanja Damjan Hribar in mentor Martin Učakar, za pravično sojenje pa še sodnika PGD Križ in PGD Komenda, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Hvala tudi vsem domačim gasilcem, gasilkam ter GZ Kamnik za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Nasvidenje drugo leto! DARINKA HRIBAR Podeželske žene Kamnika in Komende na tradicionalni prireditvi podeželje v mestu DOBROTE, KIJIH TROSI JESEN S tradicionalnimi prireditvami Podeželje v mestu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predstavlja življenje na podeželju, ponudbo kakovostnih proizvodov slovenskega podeželja, domače obrti ter s tem gradi most med mestom in podeželjem. V soboto, 27. septembra, se je na Pogačarjevem trgu v Ljubljani predstavljalo okoli 60 kmetij in društev, ki so v pokušino in naprodaj ponujali sveže in predelano sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, tradicionalne krušne in pekovske izdelke ter sokove, vina in žgane pijače. Tako odrasli kot otroci so z zanimanjem opazovali delo pletilje, tkalke in filcarke, ki ohranjajo tradicijo obdelave ovčje volne. Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, z leve Marina Piskar, Helena Kropivšek, Janja Trebušak in Sabina Železnik so se z dobrotami kmetij Tuhinjske doline prvič predstavile na prireditvi Podeželje v mestu. Ponudbo podeželja kamniške in komendske občine so predstavile pridne žene iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda ter Bernarda in Zdenka Hribar s kmetije Pr Kajet s Kališ v Črni, ki so z dobrotami iz krušne peči, drobnim pecivom in drugimi kmečkimi dobrotami bogato obložile svoje stojnice. Obiskovalce tržnice in razstavljavce sta na prireditvi pozdravila predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj in direktor Ljubljanskih tržnic Aleksander Ravnikar. Za promocijo vinske lepote je poskrbela vinska kraljica Svetlana Širec. Namen tokratne prireditve »Dobrote, ki jih trosi jesen« je predvsem osveščati ljudi o pomenu nakupa kvalitetnih pridelkov in izdelkov slovenskih kmetij. Le tako lahko ostaja tradicija izdelave kmečkih izdelkov najvišje kakovosti v Sloveniji še naprej živa. VERA MEJAČ Z dobrotami iz krušne peči in drobnim pecivom pa so se že drugič predstavile prizadevne članice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda in na ta način lepo poskrbele za promocijo svojega društva. Z leve: Jerneja Kemperl iz Komendske dobrave, Andraž in Romana Svetlin iz Podgorja in Irena Pibernik iz Suhadol. Ličkanje koruze je pritegnilo tudi najmlajše. Zrela jabolka smo mleli v ročnem mlinu in stiskali v stiskalnici, da je pritekel sladek jabolčnik. PRIKAZ STARIH KMEČKIH OPRAVIL Turistično društvo Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini, je minulo soboto in nedeljo, 18. in 19.10. oktobra, v okviru svojega etnološkega programa letos že tretjič organiziralo prikaz starih kmečkih opravil. Na Gori smo kuhali žganje, mleli jabolka in stiskali jabolčni mošt, ribali in tlačili zelje, strigli ovce, ličkali koruzo in pekli kostanj. Nekatera kmečka opravila so na podeželju še vedno aktualna. Zelo lepa sončna jesenska popoldneva sta privabila izredno veliko obiskovalcev, ljubiteljev Gore in drugih pomembnih ljudi. Veseli smo bili obiska podžupana Braneta Goluboviča s soprogo, direktorice TIČ Kamnik Andreje Eržen s sodelavko, župnikov g. Simona Lorberja in g. Avguština Klobčarja iz Šmartnega in drugih. V soboto so se kmečkim opravilom pod vodstvom vzgojiteljice Močnikove in Matjanove pridružili malčki iz vrtca Palček-Šmartno. Ker ličkanje koruze že po tradiciji poteka na »podu«, so otroci v spremstvu staršev z veseljem poprijeli za delo in ličkali koruzo, jo vezali po dve in dve in skladali v kupe. Ličkanje koruze se je nadaljevalo tudi v nedeljo. Iz ličkanja smo tudi pletli predpražnike. Veliko pozornost otrok iz vrtca je pritegnil Lado s svojo spretnostjo striženja ovac. Povedal je, da se ovce strižejo dvakrat letno, jeseni in spomladi in je škoda, da se tako velike količine strižene ovčje volne vrže v kontejner za odpad. Njegov rekord striženje ovce je štiri minute. Ostrižene ovce, brez kožuha, so veselo poskakovale nazaj v stajo. Rafko je pripravljal zelje za Veliko pozornost je pritegnil Lado Kadunc z Raven pri Šmartnem s svojo spretnostjo striženja ovac. Povedal je, da se ovce strižejo dvakrat letno, jeseni in spomladi, njegov rekord striženja ovce je štiri minute. veseli otroci, pa tudi odraslim je teknil. Vseskozi pa je dišalo po pečenem kostanju. Izkazale so se gospodinje, ki so že dopoldan spekle kmečke dobrote. Oba dneva so nam s harmoniko delali družbo različni muzikantje. Ob tem lepem družabnem srečanju, smehu, šalah in petju smo si ogledali foto posnetke z nedavnega pohoda na Krn. Dogovorili pa smo se tudi že za naslednji pohod, ki bo 25. oktobra. Prireditev je dosegla svoj namen, ni se nam mudilo, ni bilo priganjanja, vse je potekalo počasi, kot nekoč, veliko smo se pogovarjali z obiskovalci in obujali spomine na leta, ko na podeželju še ni bilo toliko strojev, v jeseni smo se veselili domačih pridelkov, za razliko od danes, ko se nič ne splača. ŠTEFKA LEGEDIČ ribanje, ga ribal na ribežniku, tistem ta pravem, na katerega se usedeš in ribaš. Naribano zelje je nalagal v kad za kisanje, njegov sin Andrej pa ga je s (čistimi!) škornji tlačil in ga tako dobro potlačil, da bi mu zelnica kmalu zalila škornje. Če je zelje v primerno toplem prostoru je že v treh tednih kislo, da se lahko pripravi za kuhanje. Zelje v kadi je potrebno vsake štirinajst dni umivati. Iz tako imenovane »brozge« se je v kotlu za žganjekuho kuhalo žganje. Prvo priteče »bli-na«. Ko je dovolj litrov » bline« se prekuha še enkrat, da priteče pravo žganje, ki mora vsebovati več kot 50% alkohola. Tudi jabolka smo trli na ročnem mlinu in stiskali v stiskalnici, da je pritekel sladek jabolčnik, ki so ga bili najbolj Jabolka v kamniški drevesnici so obrana Ob končani prenovi kulturnega doma v Podgorju Uspela prireditev Jesen v Podgorju Na sobotni večer 4. oktobra 2008, pred tradicionalno »žeg-nansko« nedeljo, so Podgorci po lanskoletni počastitvi 700-letnice Podgorja in božično novoletnem srečanju spet povsem napolnili svoj kulturni dom. Tokrat so s prireditvijo Jesen v Podgorju zaznamovali dokončano prenovo doma, zgrajenega s prostovoljnim delom leta 1963-Kot je ob tej priložnosti dejal Aleš Stražar, predsednik sveta KS Podgorje, so temeljito prenovo z združenimi močmi omogočili Občina Kamnik, obrtniki in podjetniki iz Podgorja in okolice ter krajani. Zato se je vsem, še posebej pa navzočemu županu Tonetu Smolnikarju, iskreno zahvalil. Posebno priznanje je izrekel tudi Francu Golobu, ki je usklajeval in vodil celotno prenovo. Ogrinčevo Kje je meja, so pod vodstvom Anje Svetlin tokrat predstavili Partljičevo komedijo Ščuke pa ni. V prenovljeni dvorani so uspešno nastopili: Domen Virant, Romana Svetlin, Matjaž Ogrinec, Tomaž Prezelj, Polona Golob, Jure Svetelj, Ana Jurman in Gašper Svetelj. Kot je povedala Anja Svetlin, ti mladi igralci predstavljajo zelo delovno ekipo, ki lahko po daljšem premoru pomeni zametek za uspešno nadaljevanje bogate igralske tradicije v Podgorju. S prenovljenim domom so ustvarjeni boljši pogoji za kulturno prosvetno delo. S himno podgorskih fantov Od Cverna pa do Gavšekarja in narodno pesmijo so številne obiskovalce razveselili izkušeni Podgorski pevci pod vodstvom Janeza Maleša. Vinko Romšak, podgorski ljubiteljski slikar, ki v okviru likovnega društva Tone Kranjc deluje že 13 let, je ob tej priložnosti razstavil okrog 20 svojih slik, predvsem z motivi iz domačega Podgorja in narave. Pred kulturnim domom pa so Mladi podgorski igralci, ki so ob lanskem jubileju uprizorili Domači igralci so s Partljičevo komedijo Ščuke pa ni razveselili nabito polno dvorano prenovljenega kulturnega doma. Posebno pozornost je pritegnila tudi razstava slik domačega ljubiteljskega slikarja Vinka Romšaka. podgorski kmetje postavili na ogled tudi nekaj starih traktorjev in kočij. Za prijetno razpoloženje po končani prireditvi so poskrbele tudi podgorske gospodinje z domačimi flancati, pecivom, sladkim moštom in drugimi dobrotami. FRANC SVETELJ Sezona obiranja jabolk se v teh dneh zaključuje. Medtem, ko je v večini sadovnjakov po naši občini, še zlasti v Tunjicah, letina slaba, če ne katastrofalna, pa so v največji drevesnici v naši občini Sadjarstva Mirosan kar zadovoljni. Kot je povedal Jože Lombergar, so letos nabrali 250 ton jabolk pretežno sort gala, fudji, elstar in ajdared. Glede na to, da se na 20 hektarih površin razprostira mlad, obnovljen nasad, ki bo polno rodnost dočakal v prihodnjih letih, so z letino zadovoljni, pri delu v res lepo urejenem sadovnjaku pa jim je služilo tudi vreme. SAŠA MEJAČ Martinovanje je najvecji prazniK pnaeiovaicev vma in zahvala jeseni, ki nas je bogato nagradila s svojimi plodovi. S simboličnim krstom mladega vina in nastopom harmonikarja ga bomo obeležili tudi v restavraciji POTOČKA. Kdaj? SOBOTA, 8. 11. ob 19. uri. Cena Martinovega menija: 20 evrov na osebo. . Rezervacije sprejemamo do četrtka 6. 11. : e \\ na telefonsko številko 01 83 44 100. TERME 1 SNOVIK ^ f 'SVfiT TERMALNIH UŽITKOV« TeL: oi 83 44 100, e-mall: lnfo@terme-snovik.si, www.terme-snovik.si J Dober tok in velike družine Konec septembra nam je Elektro Ljubljana poslalo »prijazno pismo«, v katerem se nam zahvaljujejo za dosedanje izkazano zaupanje. Kot da bi imeli do sedaj kakšno možnost izbire. V pismu so nas - odjemalce tudi obvestili, da bodo z novembrom začeli drugače obračunavati porabo električne energije. Tako bo nova cena sestavljena iz cenika za oskrbo z električno energijo, razredov porabe in pripadajočimi faktorji cene električne energije ter dodatnih in ostalih storitev. To, da se bo elektrika podražila, smo vedeli, čeprav se pred volitvami tega ni obešalo na velik zvon. Tega, da bodo uvedli progresivno lestvico, po kateri bomo razdeljeni v pet razredov in bo imel vsak razred še svoj faktor, pa ni povedal nihče. Višina računa bo odvisna od porabe elektrike posameznega gospodinjstva, ta pa bodo razde« Ijena v pet razredov glede na povprečno dnevno porabe električne energije. Namen spremenjenega obračunavanja je hvale vredna želja, da se nagrajuje tiste, ki porabijo manj elektrike. Vendar pa je dosežen ravno nasproten učinek. Z novo lestvico se kaznuje tudi gospodinjstva, ki porabijo več, zato ker v njih živi več oseb - velike družine. Če je dobavitelj želel prisiliti gospodinjstva, ki se obnašajo potratno ali opravljajo celo kakšno pridobitno dejavnost, bi to lahko storil na drugačen način, ne pa tako, da kaznuje vse. Do sedaj se je elektrika obračunavala glede na porabo in je bila tarifa enaka za vse. Skozi leto smo plačevali pavšal glede na povprečje porabe preteklega leta z nekimi dodatki, ob koncu leta pa so nam obračunali dejansko porabo in na novo izračunali pavšal. Bili smo enakovredni odjemalci. Za varčevanje smo se odločali na podlagi različnih promocijskih akcij, kot na primer menjava navadnih žarnic z varčnimi. Po mojem je to prava pot. Osveščanje odjemalcev. Z uvedbo progresivne lestvice s faktorji bo cena električne energije od gospodinjstva do gospodinjstva različna. V praksi to pomeni, da v primeru, če boste dnevno porabili v povprečju 9 kWh energije, boste poleg osnovne cene plačali še faktor cene energije drugega razreda 1,1 oz. za 10% več. Ce ste sedaj plačevali cca. 55 €/mesec, boste po novem plačevali (če odštejemo podražitev) še faktor drugega razreda v višini 5,5 € oz. skupaj 60,5 €. Za tretji razred boste plačevali 30 odstotkov več, za četrti 50 odstotkov, v petem pa že za 100 odstotkov več glede na prvi razred. Če živiš sam ali s partnerjem brez otrok boš nagrajen, ker porabiš malo elektrike. Najslabše jo bodo odnesle velike družne, kjer sta starša upokojena, s povprečnimi pokojninami, pri njih pa zaradi stanovanjskih težav živi še hči študentka in sin z ženo in dvema otrokoma. Da pa ne bo pomote. Podpiram ukrepe, ki imajo cilj zmanjševanje porabe električne energije in druge ukrepe, ki so potrebni zaradi podnebnih sprememb. A zagovarjam, da mora biti država vzor in preko svojih vzvodov zagotoviti zadostna sredstva, da se vse javne ustanove adaptirajo tako, da bodo energetsko varčne, da bodo uporabljale obnovljive vire energije, nove pa gradijo v duhu podnebnih sprememb, ter da s svojimi ukrepi spodbuja uporabo novih zelenih tehnologij. Šele nato lahko enako zahtevamo od državljanov in državljank. Ukrepi, ki se neposredno dotikajo življenjskega standarda ljudi, kot je to v tem konkretnem primeru, so potrebni, a naj bodo bolj domišljeni. Mogoče tako, da se uvede »negativna« progresivna lestvica. Osnovna cena je za vse enaka, če pa porabiš manj, se ta cena znižuje, ali pa, da se določi utež, ki bo upoštevala število članov v gospodinjstvu. Ukrep stopi v veljavo novembra, zato ga je mogoče še domisliti v smer, ki bo spodbujala varčevanje z energijo, a obenem upoštevala tudi razloge za povečanje porabe električne energije. BRANE GOLUBOVIČ KAMNIŠKE PREVARE Smo zadovoljni z okoljem, v katerem živimo? Odgovori na to vprašanje bi morali biti temeljno vodilo občine pri urejanju prostora. Glede na trenutno urejanje prostora lahko upravičeno dvomim, da občinski urejevalči prostora tovrstno vprašanje jemljejo resno. Težko si namreč predstavljam, da nastajajoča betonska džungla v južnem delu Kamnika kogarkoli osrečuje, razen tistih, ki si s prodajo novogradenj mastno polnijo svoje žepe. V zadnjem obdobju ste lahko v Kamniškem občanu prebrali ogromno zapisov in razmišljanj, ki so se nanašali na sprejemanje najnovejših prostorskih načrtov. Zgodba je več ali manj enaka pri sprejemanju vseh prostorskih načrtov. Vedno se najde nekdo, ki ima v določenem delu Kamnika interes zgraditi nek poslovno-stanovanjski objet. Župan s svojo koalicijo nato pripravi in na občinskem svetu sprejme prostorski načrt, ki omogoča izgradnjo želenega objeta. Rezultat zgodbe je, da južni del Kamnika postaja betonski konglomerat poslovnih in industrijskih objektov, brez zelenih površin, brez otroških igrišč, brez primernih parkirnih površin, vendar s številnimi težavami, ki jih prinaša prometni kaos in pomanjkanje prostora v vrtcih. S trenutnim urejanjem našega prostora izgubljamo vsi, »staroselci« in »priseljenci«. »Staroselci« vse bolj ugotavljajo, da se zaradi preobremenjenosti komunalne infrastrukture njihov življenjski prostor iz dneva v dan poslabšuje, s tem pa tudi kvaliteta njihovega življenja. Obenem pa so na drugi strani prevarani tudi »priseljenci«, ki jih nepremičninski trgovci premamijo z oglasi, ki govorijo o stanovanjih v naročju Kamniško - Savinjskih Alp, od Ljubljane oddaljenih 20 minut vožnje. Ko »priseljenci« pridejo v Kamnik, ugotovijo, da so Kamniško - Savinjske Alpe vendarle kar precej oddaljene in vidne zgolj iz redko izbranih stanovanj. Resnica je ta, da se znajdejo v naročju številnih industrijskih obratov, ki jim včasih »brezplačno oljno zaščitijo« njihova oblačila, ko jih sušijo na balkonu. Ko se zjutraj odpravljajo v službo, ugotavljajo, da lesk na njihovih jeklenih konjičkih vse bolj bledi in se hkrati tudi jezijo, da so pozabili prebrati droben tisk, ki jim je obljubljal 20 minut vožnje do Ljubljane, vendar pod pogojem, da Kamnik zapustijo pred 6. uro zjutraj in se vrnejo domov po 20. uri zvečer. Ali lahko karkoli storimo, da bomo v Kamniku začeli urejati prostor po meri človeka in ne po meri kapitala, tako, da bodo bolje živeli »staroselci« kot tudi»priseljenci«? S kolegi svetniki ure in ure presedimo na sejah občinskega sveta in neprestano opozarjamo na neodgovorno, predvsem pa na nehumano pozidavo južnega dela Kamnika. Na probleme opozarja tudi zainteresirana javnost, celo koalicijski svetniki opozarjajo na številne anomalije pri predloženih prostorskih načrtih, vendar župan vztraja pri predloženih načrtih. Ce nam včasih uspe zbrati večino na občinskem svetu, tako, da določen prostorski načrt zavrnemo, ne mine dolgo časa, ko ga na mizo dobimo ponovno. Vse skupaj spominja na tisto: »Psi so lajali, vendar karavana je šla dalje.« Za spremembe pri prostorskem načrtovanju bodo potrebne tudi spremembe v miselnosti vodstva občine. In kdaj bo do teh sprememb prišlo? MATEJ TONIN Volitve 1990 - 2008 Volitve smo preživeli bolj ali manj zadovoljni, prav tako verjetno tudi naši volivci. Za menoj pa - kot po vsakih volitvah - prihaja malce priokusa grenkobe. Ne zaradi volilnega rezultata. Ta je plod dosedanjega dela strank in kandidatov ter bolj ali manj uresničljivih predvolilnih obljub. Grenkoba, o kateri govorim, je posledica naše predvolilne kulture. Prebodeni plakati, razcefrani obrazi, črni zobje, brki »na Cankar« in podobne zadeve vsekakor mečejo slabo luč na vse nas, Kamničane. Predstavljajte si, kaj si o nas mislijo tujci ob pogledu na našo »predvolilno kampanjo«. Malo nas je, ki smo pripravljeni postaviti ležeči plakat naše strankarske konkurence, kaj šele, da bi zalepili raztrganijo. Povem vam, ne bo vam padla krona z glave. Tudi če vas bodo pri tem dejanju »ulovili« strankarski kolegi in bodo v prvem trenutku vprašali, če vam je padlo kaj na glavo. Verjemite mi, da boste po takem dejanju bolje spali. Zaradi podrtega plakata ne bomo dobili niti enega glasu več ali manj. Po volitvah bomo tako ali tako prisiljeni v večje ali manjše sodelovanje. Zakaj bi skupno sobivanje že na samem začetku začinili s slabo voljo. Tudi grobe in neosnovane obtožbe, izrečene ali pa samo zavite v celofan, so nekaj, kar otežuje sodelovanje in s tem možnost za večjo blaginjo in hitrejšo rešitev naših problemov. Kar je bilo je pač bilo. Prihajajo nove volitve, na katerih bodo naše fotografije spet tarča raznih vandalov in političnih fanatikov. Mogoče pa bo ta članek vsaj malo pripomogel k večji kulturi. Kot sem obljubil že v prejšnjem članku, bom na svojstven način pokomentiral rezultate državnozborskih volitev. Glavni rezultat je ta, da v Kamniku in Komendi nimamo poslanca v Državni zbor republike Slovenije. Mnenja sem, da je bolje imeti poslanca, pa čeprav je iz nasprotne stranke, kot dejstvo, da ga nimamo. Veliko je namreč problemov, pri katerih nam naši poslanci z rešitvami in nasveti lahko pomagajo. Prepričan sem, da so pri reševanju naših problemov v vsej zgodovini neodvisne Slovenije sodelovali vsi trije poslanci, ki smo jih do sedaj izvolili v Kamniku in Komendi. Prepričan sem, da večina izmed vas zna našteti dva poslanca. Na poslanca, izvoljenega na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, pa je marsikdo že pozabil. To je bil g. France Tomšič, ustanovitelj in prvi predsednik sedanje SDS. Na naslednjih volitvah je bil izvoljen g. Maks Lavrinc, ki je bil v parlamentu kar tri mandate. Poudariti pa je potrebno, daje bil g. Lavrinc neposredno izvoljen le dvakrat. Leta 1996 je namreč nadomeščal parlamentarca, ki je bil izbran za ministra. Če torej ne bi bilo takega spleta okoliščin, bi Kamničani en mandat že bili brez poslanca v državnem zboru. Pred štirimi leti pa smo izvolili g. Rudija Veršnika, ki je bil tudi prvi izmed naših poslancev, ki je kandidiral za člana Občinskega sveta. Moje osebno mnenje je, da bi morali od sedaj naprej to narediti vsi poslanci, ki bodo izvoljeni v Kamniku, saj s tem dobijo veliko večji vpogled v naše lokalne probleme. Zanimivost za naši dve občini je tudi ta, da volivci nočejo župana in po- slanca v eni osebi. To smo videli tudi na teh volitvah, ko se je kamniški župan že drugič potegoval za mandat v državnem zboru (prvič na volitvah leta 2000 na listi SLS in SKD). Na zadnjih volitvah bi prišel v parlament g. Matej Tonin, vendar pa NSi na državni ravni ni prestopila 4% praga. V Sloveniji imamo volilni sistem, ki po eni strani onemogoča vstop v parlament kandidatom, ki dobijo preko 5000 glasov (v Kamniku sta na teh volitvah to dosegla ga. Julijana Bizjak Mlakar in g. Rudi Veršnik), po drugi strani pa danes sedijo v parlamentu ljudje, ki so dobili krepko pod 1000 glasov volivcev. Za konec pa še ena optimistična misel. Res je, da v Kamniku nimamo poslanca v Državnem zboru. Imamo pa zato evropsko poslanko. Imamo tudi varuhinjo človekovih pravic. Mogoče zato ne bi bilo pošteno, da zahtevamo zase vse, kar je možno. Mogoče pa bomo imeli srečo in bo bodoči mandatar izmed Kamničanov določil kakega ministra. ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik POMAGAJMO GASILCEM, DA BODO TUDI ONI LAHKO POMAGALI Prišla je jesen in bliža se konec leta, ko delamo obračun in ocenimo, kaj smo dobrega storili v preteklem letu. Za kamniške gasilce lahko z gotovostjo že sedaj rečemo, da so storili veliko dobrega, saj so v letošnjem letu nudili svojo pomoč krajanom, ki so doživeli hudo uro v divjanju narave in neurjih. Svoje delo gasilska društva opravljajo prostovoljno in samo njihovi organiziranosti in nesebični pomoči se lahko zahvalimo za njihove hitre in strokovne intervencije. Kako dobro soorganizirani in nesebični so, sem se sam prepričal tudi pri nudenju njihove pomoči pri zadnjih poplavah in neurjih, ki so pustošili v. Kamniku in okolici. Prav zaradi njihovega poslanstva, to je nudenje pomoči Kamničanom, tudi Kamničani ne smemo pozabiti nanje, ko se delijo finančna sredstva za njihovo delovanje. Prav to je namen mojega prispevka, saj odgovorne osebe na občini za to nimajo posluha. To si upam trditi, saj sem jih na brezizhodno finančno situacijo Stranjskih gasilcev opozoril z dopisom 8. oktobra 2008. Poslan je bil županu in direktorju občinske uprave. Do danes z njihove strani nisem prejel nobenega odgovora. Da je financiranje kamniških gasilcev ustrezno urejeno, sem bil prepričan do 1. oktobra, ko so se name obrnili gasilci iz Stranj in mi pojasnili njihovo brezizhodno finančno situacijo. Opozorili so me, da finančna sredstva za svoje delovanje, katera dobijo po točkovanju v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, nikakor ne zadostujejo za njihovo delovanje in nudenje pomoči. Stranjski gasilci so mi pojasnili, da imajo v PGD Kamniška Bistrica na letni ravni več kot 17.000 EUR stroškov, s strani občine pa bodo v letu 2008 dobili malo več kot 6.000 EUR. Pokazali so mi tudi pregledno karto občine Kamnik, iz katere je dobro razvidno, kako veliko področje pokrivajo (v primerjavi z drugimi PGD je nekajkrat večje). Po njihovem mnenju je višina dodeljenih finančnih sredstev določena nepravilno, saj bi moralo točkovanje upoštevati vse veljavne kriterije (več kot 1000 ha požar- no ogroženih gozdov, delež gozdnih površin, turistično področje, velikost požarno ogroženega prostora,....) in tako na zakonit in pravičen način določiti kategorije GE, iz katerih sledi upravičena višina finančnih sredstev in dodatne opreme za gašenje požarov. Na pojasnjeno stanje s strani stranjskih gasilcev sem odgovorne občinske može opozoril v svojem dopisu, v katerem sem navedel, da je trenutno točkovanje v nasprotju z zgoraj navedeno uredbo in tako posledično nepravično in nezakonito. Opozoril sem jih tudi, da v letošnjem letu GE še vedno niso dobile finančnega načrta za leto 2008, katerega bo vsak čas konec, in upravičeno se lahko vprašamo, kako sploh lahko zaradi neurejenih razmer planirajo svoje delovanje. Zaradi pričakovanega in upravičenega povečanega obsega delovanja kamniških gasilcev in ostalih sodelujočih v nudenju pomoči po neurju, sem v dnevih po neurju podal predlog za sklic izredne seje občinskega sveta z namenom, da se zagotovijo dodatna potrebna sredstva za nudenje pomoči. Župan in njegova ekipa mi je zagotovila, da ima občina v ta namen zadosti sredstev in zato se upravičeno sprašujem, kje so sedaj ta sredstva? Kdaj bodo prišla do gasilcev? Glede na zgoraj navedena dejstva vas javno naprošam in pozivam, da vse skupaj vzamete zelo resno in takoj skličete delovni sestanek in uredite financiranje GE v skladu z uredbo. V kolikor ne boste uredili stanja, se nam lahko pripeti, da bodo gasilska vozila v primeru požara ostala v garažah, saj ne bodo imela goriva. Kdo bo za tako stanje prevzel odgovornost ogrožanja javne varnosti? Za izboljšanje finančnega stanja kamniških prostovoljnih gasilskih društev bom vložil tudi amandma za rebalans občinskega proračuna za leto 2008 in upam, da bodo tudi ostali svetniki in župan imeli posluh za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev. Vsekakor se čutim dolžnega, da jim prisluhnemo in pomagamo, saj bodo le tako lahko pomagali tudi oni nam. ROBIN MAJNIK, občinski svetnik SDS Propagandni pamflet in ne osnova za modre odločitve Poučevanje volivcev, ki si ga je privoščil gospod, ne zasluži niti komentarja, še manj pa dopisovanja, zato na morebitne komentarje v bodoče ne bom več odgovarjal. Vsebina jasno postavlja v ospredje SD, ki v celoti uresničuje avtorjeve kriterije, zato vsaka druga odločitev po avtorju pač ni modra. Verjemite, spoštovani avtor, da se volivci odločajo vedno prav, z vašimi nasveti ali brez njih. Volilna kampanja v Kamniku je vseskozi potekala zelo moralno. Spoštovala so se mnenja drugače mislečih, prav tako pa tudi različni programi strank, ki smo jih kandidati zastopali. Edini poskus diskre-ditacije sije privoščil avtor, ki je natrosil cel kup zmedenih mnenj, neresnic in polresnic z namenom diskreditiranja najresnejšega konkurenta stranki SD, ki jo je predstavljala SDS in ki sem jo zastopal jaz kot aktualni poslanec. Avtorje večino svojega ustvarjalnega dela preživel v času političnega enoumja, zato lahko razumem, da ne pozna delovanja parlamentarne demokracije, saj ne ve, da koalicijski poslanci ne komunicirajo z ministri v javnosti, ampak imajo ministri opredeljen čas za razgovore s poslanci. Institut postavljanja vprašanj je namenjen opozicijskim poslancem, ki te možnosti nimajo. Očitno je avtor zelo površno spremljal dogajanja v DZ, sicer bi bil bolje obveščen o številu mojih predstavitev zakonov. Stranka, kateri pripadam, je leta 2004 dobila volitve s programom, ki je predvideval uvedbo enotne davčne stopnje. Zaradi nasprotovanja javnosti ni bila uvedena enotna davčna stopnja, je pa bil ukinjen davek na izplačane plače, ki je povečal konkurenčnost gospodarstva. Kljub trditvi o strahovladi so upokojenci v tem mandatu redno dobivali pokojnine, usklajevane s plačami, v avgustu pa so tisti z najnižjimi zneski dobili tudi draginjski dodatek. Mlade družine z več otroki imajo brezplačen vrtec za drugega otroka, osnovnošolci brezplačno izposojo učbenikov, srednješolci brezplačni topli obrok, koristniki notarskih in pravniških storitev bistveno nižje tarife, šoferjem ni potrebno plačevati nepotrebnih nalepk. Verjetno ste opazili, da letošnje poletje na naših avtocestah ni bilo zastojev, ki smo jih poznali v preteklih letih, kar je zasluga letos uvedenih vinjet. Tudi to sem podpiral sam kot poslanec, ki mu avtor ne priznava niti ene dobre poteze, kar jasno kaže na njegov namen diskreditacije. Malokdo tudi ve, da se je v tem mandatu izvajala 10mio€ velika investicija v ZUIM in tudi to, da brez pomoči podjetju Meso le-to ne bi bilo tako uspešno kot je sedaj, ko zaposluje že preko sto delavcev. Prav tako bi marsikatero novo krožišče in semafor ostal samo na papirju, če iz ozadja ne bi nekdo stalno pošiljal dopise, opominjal ministre, skliceval sestanke itd. Vse to se bo verjetno zelo nazorno pokazalo v mandatu 2008-12, ko Kamnik ne bo imel nikogar, ki bi ga zastopal v DZ. ■Zelo pa me preseneča avtorjev preobrat iz gorečega in vidnega člana DESUS v gorečega propagandista SD. Sicer pa volk dlako menja, narave pa nikoli. Rudi Veršnik, poslanec SDS v mandatu 2004/08 Pomembna pomoč občinskega svetnika za Svet KS Perovo Občinski vetnik Daniel Kovačič, sicer prebivalec KS Novi trg, je članom sveta KS Perovo pri delu vedno pripravljen pomagati. Nanj smo se obrnili, saj svetnika s področja naše krajevne skupnosti žal nimamo. Vsakemu povabilu se Kovačič redno odzove, s koristnimi informacijami in napotki nas usmerja pri reševanju zadev, predloge sveta posreduje pristojnim organom in nas o rezultatih prizadevanj vedno seznanja. Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala 24. septembra, je na naš predlog podal več pobud, vprašanj in pripomb, ki trenutno pestijo svet KS. Kovačič je na seji Občinskega sveta podal pobudo za ureditev z visoko travo zaraščenega in z razraslo živo mejo obdanega travnika med stanovanjskimi bloki Zikove ulice, pobudo za postavitev začasnega opozorilnega prometnega znaka na »novi Podlimbarskega poti«, ki kljub svoji nedokončanosti ni označena in povzroča nevarno vzvratno vračanje voznikov tovornih vozil nazaj proti krožnemu križišču na Kovinarski cesti, ter pobudo za postavitev začasne cestne grbine, ki bi preprečila prehitro vožnjo z motornimi vozili po Poti 27. julija. Za KS Perovo, ki je po številu prebivalcev druga največja KS v Občini Kamnik z veliko otroki, je podal pobudo, da se v proračunu za leto 2009predvidijo finančna sredstva za ureditev igrišča za starejše otroke na mehki podlagi med stanovanjskimi bloki Zikove ulice. Postavil je tudi več vprašanj. Zanimalo ga je, kdaj namerava investitor zgraditi manjkajoči del »nove Podlimbarskega poti«, saj se obstoječa Podlimbarskega pot na podlagi Odloka o ZN B12 Bakovnik ukinja in kdaj bo izveden postopek izmere in odkupa tistega dela obstoječe Podlimbarskega poti, kije še vedno v privatni lasti. Vprašalje tudi, kdaj bo stekel postopek za zaprtje Zikove ulice za ves promet in kako bodo pristojni ukrepali glede nujne obnove stebrov mostu čez Kamniško Bistrico ter kako je glede prošnje KS za umiritev prometa na odseku ceste, ki vodi od križišča pri Svilanitu do otroškega vrtca Sneguljčica na Kovinarski cesti. Poleg tega je v okviru prve obravnave Predloga odloka za območje Bil Titan Svit z dopolnilom svojega komentarja podal nanj vseh enajst pripomb sveta KS Perovo. Predlog odloka, do katerega so bili vsi svetniki zelo kritični in mu očitali natanko to, na kar smo člani sveta skupaj s krajani opozarjali v preteklosti, je bil na koncu z veliko večino zavrnjen. KS Perovo Kamnik, gibalno oviranim 4. sociološki dan prijazno mesto? Na pobudo Zavoda Mladinski center Kotlovnica smo se v ponedeljek, 13. oktobra, z gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine (ZUIM), predstavnikom Občine Kamnik in policistom Policijske postaje Kamnik podali po ulicah mesta in ugotavljali število arhitektonskih ovir, ki so mladim gojencem »na poti«. V okviru usposabljanja se mladi namreč učijo tudi čim bolj samostojnega življenja, zato se v mesto pogosto odpravijo sami. Tu velikokrat naletijo na ovire, ki marsikomu od nas sploh ne predstavljajo težav, gibalno oviranim mladostnikom pa pomenijo veliko omejitev pri samostojnem življenju. V okviru projekta »Gibalno oviranim prijazno mesto« so zato sami opozorili na težave, saj jih najbolje poznajo, na poti po mestu pa so jih predstavili podžupanu Branetu Goluboviču, Sandiju Borcu iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik, predstavnikoma Zavoda MC Kotlovnica Boštjanu Koširju in Heleni Sterle ter policistu Matjažu Birsi s Policijske postaje Kamnik - torej ljudem, ki jim lahko ponudijo konkretne odgovore na njihova vprašanja in pomagajo pri zagatah. Na pot so se odpravili z različnimi terapevtskimi pripomočki, kot so voziček na elektro-aktivni pogon, voziček na ročni pogon in terapevtsko kolo - tricikel, ki jih vsakodnevno uporablja večina gojencev. Kljub temu, da Kamnik postaja vedno bolj prilagojen gibalno oviranim, nekatere težave še vedno obstajajo. Največje preglavice tako predstavljajo na pločnikih parkirani avtomobili, prestrme klančine in robniki, ki še niso povsod prilagojeni vozičkom. Predstavnik Sveta za preventivo v prometu Občine Kamnik jih je zato seznanil, kako naj bodo v prometu bolj vidni in varni, policist Birsa pa jim je pokazal najbolj varne poti po prometni cesti in jih podučil, da se morajo v prometu kljub vozičkom obnašati kot pešci. Podžupan Golubovič je predstavil dosedanje delo občine Kamnik na področju cestno-preventivne vzgoje in urejanja varnih šolskih poti ter projekt celostne ureditve varnih KULTURA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Mladostniki iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Haris, Tilen, Žiga, Urška, Katja, Armin so opozorili na arhitektonske ovire, ki jim otežujejo samostojno gibanje z vozički, trokolesi..: ozki in visoki pločniki, nepravilno speljane klančine na pločnike, ki so prestrme in preozke, zaparkirani pločniki, težji dostop do javnih zgradb, trgovin, na semaforjih zelena luč za pešce sveti premalo časa. »Zelo smo bili presenečeni in veseli, da so nas odrasli na tej poti spremljali z velikim zanimanjem, da so nas poslušali, nam svetovali, prisluhnili našim težavam. Skupaj smo razmišljali, da bi bilo potrebno urediti in primerno označiti varne poti, ki jih mi največkrat uporabljamo, da moramo sami še najbolj poskrbeti za lastno varnost ter da moramo skrbeti za ustrezno vidnost (uporaba svetlobnih teles). Vsem se lepo zahvaljujemo, da so nas tako zavzeto poslušali in spremljali. Veselimo pa se tudi prihajajočega dvigala v kotlovnici, ki nam bo omogočil, da se bomo še več družili z mladimi, ki niso gibalno ovirani. Zahvaljujemo se tudi gospe Heleni, ki nas je potem peljala še na sladoled«, so še zapisali v mailu, ki so ga poslali našemu uredništvu. šolski poti v občini do 2010, izkazal pa je tudi pripravljenost za nadaljnje reševanje problemov vključevanja gibalno oviranih mladih v promet in javno življenje v lokalni skupnosti. Poudaril je tudi, da ga veseli vedno večja vključenost MC Kotlovnice v življenje mladih v Kamniku. Razveselila je tudi obljuba, da bodo na občini še letos poskrbeli za invalidsko dvigalo in njegovo namestitev, za katero so sredstva zbrali na Županovem plesu, ki ga je organizirala Lista Toneta Smolnikarja. Občina bo s svojimi sredstvi omogočila dostop do dvigala, ki bo mladim z gibalnimi ovirami omogočilo dostop do prostorov mladinskega centra in do odra Doma kulture Kamnik. Sočasno pa bo tako urejen tudi vhod s SZ strani kulturnega doma. Za načrtovan poseg bo občina v rebalansu proračuna ta mesec zagotovila še zadnjih 15.000 evrov. Zavod MC Kotlovnica, ki ga sofinancira Občina Kamnik, je pobudnik projekta, saj si želi sodelovanja z gojenci ZUlM-a, jim nuditi priložnost zanimivega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa in jim pomagati pri vključevanju v družbo vrstnikov. To sicer ni bilo prvo sodelovanje MC Kotlovnica in ZUlM-a, med drugim že sodelujejo tudi pri projektu »Otroškega parlamenta«, kjer otroci razpravljajo o aktualnih temah. Po prijetnem dvournem druženju so bili gojenci ZUlM-a in njihovi mentorici Adi Antonin in Svetlana Vesič presenečeni in zadovoljni z odzivom povabljenih, ki so jim zagotovili, da se s tem projektom sodelovanje šele začenja. ODNOSI Z JAVNOSTMI MC KOTLOVNICA Četrti sociološki dan v petek, 19- septembra, na gradu Zaprice je minil v duhu znanja za prihodnost. Udeleženi so bili dijaki in dijakinje tretjih ter četrtih letnikov Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, ki imajo za izbirni maturitetni predmet sociologijo in zgodovino. Sociološka delavnica je bila namenjena razpravam na temo kultura, natančneje kultura, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju. Z uvodnim nagovorom je začel profesor sociologije Bojan Čas, ki je govoril o Sociološkem dnevu, šoli, dijakinjah ter dijakih. Tema razprave so bile tudi sredniške ustanove, ki so namenjene predvsem tistim, ki želijo razširiti svoja obzorja in spoznati različne svetove. Poleg tega, da te ustanove pripomorejo k dozorevanju posameznika, igrajo pomembno vlogo tudi v vsakdanjem življenju ter dajejo človeku možnost vključevanja v družbo in sodelovanja na različnih področjih. Pod sredniško ustanovo tako spada tudi ta sociološki dan, na katerem so se lahko udejstvovali in aktivno sodelovali vsi prisotni in sicer predavatelji s predavanji, poslušalci pa z vprašanji na temo razprave. Uvodnemu nagovoru je sledila kratka predstavitev ŠCRM Kamnik. Ravnateljica Veronika Matjašič Kališnik je opisala razvoj šolskega zavoda in poudarila pomembnost kakovostnega šolanja na poti izobraževanja. Nadaljnji program je zapolnilo pet seminarskih nalog (bivših) dijakov. Prva se nam je predstavila Katarina Kavčič z nalogo En starček je bil, je vince rad pil - naloga, s katero je osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju »Znanost mladini«. Iz literarnih virov slovenske književnosti v času socialnega realizma in naturalizma je črpala citate alkoholnih navad, opisov alkoholikov in podobno ter v svojem nastopu strnila podatke. Špela Svetlin je z nalogo Spolno nasilje nad najstnicami v srednjih šolah predstavila statistiko spolnega nasilja na naši šoli. Upoštevajoč, da spolno nasilje ne obsega samo posilstev, ampak tudi verbalno spolno nasilje, namigovanje na spolnost in podobno, je zaključila da se velik odstotek mladih spopada s tem problemov, a o tem raje molčijo zaradi občutljivosti teme. predavanje še dr. Andreja Barle, zaposlena na Ministrstvu za šolstvo in šport, in prof. dr. Anton Kramberger, predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Dr. Barle je predavala o družbi prihodnosti in šoli kot njenem pomembnemu delu. Trdi, da kakovost šolstva temelji na družbenih procesih spreminjanja odnosov. Pravi, da bo potrebno prevrednotenje temeljnih konceptov o pomembnosti znanja - »V prihodnosti bo formalnost Dijakinje, dijaki, profesorji in kustosi zavzeto spremljajo predavanje Katarine Kavčič. Iz OŠ Frana Albrehta ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Teden drugačnosti in teden otroka sta v 2. b razredu na OŠ Frana Albrehta minila v znamenju različnih dejavnosti. Šola ne poteka le v šolskih klopeh in za šolskimi zidovi, ampak je vpeta tudi v okolje. Vsakdanje življenje nam ponuja vrsto stvari, iz katerih se lahko učimo. Če znamo izkoristiti te priložnosti, učencem omogočimo posebna doživetja, razmišljanja in posledično to, da si dogodke zapomnijo. Razmislite: Kaj ste si vi zapomnili iz vaših osnovnošolskih dni? Našim drugošolcem se bo kateri od naštetih dogodkov gotovo vtisnil v spomin. Petek, 26. september, je bil 4. dan slovenskih lekarn, tema pa Zdravila in otroci. Kot nalašč za spoznanje, da zdravila niso bonbončki. V šoli smo se ob knjižici (dobi se jo v lekarni) in slikovnem materialu po- govorili o uporabi zdravil. Otroci so pripovedovali o svojih izkušnjah. Nato smo se odpravili v lekarno na Sutni, kjer so nas lepo sprejeli in postregli z jabolki. Vsak otrok se je stehtal in si izmeril telesno višino. Ko smo se odpravljali proti šoli, se je iz otroških ust slišalo: Eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran. V sredo, 1. oktobra, smo dobili poseben obisk. Obiskal nas je štiriletni Tim Svenšek iz Starega trga pri Ložu, ki se je rodil s hudo anomalijo rok - na vsaki roki ima le en prstek. Dečka je pred kratkim obiskala prijateljica Rhea iz Amerike, ki mu je prinesla vrsto pripomočkov, s katerimi si bo lahko pomagal. Tim, vesel in živahen deček, nam je pokazal, kako uporablja te pripomočke, kako se igra, kako je in pije, kako riše, kako gradi stolp iz kock, predvsem pa je otrokom pokazal, da lahko z voljo in vztrajnostjo živi polno življenje tudi brez prstkov na roki. Uči P*"'-' se uporabljati tisto, kar ima, in z ljubečo pomočjo staršev mu to lepo uspeva. V petek, 3. oktobra, so nas v okviru projekta Korak k sončku, obiskali invalidi. S seboj so prinesli pripomočke za slepe in knjigice Bontonček, ki so jih predstavili. Povedali so nam, s kakšnimi težavami se srečujejo v življenju in kako jih premagujejo. Otroci so spoznali in preizkusili šah ter karte za slepe. Tudi sami so se preizkusili v slikanju s prsti na nogah. Torek, 7. oktober, so otroci z nestrpnostjo pričakovali, saj nas je čakal obisk novega vrtca Sneguljčica. Sprejela nas je sončna stavba in prijazno osebje, ki ji daje dušo. Ogledali smo si prostore, podoživeli preteklost, sedli in se pomenili pomembne stvari v pedagoški sobi ter dobili darila presenečenja. Ker pa ne moremo samo sprejemati, ampak želimo tudi dajati, smo se vrtčevskim otrokom in osebju zahvalili s kratkim plesno pevskim nastopom. Dogovor: vidimo se spet. Sreda, 8. oktobra, je bila namenjena vrnitvi v preteklost. V povezavi z Matično knjižnico Kamnik smo izvedli kulturni dan Igre nekoč. Sprejeli sta nas pevki Predici, ki sta poleg petja pripovedovali tudi o tem, kako so se igrali nekoč. Dopoldne smo preživeli ob različnih aktivnostih: igrali smo se knjižnico, si ogledali prostore v stavbi, se pogovorili o bontonu v knjižnici, izdelali punčko iz cunj, se igrali stare igre in na plakat narisali in napisali, kaj smo si v tem dnevu najbolj zapomnili. Dopoldne je hitro minilo in vrnili smo se v sedanjost. Poleg tega, da se moramo letos naučiti brati in pisati, se učimo še marsičesa - živeti in ceniti tisto, kar imamo. Zato, izkoristimo trenutke, ki nam jih ponuja življenje. Carpe diem. Učiteljica NATALIJA RAK Jure Pestotnik je z anketo na naši šoli poskušal ugotoviti, kako pomembna je družina, kot primarni socialni dejavnik, za dijake in dijakinje ŠCRM Kamnik. Ugotovil je, da se četrti letnik zaveda pomembnosti družine in jo smatrajo kot najpomembnejšo v življenju. Zanimivo pa je, da velik odstotek anketirancev iz prvega letnika meni, da so se za vpis v srednjo šolo odločili popolnoma sami, brez svetovanja staršev. Klemen Klemen je z nalogo Srednješolci in vojska zavrnil mišljenje, da se mladi ne bi odločali za odhod v vojno, če bi bilo to potrebno. Tudi dekleta so prepričana, da je potrebno sodelovati na misijah izven naše države, kljub temu, da se same večinoma ne bi odločale za odhod v vojsko. Zadnja nam je svojo nalogo predstavila Naja Kepec. Primerjala je otroštvo v 19. stoletju in danes. Spoznali smo, kako velike razlike obstajajo: takrat so ženske rojevale doma, pogoji so bili za današnji čas nevzdržni, otroci niso bili razvajeni, bili so se pripravljeni potruditi za vsako malo malenkost, pomagali so pri delu čez cel dan... Sami presodite, kako velika razlika obstaja. Po odmoru sta imela kratko premalo, potrebno bo znanje.«. Po njenem mnenju šola kot temeljna institucija predaje znanja opravlja pomembno vlogo spodbujanja apatičnosti oziroma duhovne rasti. Predavanje prof. Krambergerja je temeljilo na pomembnosti razločevanja med poklicno in splošno izobrazbo. Čeprav se današnja družba vedno bolj nagiba k splošni izobrazbi, zanemarja pa poklicno šolo zaradi stereotipov o manjvrednosti, Kramberger spodbuja k ohranitvi ravnotežja med njima. Pravi, da bomo v prihodnosti vsi splošno izobraženi, primanjkovalo pa nam bo delovne sile, ki je nujno potrebna za razvoj. Z nalogo, da razmislimo o pomembnosti tako splošne kot poklicne izobrazbe, so se predavanja zaključila. Prisotni so predavanja spremljali zbrano in z zanimanjem, aktivno sodelovali z najrazličnejšimi vprašanji in tako poglobili temo razprav. Za zaključek je kustos Marko Lesar razkazal muzej Zaprice in predstavil »potovanje« mesta Kamnik skozi stoletja, mag. Zora Torkar pa je na kratko predstavila meščansko kulturo. MARUŠKA OZIMEK, ŠPELA SVETLIN PREDTEKMOVANJE - MALE SIVE CELICE Razlog za vrvež, ki se je v sredo, 1. oktobra, okrog 16. ure razlegal po OŠ Toma Brejca, je bil tesno povezan s kvizom Male sive celice. Ker se je ekipa naše šole lansko leto pri malih sivih celicah najbolje odrezala, seje pisni in ustni del predtekmovanja odvijal v prostorih naše OŠ. Zbralo se je okoli 60 ekip iz osrednje Slovenije. Po pozdravnem govoru ravnateljice in ekipe TV Slovenije smo 20 minut reševali test. Medtem, ko je strokovna žirija pregledovala naše odgovore, je potekal razvedrilni program. Po končani prireditvi je žirija razglasila najboljše štiri ekipe, ki so se nato med seboj pomerile še v ustnem delu. Zmagovalni ekipi iz OŠ 8. talcev iz Logatca in OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, ki bo potekalo pred kamerami na TV Slovenija in ga poznamo kot oddajo Male sive celice. Vse čestitke najboljšim. Želimo jim kar največ točnih odgovorov, za nameček pa še malo sreče. NEŽA VAVPETIČ T.H.N. p;N. S . g ' T.H.N. 2. KOLESARSKI IZLET PO TUHINJSKI DOLINI Kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi in tudi posameznim dežnim kapljam smo se zagrizeni kolesarji v nedeljo, 24. avgusta, odpravili na kolesarski izlet od Snovika do Motnika, ki ga je drugo leto zapored v sodelovanju s Športnim društvom Motnik organizirala Občina Kamnik, pri sami organizaciji pa so sodelovala tudi druga športna društva iz Tuhinjske doline. Z daljšimi in krajšimi vzponi ter spusti na 22 km dolgi progi se je spoprijelo 37 kolesark in kolesarjev, kar je glede na močne nalive dan pred prireditvijo lepo število. Naša odločitev za udeležbo na izletu se je hitro izkazala za pravilno, saj nas je že kmalu po startu pozdravilo sonce in nas dodobra segrelo že na prvih vzpetinah proti Pšajnovici. Po slabi uri vožnje smo prikolesarili do Kekca, se nekoliko okrepčali in nadaljevali pot proti našemu cilju - Motniku, ki nas je pričakal v soncu. Zadovoljni obrazi na cilju so dokaz, da si takih in podobnih kolesarskih izletov želimo tudi v prihodnje, še enkrat pa se zahvaljujemo Občini Kamnik, Športnemu društvu Motnik ter članom gasilskih društev za odlično izpeljano prireditev. Vse, ki ste na tem kolesarskem izletu občudovali naše nove kolesarske drese in si tudi sami želite takšne oprave, vabimo, da se nam pridružite v ŠD T.H.N. Več informacij dobite na spletni strani kamniških kolesarskih društev www.kamnikbike.com. Športno društvo T.H.N. Zaključek balinarske sezone na Duplici Tradicionalni spominski balinarski turnir Ob zaključku letošnje poletne balinarske sezone so člani Balinarskega kluba Duplica v spomin na preminule člane na lepo jesensko soboto, 11. oktobra, pripravili tradicionalni spominski balinarski turnir na svojem balinišču na Duplici. Turnirja se je udeležilo 12 balinarskih ekip. iz Ljubljane, Jevnice, Cerkelj, Vodic, Komende, Domžal, Kamnika in Duplice. Prvenstvo turnirja so osvojili balinarji BK Domžale pred BK Jevnico in domačim Montlesom, ki so ga zastopali Sandi Požar, Stane Rak in Franc Verdelja. Na preostalih mestih pa so se zvrstili BK Budničar, DU Kamnik, ekipa BK Duplica, Svečarstvo Osolin, DU Cerklje, BK Kubu, DU Komenda, BK Duplica - veterani in BK Hermes. V nagradnem bližanju v krog sta bila najboljša Stane Žavbi Dupliški balinarji vabijo na svoje lepo urejeno balinišče tudi šolsko mladino, da bi jo seznanili s tem zanimivim športom, ki dobiva vse večjo veljavo med mladimi in tudi v mednarodnem merilu. - BK Budničar, v zbijanju balina pa Brane Margelj - BK Budničar in Marko Bajc -BK Sevnica. Vodja turnirja je bil balinarski sodnik Marjan Prelovšek, pred- sednik BK Duplica Marjan Golob pa je na koncu najboljšim štirim ekipam podelil spominske pokale, posameznikom pa praktične nagrade. F.S. Iz kegljaških vrst N/ V V DANICA VOLČIČ ČASTNA ČLANICA KK KAMNIK Novo tekmovalno leto se je začelo. Po uspešnem lanskem letu, ki ga bomo težko ponovili, smo si cilje zopet zastavili zelo visoko; v moški konkurenci uvrstitev v prvo ligo, v ženski pa ponoven nastop v NBC pokalu in Evroligi. Za obe drugi ekipi, ki nastopata tudi v državnih ligah, pa želimo obstanekv ligah. Nadaljujemo delo z mladimi, zato še enkrat vabimo deklice in dečke, da se nam pridružijo. Če jim bo všeč, se lahko dogovorijo z našim trenerjem Alešem Prosenom za redno treniranje. Treninge imamo vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure na kamniškem kegljišču. Večjih sprememb v igralskem kadru ni, zapustila nas je samo Alenka Jakša, vendar se nam je pridružila bivša reprezentantka Andreja Razlag. V moški ekipi z nespremenjeno ekipo štartamo na napredovanje v 1.A ligo. Po treh kolih je ženska ekipa Ete z dvema osvojenima točkama na sredini lestvice. Vendar moramo vedeti, da so v prvem kolu gostovale pri drugi ekipi v državi in bile poražene tesno s 3:5. V Kamniku so gostile celjski Miroteks, že tretjič zapored najboljšo ekipo v Evropi. V tretjem kolu pa so brez težav odpravile ekipo iz Gorice. Igralci Calcita so v prvem kolu gostovali v Škofji Loki in nepričakovano doživeli poraz. V drugem in trejem kolu so dosegli lahki zmagi doma nad Hidrom iz Medvod in na gostovanju v Tr- Prva ekipa Ete, ki nastopa v la ligi, tudi v novo sezono z visokimi cilji. bo vijah. igralke in trenerke. Na predlog V četrtek, 2. oktobra, pa jev Izvršilnega odbora je Občni zbor prostorih kluba potekal Obč- Danico imenoval za častno člani-ni zbor. Poleg obveznih točk co Kegljaškega kluba Kamnik. Na-dnevnega reda je potekala tudi manjši slovesnosti so se ji igralke slovesnost. Danica Volčič je na- in klub zahvalili za dolgoletno mreč letos po dobrih tridesetih delo v klubu, letih prenehala z rednim delom Leon Pirman Kegljaška tekmovanja v občinski ligi končana ŠD Soteska občinski prvak! Končana so tudi tekmovanja v občinski ligi. Po enoletnem premoru, lansko leto so bilj prvaki OOZ, so ponovno prvaki ŠD Soteska. V 20 tekmah niso priznali poraza in so premočno zmagali pred letos drugo uvršeno ekipo OOZ. Izkazala se je tudi ekipa Društva upokojencev s tretjim mestom in samo petimi porazi. Četrto mesto so osvojili igralci Alu Alprem, med igralci te ekipe je najbolj prese-nitil Boštjan Pohlin z izvrstnim kegljanjem vso sezono. Kvaliteta kegljanja v naši ob- činski ligi je na dokaj visokem nivoju. Igralci napredujejo, zmage proti ekipam, kot so Calcit, Kam bus, Kegelj team niso več samoumevne. Za zmage se morajo zelo potruditi in nastopiti v najboljši zasedbi. Igralci Kam busa Zamljen, Mirt, Golob, igralci Calcita Grubar A., Podjed, Lorenčič, Grkman, igralci Kegelj teama Homar,Hribar itd. redno dosegajo 500 in več podrtih kegljev. V 22. kolu so bili doseženi rezultati: Mladinci: Alu Alprem 3 : 5, ŠD Soteska: OOZ 6:2, Kam bus : Du Kamnik 1:7, Calcit: Eta 2:6, ŠD Policist: Kegelj team 0:8. Končni vrstni red: 1. ŠD Soteska 20 20 0 0 40 2. OOZ 20 16 0 3 33 3. DU Kamnik 20 15 0 5 30 4. Alu Alprem 20 12 1 7 25 5. Eta 20 12 0 8 24 6. Mladinci 20 10 1 9 21 7. Calcit 20 7 1 12 15 8. Kegelj team 20 7 0 13 14 9. Kam bus 20 6 1 13 13 10. ŠD Policist 20 2 0 18 4 11. Zarja elektronika 20 0 1 19 1 Kamniški plezalci na dobri poti k naslovu državnega prvaka Po lanski uspešno zaključeni sezoni v športnem plezanju na državnem prvenstvu Kamničani ohranjajo popolno premoč pri cicibanih. Luka Drolc je doslej zmagal vse tekme v balvanskem plezanju, je trenutno na prvem mestu s popolnim izkupičkom in se mu nasmiha naslov državnega prvaka v kategoriji cicibani. Prav tako dobro kaže Petru Jerebu v kategoriji ml. dečki, ki je trenutno na tretjem mestu v skupnem seštevku državnega prvenstva, ter ima še vse možnosti, da se zavihti na prvo mesto. Pri mlajših kategorijah pa AO Kamnik zastopa še Tinkara Capuder, ki je dokazala, da je v odlični pripravljenosti pred zaključkom tekmovalne sezone, saj je na zadnji tekmi osvojila 4. mesto pri cicibankah. Poleg ml. kategorij Kamničani tekmujemo še v srednjih in starejših kategorijah, pri kadetinjah nas zastopa Maša Pestotnik, ki je letošnjo sezono začela s ple- zanjem v skali, kjer ji je uspelo preplezati smer z oceno 7a na pogled, kar je zadostovalo za mladinski razred. Konstantno pripravljenost je uspela obdržati tudi do začetka tekmovalne sezone, kjer je osvojila 5. mesto na balvanski tekmi za DP v Laškem. Tako kot pri ženski konkurenci imamo tudi pri moški po enega predstavnika, in sicer Roka Hribarja, ki se je prav tako pripravljal na tekmovalno sezono v skali, kjer mu je uspelo preplezati smer z oceno 7c na pogled, in smer za oceno 8a+/b z rdečo piko, kar mu je prineslo perspektivni razred. Rok je uspešno nadaljeval tekmovalno sezono in dosegel 6. mesto. Plezalno leto je uspešno začel tudi Žiga Oražem, ki mu je uspelo preplezati smer z oceno 7c+ z rdečo piko, za kar si je prislužil mladinski razred pri olimpijskem komiteju Slovenija. Za vse, ki vas zanima športno plezanje, se nam lahko pridružite pri treningih športnega plezanja na umetni plezalni steni v Kulturnem domu v Kamniku. Vabljeni vsi mladi, željni plezanja. Več informacij lahko dobite v Kulturnem domu ali na tel: 031 206 035 (Matjaž) ali 040 816 210 (Luka). PLANINSKE KOČE ZAPIRAJO SVOJA VRATA Jesen je že krepko zakoračila v deželo in glavna planinska sezona je končana. Vrhove je že nekajkrat pobelil sneg in kmalu bo tam tudi ostal. Dnevi so vse krajši in hladnejši. Zato se je potrebno pripraviti na zimo. Zadnja nesreča pod vrhom Grintovca je že bila posledica neustrezne priprave na zimske razmere. Zato naj se v hribe podajajo samo ustrezno pripravljeni in opremljeni oziroma je ture potrebno prilagoditi svoji opremi in usposobljenosti. Tudi planinske koče so v glavnem že prešle na »zimski urnik poslovanja«. Novost je, da bo Koča na Kamniškem sedlu ob lepem vremenu odprta ob sobotah in nedeljah tudi čez zimo, vendar bo samo zasilno oskrbovana. To pomeni, da se bo dalo v njej pogreti, popiti kakšen čaj in tudi prespati. Če bo koča odprta, bo napisano na tabli pri Domu v Kamniški Bistrici, lahko pa se vpraša tudi po telefonu št. 051 241-639. Ostale planinske postojanke bodo odprte oz. zaprte podobno kot v preteklih letih: Domžalski in Jarški dom na Mali planini bosta odprta stalno, Dom v Kamniški Bistrici vsak dan, razen ponedeljka. Ob sobotah, nedeljah in med prazniki bodo odprti Črnuški dom na Mali planini, Dom na Gospincu (ta bo med smučarsko sezono spet stalno odprt), Dom na Menini planini in Frischaufov dom na Okrešlju, nekaj časa tudi Češka koča na Spodnjih Ravneh (do konca oktobra), Koča na Kle-menči jami pod Ojstrico in Kranjska koča na Ledinah (Vodinah). Cojzova koča na Kokrskem sedlu je že zaprta, po koncu oktobra pa bo zaprt tudi Dom planincev v Logarski dolini in Kocbekov dom na Korošici NOGOMET NA KOROŠICI Čeprav je v soboto še snežilo, je bila v nedeljo, 5. oktobra, odigrana tradicionalna nogometna tekma na »najvišji ravni« - na stadionu Korošica. Kljub prejšnjim dogovorom je bila udeležba iz Štajerske zelo slaba. Zato so morali v ekipi »Štajerske« igrati tudi igralci od drugod, kar pa je danes v naših ekipnih tekmovalnih športih že povsem normalno, saj je ponekod domačinov samo za vzorec. Kocbekov dom je bil odprt in tudi vreme je bilo zelo lepo - na začetku modrina brez oblačka. Za kapetana Štajercev je bil »določen« Vital Vek, ki je pravi, pristni Štajerc, za kapetana Kranjcev pa Marko Petek. Preostali člani moštev so bili izbrani po raznoraznih merilih. Vsako moštvo je imelo po 11 članov. Število igralcev ni predpisano - najmanj morata biti dva, največje število pa ni določeno. Sodil je odlični sodnik Pohlin z Duplice. Tekma se je tradicionalno za- čela točno opoldne. Popolnoma zasneženo igrišče (ponekod je bilo do 30 cm snega) ni prav nič oviralo srčnih borb, tekanja in brcanja žoge. Igrali so dvakrat po 15 minut. Med samo tekmo je bilo veliko komičnih situacij, tako da so se igralci in nekaj malega gledalcev lahko do srca nasmejali. Sneg je namreč pogosto čisto po svoje spreminjal smer gibanja žoge. Razšli so se v prijateljskem vzdušju z mislijo že na naslednjo tekmo, ki bo v nedeljo, 4. oktobra 2009 na Korošici, zopet z začetkom točno opoldne. In še rezultat - tokrat je bilo boljše tisto moštvo, ki je imelo več sreče. Moštvo Kranjcev z 1:0. Bojč Igrišče je bilo povsem zasneženo. TRIATLON USPEŠEN ZAKLJUČEK SEZONE S tekmo na Bledu, ki se je z veliko udeležbo in medijsko pozornostjo odvijala 13- septembra v organizaciji TK Trisport se je v Sloveniji zaključila sezona tekmovanj v triatlonu in duatlonu. Sezona 2008 je bila za klub TK POS Elektronček Trisport zelo uspešna, na kar kažejo rezultati ob zaključku Slovenskega pokala in Evropskega prvenstva, o katerih smo že pisali. Čeprav so triatlonci dobre tri tedne na počitku, se njihovi trenerji dobro zavedajo, da bo za ponovitev uspehov in doseganje še večjih v prihodnjih letih, potrebno obilo trdega dela. Poti do sedaj so bile prave. Ob zaključku sezone tekmovanj in začetku sezone novih treningov bomo strnili rezultate SLOVENSKEGA POKALA in predstavili ključne trenerje in vodstvo kluba. V tej številki bomo strnili rezultate SLOVENSKEGA CICI POKALA in predstavili najbolj zaslužna trenerja - Natašo in Tomaža Plan- Pogovor s trenerjema najmlajših kategorij Nataša in Tomaž Planko. Kdaj sta se prvič srečala s triatlonom? NATAŠA- »To je bilo še v času, ko je Mito Trefalt po Sloveniji spodbujal Kaveljce in Korenine, da so se ukvarjali s takšnim ali drugačnim gibanjem. Spomnim se prvega triatlona pri nas, ki je bil na Bledu. Zame je bil to zanimiv šport, saj sem od nekdaj rada tekla in kolesarila. Le plavanje je bilo moja šibka točka.« TOMAŽ: »Moje prvo srečanje s triatlonom sega v leto 1992 in sicer je bil to Kamniški triatlon, ki je bil znan po dobri organizaciji in dobri udeležbi tekmovalcev.« Katere športe sta trenirala? NATAŠA: »Kot otrok sem z atijem poleti kolesarila, se udeleževala rekreativnih maratonov in tekov, pa veliko planinarila, pozimi pa sem tekla na smučeh. Tek na smučeh oz. biatlon sem nekaj let tudi trenirala. Kasneje sem poskušala z atletiko, nazadnje pa s triatlonom. A žal v »mojem času« še ni bilo trenerjev, ki bi me znali pravilno voditi, tako da sem se znašla sama, kot sem se. Pa tudi preslaba plavalka sem, da bi sploh lahko kaj dosegla.« TOMAŽ: »V otroških letih sem izredno rad smučal in igral odbojko, se ukvarjal z glasbo, v puberteti pa prosti čas preživljal vse prej kot športno. Potem sem nekaj sezon treniral triatlon in spoznal, da nisem ramo največji talent na svetu in da se je plavalnih tehnik potrebno naučiti že kot otrok, vendar sem vseeno ostal zaljubljen v ta šport.« Kako ohranjata kondicijo? NATAŠA: »Predvsem jo premalo. Časa za mojo rekreacijo včasih zmanjka, če pa le lahko, grem s katerim od mojih fantov (možem ali sinovoma) na kolo, večkrat grem teči. Zgodi se tudi, da po treningu otrok, še sama preplavam nekaj dolžin v bazenu.« TOMAŽ: »V zadnjem času je moja kondicija spet nekoliko boljša. Izredno rad imam poletne mesece, saj je dan dovolj dolg, da greš lahko teči, kolesarit, plavat, karkoli, samo, da se giba.« Najljubša jed? NATAŠA: »Težko vprašanje. Predvsem rada jem preveč« TOMAŽ: »Če bi me to vprašala leta nazaj, potem bi kot iz topa ustrelil dunajski zrezek, he, sedaj pa ne vem, jih bo najbrž več, in odločil bi se za žar. » Najboljša knjiga? NATAŠA: »Še iz najstniških let me spremljata knjigi Maliprinc in jonatan Livingston galeb. Od tu še danes potegnem kakšen koristen odgovor. Sicer pa mi je bila v zadnjem obdobju najboljša knjiga Imenovali so jo dvoje src.« TOMAŽ: »Pot Nejca Zaplotnika, sicer pa odvisno od obdobja...» Najljubša glasba? NATAŠA: »Nimam izoblikovanega okusa, kar se tiče glasbe. Poslušam predvsem tisto, kar mi trenutno paše. Rada prisluhnem rocku, pa klasiki, če je kje kakšen dober jazz, mi je tudi všeč, velikokrat pa uživam ob izvirnih kant-avtorjih.«^ TOMAŽ: »Še vedno prisegam na stari rok, Rolling Stones, Queen... « Največji uspeh? NATAŠA: »Se vedno upam, da pride. Sicer pa sem ponosna na svoja otroka, na to da sem v solidnem času pretekla maraton in ravno tako premagala razdaljo dolgega triatlona (2,4km-80km-21km). Kar se športa tiče morda še to, da mi je vsaj enkrat uspelo zmagati na Triatlonu jeklenih v Bohinju.« __ TOMAŽ: »Na športnem področju kakšnih večjih uspehov, s katerimi bi se lahko pohvalil žal nimam. Imam pa dobro in skrbno ženo in dva pridna sinova. Ja, to bo to.« Načrti za prihodnost? NATAŠA »Predvsem moram di- plomirati, ker je to breme za vso mojo družino. Zdaj, ko sta Matevž in Lovro že večja, bom šla lahko spet na kakšen maraton, pa mogoče na kakšen sprint ali pa olimpik triatlon, potem pa mogoče...« TOMAŽ: »Se naprej imeti toliko časa, da bom poleg službenih obveznosti, lahko treniral svoje varovance pri Šoli triatlona POS Elektronček Trisport. Naslednje leto končati polovičnega Ironma-na in morda enkrat v bližnji prihodnosti končati...« Življenjski moto? NATAŠA: »Upanje je sreča«. TOMAŽ: »Iz še tako slabe stvari, se lahko naučiš kaj dobrega.« Kaj bi naredila za šport v vlogi župana Kamnika? NATAŠA »V Tonetovo vlogo se nisem še nikoli postavljala. Predvsem bi najprej uredila tekaško stezo na stadionu. Sramota je, da v mestu, kjer teče toliko ljudi, okrog skrbno negovane nogometne travice v Mekinjah,raste tak plevel. Druga stvar je pa definitivno pokrit bazen. Za začetek bi razmišljala samo o balonu čez sedanji 50-metrski bazen, kasneje pa o pravem pokritem bazetiu. Ne vem, če je v Sloveniji še katera občina, kjer bi se v zadnjih letih vodni športi tako silovito širili. Triatloncev bi bilo gotovo še več, če bi imeli pogoje. Reklame za nove člane ne delamo na široko, saj velikemu številu ne moremo ponuditi kvalitetne vadbe. Kako naj več otrok, kot jih trenutno imamo, plava v dveh majhnih bazenih, ki sta na nam na voljo.« TOMAŽ: »Predvsem bi Kamničanom omogočil, da bi se lahko bolj kvalitetno in še več rekreira-li. Odpravil bi mestno sramoto in obnovil štadion, ki je sedaj nekaj takega kot napol zorana njiva. Zavzel bi se za začasno pokritje obstoječega bazena in izgradnjo novega dovolj velikega pokritega bazena. Dejstvo je, da so v Kamniku trije klubi, vezani na treninge v bazenu, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ustrezne objekte v bližini doma. Pa tako za hec bi uvedel obvezno trikrat tedensko rekreacijo za vse zaposlene 7ia Občini Kamnik (smeh).« ROMANA CAPUDER Košarkarji Calcita Mavrice že nastopajo v ligaških tekmovanjih Svoje veščine in znanje je že prikazala članska ekipa, ki je ostala brez verjetno najboljšega igralca prejšnje sezone Štruklja, ki bo v letošnji sezoni naš nasprotnik. Prestopil je k ekipi iz Grosuplja. V prvem krogu pokala Spar je članska ekipa suvereno premagala ekipo Nazarij in se z rezultatom 75:85 uvrstila v drugi krog. Tu je naletela na zelo atraktivno ekipo Bistrice iz Slovenske Bistrice. Ta si je preboj v 3. krog pokala priborila že na prvi tekmi, ko je v Kamniku premagala domačo ekipo z rezultatom 69:88. V drugi tekmi so košarkarji Calcita Mavrice pokazali več borbenosti, a vseeno izgubili z rezultatom 88:82. V soboto, 4. oktobra, se je začel redni del sezone v 2.SKL. Naši fantje so odšli na gostovanje v Celje k ekipi Pakman, kjer so izgubili z rezultatom 79:67. Sploh je bil porazen prvi polčas, ki so ga Kamničani izgubili s 30:42. Domačini so v drugem polčasu le še obdržali priborjeno razliko in vknjižili prvi dve točki v letošnji sezoni. Prav nestrpno smo nato pričakovali prvo domačo tekmo v tej sezoni z ekipo Term Olimije - v petek, 10. oktobra. Domači so se naj tej tekmi, ki jo je spremljalo kar lepo število gledalcev, dokazali kot solidno moštvo, pripravljeno na prvo ligaško zmago. Precej hitrejša igra kot lani je prinesla kar nekaj nespametnih napak, ki je nasprotno moštvo ves čas tekme držalo v igri za končno zmago. Domači fantje so vodili skozi celotno tekmo, nato pa je v zadnjih dveh minutah na sceno stopil tudi sodnik. Našim je dosodil sumljiv prekršek, nato še tehnično napako, ki je vodila do prednosti treh točk nasprotnikov. Do konca tekme so imeli domači le še napad 24 sekund. Po lepi akciji s trojko odličnega Kovača so 6 sekund pred koncem izenačili. Nato šok za domače, saj je sodnik spregledal korake in prekršek v napadu ter priznal trojko v zadnji sekundi tekme in s tem zmago Term Olimje z rezultatom 75:78. Prav tako borbeno pa nastopajo tudi fantje v mlajših kategorijah. Mlajši pionirji, ki se šele učijo košarkarskih veščin, so v tej sezoni dvakrat izgubili. V prvem krogu so proti ekipi TCG MERCATOR izgubili z rezultatom 38:44, nato pa še doma z ekipo Parkljev z 22:44. Starejši pionirji, ki nastopajo v 1. SKL, so po dveh zaporednih zmagah v tretjem krogu izgubili proti ekipi Elektre z rezultatom 51:77. Še bolje nastopa ekipa kadetov, ki suvereno premaguje svoje nasprotnike. Najprej je premagala ekipo Trbovelj z rezultatom 117:25, nato pa še ekipo Fenomenov s 77:42. Prav tako so dvakrat zmagali tudi mladinci, obakrat zelo tesno. Najprej z ekipo Lastovke 79:77, nato pa še z ekipo Idrije 49:51. Z nestrpnostjo pričakujemo naslednje tekme in upamo, da se bodo zmagam mlajših kolegov pridružili še naši člani. Le-ti so izkoristili so že prvo priložnost za dvig samozavesti. Minulo soboto, 18. oktobra, so premagali ekipo Union Olimpije ml. z rezultatom 64:74. Predvsem spodbuden je bil prvi polčas, ki so ga Kamničani dobili s 14 točkami razlike, nato pa so popustili in igralci Olimpije so se približali le na dve točki. V zadnji četrtini so naši pritisnili »na plin« in potrdili dobro igro iz prvega dela. Priložnost za naslednjo zmago pa bo že v soboto, 25. oktobra, ob 19 h proti ekipi Ježice. Pridite spodbujat naše fante v čim večjem številu. ROBERT PROSEN ko. Pri treningih so skozi vse leto s svojo strokovnostjo pomagali tudi Mateja Šimic (lanska državna prvakinja v triatlonu), Aleš Sušnik in Domen Hribar. Nataša je tista vzgojiteljica in trenerka, ki poskrbi za najmlajše otroke (od 1. do 3. razreda OS) in jih pospremi na prva tekmovanja. Njena naloga je, da otrokom poda osnove vseh treh športnih disciplin (plavanje, kolo, tek) in jih »preda« v roke Tomažu, kjer »se gre zares« in kjer se »že meri čas«. Prav zanimivo je pogledati najmlajše »Natašine triatlo-nčke«, kako borbeno so nastrojeni na tekmah. Da o tistih, ki imajo že kar nekaj resne konkurence (4. razred in dalje), ne govorimo. Njihov trener Tomaž napoveduje, da se bo še veliko slišalo o njih. Se vidimo naslednje leto na tekmah! REZULTATI SLOVENSKEGA CICI POKALA 2008 (šteje 8 najboljših uvrstitev). Deklice letnik 1999 in mlajše: 1. mesto Tinkara Capuder, 2. mesto Katarina Humar, 4. Gaja Perko, 5. Sarah Posl, 8. Žana Drolc. Dečki letnik 1999 in mlajši: 2. mesto Martin Grilje, 3. mesto Domen Obreza, 4. Luka Kočar Bela, 5. Teo Podobnik, 7. Lovro Planko, 8. Jan Uršič, 11. Jan Škrjanc, 12. Teo Flis, 13-Jan Grilj, 14. Jure Bodlaj, 17. Gal Žagar, 20. Grega Krivorotov Deklice letnik 1997.1998: 1. mesto Kristina Uršič, 8. Nika Bavčar Dečki letnik 1997.1998: 2. mesto Drejc Kregar, 4. Matevž Planko, 6. Žiga Zajc, 7. Blaž Polak, 12.JakaPaulič Iskrene čestitke vsem tekmovalcem. V naslednji številki bomo strnili rezultate SLOVENSKEGA POKALA V DUATLONU IN TRIATLONU za »mladinske« kategorije, predstavili njihovega trenerja Grega Zoreta in predsednika kluba Mira Kregarja (če ga je sploh potrebno predstavljati). Več o rezultatih in delovanju kluba najdete na strani www.tri-sport-klub.si. SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU V TURČIJI Klemen Štrajhar odlično streljal Od 6. do 12. oktobra je v obmorskem turističnem mestu Antalya v Turčiji potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v lokostrelstvu, ki sta se ga kot edina slovenska predstavnika udeležila kadet z ukrivljenim lokom Klemen Štrajhar, član LK Kamnik in mladinka z ukrivljenim lokom Ana Umer, članica LK Ankaran. Vseh udeležencev tekmovanja je bilo rekordnih 476, prihajali pa so iz več kot 60-tih držav. Na prvi dan kvalifikacij sta oba naša predstavnika streljala na daljši razdalji (70m in 60m), naslednji dan pa sta se pomerila z vrstniki še na krajših dveh razdaljah ( 50 in 30 m). Klemen Štrajhar je s 1257 krogi med 101 tekmovalcem zasedel 44 mesto. Tretji dan tekmovanja so bili na vrsti eliminacijski dvoboji. Prvih 32 iz kvalifikacij se je uvrstilo v nasled- nji krog brez boja, ostali pa so se pomerili med seboj in v prvem krogu je Klemen Štrajhar najprej premagal predstavnika iz Uzbekistana, potem je sledila zmaga nad predstavnikom iz Mehike, za njim pa je premagal še predstavnika iz Danske. Sledil je dvoboj za osmino finala z lokostrelcem iz Indije, ki je v kvalifikacijah zasedel 5. mesto. Klemen je kljub zelo dobremu začetnemu streljanju dvoboj izgubil in se uvrstil na odlično 13. mesto. Ana Umer je zasedla prav tako odlično 19. mesto. Kot je bilo pričakovati so zopet veliko premoč pokazali lokostrelke in lokostrelci iz Koreje, prav tako tudi Klemen Štrajhar je v dvoboju 1/32 eliminacij premagal tudi Mehičana Gonzalesa in si na koncu pristreljal odlično 13. mesto. indijski in italijanski tekmovalci. S tem velikim tekmovanjem se je zaključila sezona tekem na zunanjih streliščih. Naši kamniški lokostrelci so se že preselili v pokrito strelišče, kjer bodo nadaljevali s treningi in pripravami na dvoranske tekme. VSE V ZLATO! LKK IZ ODBOJKARSKIH VRST Dekleta Calcita uspešna, fantje s težavami Odbojkarice Calcita so uspešno začela letošnjo sezono v prvi ligi. Z dvema zmagama so trenutno na vrhu lestvice. Fantje, ki imajo težave že od samega začetka priprav, pa so na žalost v sezono štartali z dvema porazoma. V prvem krogu so Kamničanke igrale doma s Šempetrom, ki jih je lansko leto še v drugi ligi dvakrat premagal. Pri Kamničankah je bilo v prvem setu čutiti veliko nervozo in prav zaradi tega so ga tudi izgubile. V drugem setu pa je domači trener zamenjal nerazpoloženi Hribarjevo in Dordevičevo s Puketo in Vrhovnikovo. Kamničanke so prevzele vajeti v svoje roke in gladko osvojile preostale tri točke ter se tako maščevale gostjam za poraza v lanski sezoni. Prav tako pa so v Kamniku ostale tri pomembne točke. Tudi v drugem krogu so Kamničanke igrale doma in sicer proti ekipi Ptuja, ki je v prvem krogu premagal inter-ligaško ekipo Novega mesta. Kamničanke so tokrat začele odlično in v prvih dveh setih deklasirale nasprotnice. Ko je že vse kazalo na zmago domačih in ko je dal domači trener priložnost tudi ig- ralkam s klopi, pa so se razigrale gostje in tretji ter četrti set, ki so ga Kamničanke že vodile s 12:6, tudi dobile. V odločilnem petem so se domača dekleta uspela zopet zbrati in vsaj dve točki sta ostali doma. Kamničanke v naslednjem kolu gostujejo pri Vitalu, kar bo tudi pokazalo pravo moč igralk Calcita. Kamničanke začenjajo s Pokalom JZ) ZS 29. oktobra ob 19 30 uri v ŠD Kamnik, njihov nasprotnik pa bo prav ekipa Ptuja. V soboto, 1. novembra, ob 20. uri pa bodo gostile ekipo Kopra. Calcitovci so imeli v prvem krogu idealno priložnost maščevanja proti ekipi Triglava, ki jih je lansko leto izločila iz polfinala DP. Na žalost polne kamniške dvora- ne pa so imeli Kranjčani v svojih vrstah razpoloženega Jakopina, ki je dobesedno sam odločil tekmo in zmaga je odšla v Kranj. V drugem krogu so Kamničani gostili ekipo Maribora, ki je v prvem krogu doma presenetljivo izgubila proti Krki. Spet so imeli gostje razpoloženega igralca Horvata, ki ga zdesetkani Kamničani niso uspeli ustaviti in zmaga je kaj hitro odšla v Maribor. Pri Kamničanih gre poudariti, da so igrali še brez obeh tujcev in da imajo trenutno kar ti poškodovane sprejemalce -Makovca, Kristana in Džordževiča, prav tako pa mladi igralci še niso v pravi formi. Ko bo bolniški list prazen in se ekipi pridružijo vsi tujci, pa lahko pričakujemo zmage tudi moške ekipe. V naslednjem kolu Kamničani gostujejo pri Pomurju, nato pa 5. novembra ob 19-30 uri igrajo doma proti ekipi Šempetra. Odlično so v sezono štartale mlade kamniške ekipe Druga moška ekipa Je v prvi tekmi premagala ekipo Črnuč s 3:0. Prav tako pa so z zmagami začeli kadeti, kadetinje, starejši dečki in deklice, ki se bodo, kot kaže, prav vsi uvrstili v najvišji rang tekmovanja, kar dokazuje, da v kamniškem klubu ne pozabljamo na svoje mlade igralce. Cicol. 14 23. oktober 2008 NOVA SEZONA TUDI NA ŠPORTNI ZVEZI KAMNIK Športna zveza Kamnik, ki tudi med poletnimi počitnicami ni mirovala (kvadratlon), je v začetku oktobra začela z rednima vadbama. V ponedeljkih ob 17. uri se pod vodstvom Tamare Bračič enkrat tedensko srečujejo starejše kamniške občanke. Ob sredah pa ob isti uri še naši najmlajši (od 2-5 let), ki se zabavajo pod vodstvom Roka Hribarja in Mojce Antonin. Seveda se jim še vedno lahko pridružite, dodatne informacije pa lahko dobite na gsm: 041/760-469. Člani Športne zveze Kamnik pa so še naprej aktivni tudi na ostalih področjih. Z novim šolskim letom se začenjajo tudi šolska Športna tekmovanja. Skupaj z Oddelkom za družbene dejavnosti Občine Kamnik usklajujejo Pravilnike na področju športa, prav tako pa so podpisali tudi Pogodbo o sofinanciranju ŠZ Kamnik, od česar bodo imele koristi predvsem članice ŠZ Kamnik. Prav tako na ŠZ Kamnik nudijo strokovno pomoč obstoječim Športnim društvom v Kamniku, kot tudi tistim, ki želijo društvo šele ustanoviti. Več informacij o delovanju ŠZ Kamnik lahko dobite na njihovi internetni strani www.sportnazvezakamnik.si. qco1 [ K / ] KMETIJSK V /G J Kamnik, T V y Tel.: 831- KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1 76-28, GSM: 041/612-646 Ugodna jesenska ponudba! * sadike mačeh in drugega aktualnega cvetja * pesek in zemlja za grobove * prodaja sadnih sadik (odporne sorte jablan, hruške, nizke češnje, slive, ribez...) * prodaja kmetijskega repromateriala (ozimna žita, gnojila, krmila...) UGODEN ODKUP ŽIVINE IN MLEKA Pohvala Skoraj vsak dan sem na pokopališču v Kamniku. Velikokrat sem že imela namen napisati pohvalo delavcem, ki tako skrbno urejajo naše pokopališče. A žal je tako, da gre pohvala težko pod pero in ponavadi ostane samo pri nas samih, v naših mislih, opažanjih. Dobre stvari so tako zelo umevne same po sebi, da se jih niti ne zavedamo. Pa vendar sem si iz hitrega tempa vsakdana vzela trenutek časa, da tudi pisno pohvalim delavce Komunalnega podjetja Kamnik, ki v vsakem vremenu urejajo pokopališče, obrezujejo grmovja, urejajo poti in skrbijo za urejenost pokopališča. Opažam, da pridno, vestno in strokovno opravljajo svoje delo. Hkrati bi jih želela posebej pohvaliti, da kljub delu še vedno najdejo prijazno besedo ali dve za nas, ki obiskujemo svojce na pokopališču. Prijazna beseda in iskreno zveneč »dober dan« polepšajo moj in verjetno še kateri vsakdan. Občanka Kamnika Fani J. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik uuKumjmmmmtHMcmjev. TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA JESENSKA PONUDBA! ZAMRZOVALNE SKRINJE -10% I PRALNI STROJI -10% JL ^ APARATI-15% VARCNrEb. RADIATORJI GLAMOX s -10% \ MIKROVALOVNE PEČICE a MALI GOSPODINJSKI # s >u AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. GARSONJERA, Mali grad, 40m2, ZK urejeno, opremljeno, vsi priključki, prodam. Tel: 051/358-889 ULEŽAN hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.: 040/330-900. Izvajamo ADAPTACIJE, ZIDARSKA DELA, FASADE, lastno orodje in oder. Tel.: 041/973-759 Zidarstvo Shefki, Lahovče 44, Cerklje Kjerkoli si, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v naših bo srcih ostala. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga sestra in teta AMALIJA ŠPELIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Nenadoma nas je v 60. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, dedi BRANKO DURIČIN Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Nadji Pfajfar Križnič za skrbno zdravniško pomoč iil patronažni se tri Romani Poljanšek. Zahvaljujemo se popu g. Budimirju za lepo opravljen obred zadnjega slovesa. Žalujoči: žena Branislava, sinova Zoran in Dragan z družino Kamnik, oktober 2008 'V Spoštovani! Sli; |l Ko ob izgubi vašega |) > najbližjega ne veste kam, ,| so vam naše usluge 11 na voljo Neprekinjeno il Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK I POGREBNE STORITVE | Dvor e, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Dobrota, ki živi iz ljubezni, vidi globlje... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega in skrbnega moža ŠTEFANA LUKANA se iz srca zahvaljujem svojim hčerkam Karmen, Kseniji in Saški ter njihovim družinam za vso pomoč v času bolezni, ko so mi noč in dan nesebično stali ob strani in pomagali očiju lajšati bolečine. Zahvala tudi dr. Jani Plave in sestri Emi, dr. Rebolju, patronažni službi ZD Kamnik, KC - oddelku za abdominalno kirurgijo za vso oskrbo in pomoč v času njegove bolezni, prijateljici in sosedi Metki in možu Petru za spodbudo in pomoč v zadnjih urah njegovega življenja. Žena in mami Ida Oktober 2008 Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi ljubečega, dobrega, nadvse spoštovanega moža, očija, ata, tasta, sina, brata, svaka, strica in prijatelja ŠTEFANA LUKANA iz Šmarce Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in tovarišem lovcem iz LD Tuhinj in sosednjih LD, nekdanjim sodelavcem in serviserjem Robert Bosch d.o.o. Ljubljana, gasilcem iz Šmarce, prijateljem z otoka Hvara in iz Zadra, pevcem iz Solčave za zapeti žalostinki, domžalskim rogistom in g. Jožetu Hribarju za ganljiv govor ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem in vsakemu, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za cvetje in sveče. V žalosti: žena Ida, hčerke Karmen, Ksenija in Saška z družinami, mama Slavka, brat Herman in sestra Marinka z družinama Oktober 2008 »Spomin je moč, da lahko nabiramo vrtnice pozimi.« (neznani avtor) ZAHVALA V 85. letu je zaspal naš dragi mož, oče, ata, brat in stric FRANC KREGAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala dr. Jermanovi in sestri Mateji. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in stranjskim pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zgornje Stranje, oktober 2008 Po dolgi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON PISTOTNIK (1930-2008) iz Špitaliča Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, društvu upokojencev in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju, ki ste mu v času bolezni pomagali, še posebej dr. Ahlinu in patronažni sestri Lojzki Lipovšek. Hvala gospodu župniku Hočevarju za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku Mirku Železniku za besede slovesa. Vsi njegovi Oktober 2008 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne slliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 87. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga ALOJZIJA SLAPAR iz Porebra 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala g. župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen obred in pevcem za sočutno zapete pesmi. Hvala tudi zdravnici dr. Jermanovi in sosedom Podbevškovim. Žalujoči: vsi njeni September 2008 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite lepo! ZAHVALA V 69. letu življenja se je poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče in tast JOŽE KLANČNIK po domače Martinkov, iz Srednje vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove. Hvala gasilcem za poslednje slovo, govorniku Slavku Bučevcu, pevcem in trobentaču ter župnikom g. Kaštrunu ter Janezu in Jožetu Poljanšku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: njegovi najbližji Srednja vas, oktober 2008 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale, tek 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18b, torek, petek 9h-12h • ZNIŽANJE CEN | I ZA PŠENICO, KORUZO, I JEČMEN, REPIČNE TROPINE | Jabolka za ozimnico in prešanje j j VSE ZA KOLINE | AGROPROMET CERKLJE i L _UI: 4. oktJO? Cerklje,JteL 04/252 64 40 J ZAPOSLIMO MONTERJA KNAUF SISTEMOV iz Kamnika ali okolice. TEL.: 041/689/761 KRAMAT d.o.o., KAMNIK, TRG TALCEV 5 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si > RAČUNOVODSKE tH I BO# d.o.o. STORITVE Kamnik, Zikova ul. 4 za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15,031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! | Za užitek na snegu se je potrebno pripraviti: vi delajte počepe in poskoke ter nabrusite robnike, svojega peugeota pa: prepustite mojstrom. Pregled 26-ih kontrolnih točk in pregled stanja akumulatorja za zanesljiv zagon motorja v mrzlih dneh opravimo za samo 10 EUR z DDV. Poleg tega vas vabimo, da med I. novembrom in 24. decembrom 2008, izkoristite tudi posebno ponudbo rezervnih delov in dodatne opreme. Še sneg si priskrbimo, pa bol PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE PRI ČEM STE. m PEUGEOT PEUGEOT priporoča TOTAL Več informacij o Peugeotovi zimski ponudbi poiščite pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 31, 031/669 367 FLANELA RJUHA (145x250) 7,90 RJUHA (240 x 260) 13,80 JOGI RJUHA (90x190) 6,90 JOGI RJUHA (90 x 200) 7,50 JOGI RJUHA (100 x 200) 7.90 JOGI RJUHA (120x200) 9,40 JOGI RJUHA (140 x 200) 9,70 JOGI RJUHA (160x200) 10,70 JOGI RJUHA (180 x 200) «11,50 O k 0 1 12,70 POST. 1.1 (140 x 200) .+ 1(60 x 80) 14,10 POST. 1,2 (200 x 200) + 2(60 x 80) 21,50 POST. 1,2 (200 x 260) + 2(60 x 80) 28,70 PLATNO RJUHA (145x250) 5,80 RJUHA (240 x 260) 11,50 JOGI RJUH^%*J9®‘X 190) 5,40 JOGI RJUHA (96%200) 5,80 JOGI RJUHA (1QOx 200) - 6,50 JOGI RJUHA (120x200) 7,40 JOGI RJUHA 7,80 JOGI RJUHA (160 X-260T-__ 8,50 JOGI RJUHA (180-x,200) 9,50 JOGI RJUHA (200 x 200) 11,50 MEČKANKA POST. 1,1 (140x200)+.1(60 x 80) 13,50 POST. 1,2 (290x200) *'5|30 x 80) 24,30 POST. 1,2 (209x260) + 2(60x80) 33,00 PREŠIT EiimfeH 130X190 " 1 \ . „■ 23,30 190X190 38,30 190X260 : „ - - 58,00 200 X 200 42,75 200 X 260 63,00 VZGLAVNIK eaSfiBOrsi 9,30 BRISAČE 50X30 ENOBARVNA 1,13 50X70 ENOBARVNA 2,04 50X100 ENOBARVNA ^ 2,67 65 X 130 ENOBARVj NA> ^ 5,15 70 X 140 ENOBAB^ NA 5,30 50 X 100 ŽAKARD 2,90 70 X 140 ŽAKARD’ 5,75 na določene modele moških in ženskih oblačil BOGATA IZBIRA SPODNJEGA PERILA MODELI PRIZNANIH PROIZVAJALCEV Kuhinjske krpe 100 % bombaž 45x70 Kamniški OBČAN STREŠNIKI ED LOB BULJE GtJLaU NA STREMI KAK UM VRAUCC V HUKl! Strešniki -Golob in ostali elementi za streho sv izdelani z Tiajsodobriejšotelinoloflijo. Barvani so v maso. površina pa-je zaščitena -z dvokratnim nanosom spedalnega akrilu (lak), ki zagotavlja: dolgotrajnost jnjup izglod. Strešniki .Golob sd visokokvnlitetni. a kljub temu še vedno ugodni. NOVO! svešnik pRESTtt- STREŠNIKI GOLOB d.o.o. a«, Malenška vas 12, 8216 Mirna Peč tel. (07) 30 78 990. www.stresniki-golob.si_^______ m Povabljeni na MARTINOVANJE v soboto, / 5. novembra, ob živi glasbi ansambla Špica Petkovi in sobotni večeri v decembru bodo pri nas še posebej prijetni ob živi glasbi ansambla Špica. Ne pozabite na rezervacije za PRAZNOVANJA IN DECEMBRSKE PREDNOVOLETNE ZABAVE Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 1 v? M s* DISKONT NEŽIVIL MO) DOM Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11255 • prešite odeje 140 x 200 Majdatex 200 x 200 Majdatex • vzglavnike 60 x 80 Majdatex • odeje 150 x 200 70% bombaž 30% poliester • brisače 50 x 100 • keramika različni artikli Obiščite nas med tednom od 8h do 20\ ob sobotah od 8h do 14h. EBEffiŠS \M KUPLJENE ZAVESE UŠEIE.MO BREZPLAČNO! K Mercator Center Kamnik vabi s ponudbo najboljšega soseda Prazniki prihajajo Sveča Tulipan mala, Ilirija Redna cena: 1,27 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: 0,99" Skleda cvetlična, 26 cm 9,99 EUR Sveča Katja 5 sveč + 1 sveča BREZPLAČNO 2,99 EUR Vaza nagrobna, 30 cm, tri barvei črna, zlata ali bela Delovni čas med prazniki: 31. oktober od 8.00 do 13-00 1. november zaprto 2. november od 8.00 do 13.00 Ponudba velja do 3-11. 2008 oziroma do razprodaje zalog. Vesele urice Akcija velja v Mercatorjevih hipermarketih. Popust se obračuna za vse nakupe artiklov, ki so vključeni v akcijo Vesele urice, opravljene med 9. in 11. uro ter med 14. in 17. uro. Opravljen nakup pomeni čas zapisa prvega izdelka na računu na blagajni. Nakup je predviden za količine, ki so običajne za gospodinjstvo. Popusti se med seboj seštevajo. Popust se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi. K Hipermarket Eliptični trenažer ET 5.1 H— ENERGETICS ročno nastavljiv magnetni sistem -8 stopenj, LCD zaslon, 13 programov, 7 stopenj. Največja dovoljena teža uporabnika 100 kg, dodatni fiksni ročaji s sertzftfjua pulz ergonomsko oblikovana ročaja po višini nastavijive|poge 1 Power Magnetic ■hi sistem - 8 stopenj, LCD zaslon, 10 funkcij, uporabnika 100 kg, možnost dodatnega HflulflSffija^jiirsnim trakom Energetics. HHiHHHplpf''H:- /v*" s „.. M msm EUR *l 249,95 - ----K VlNTERSPOKTi PRIPOR O Č A mm **<2Nenc y /O za vso TEKAŠKO OBUTEV in OBLAČILA | po rednih cenah v zalogi prodajaln INTERSPORT. wr ■ Ponudba velja od 16. oktobra do 5. novembra 2008 za izbrane izdelke v zalogi prodajaln. Pripravite se na 13. Ljubljanski maraton m ■■■ra 13. MEDNARODNI I LJUBLJANSKI MARATON 25 (n 2t.l0J00e«UUBUANA»SlOVEMIA Mercator Generalni sponzor 13. Ljubljanskega maratona Popust se obračuna na blagajni. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za ponudbo INTERSPORT priporoča.