Občinskfm odb^rom in o krajnim za$fopom v prt- udarek« (Piše poslanec J. Vesenjak.) Gas je tu, ko občine in okrflii, sploli samoupravne korporacije, v kolikor jih še imamo, delajo ,in predlagajo svoje proračune. Ivmetijsko leto končuje, kar se kaže posebej v tem, da gospodarji in uslužbenci, dekle, hlapci, viničarji, sklepajo svoja dosedanja razmerje ter jih urejujejo z novimi pogodbami. Ob tem času, ko gospodar s svojo družmo najbolj pregleda sadove svojega truda in dela, ter mu srce igra v tihem zanosu in veselju ob uspehu, ali pa v trpki žalosti ob neuspehu, je tudi primerno in potrebno, da se razgovorimo malo o odškodnini in o pomoči v sili v slučaju elementarnih nezgod. jLetošnja škoda in odškodnina. Iz vlade in narodne skupščine preko časopisja se je oznanjalo, da se ceni škoda, ki so jo letos povzročile povodnji, pozebe, toča itd. v naši državi na okroglo tisoč milijonov dinarjev. Za direktno pomoč prizadetim je finančni minister dovolil tri milijone dinarjev. Računajmo k temu še odpis in olajšave državnih davkov z okroglo 30 milijoni dinarjev, pa imamo vse, kar državna uprava po izjavi finančnega ministra hoče in zamore dati prizadetim državljanom. Celo ostalo ogromno izgubo pa si morajo prizadeti državljani ali pristradati ali kriti iz dohodkov, ki so jih imeli prejšaja leta, ali pa delajo dolg v upu na boljšo prihodnjost. Prazni upi. Leto za letom se prizadeti obračajo na vlado s prošnjami, zahtevajo posredovanja od poslancev in sŁi delajo navadno prazne upe. Finančni minister kot ne-* kak najvišji državni gospodar pravi: odpišem primerea procent državnega zemljiškega davka, upoštevati ho-i čem zmanjšane dohodke pri osebni dohodnini, toda od-» škodnine ne dam v polni meri, ker nisem za državo vsega čistega dohodka pobral ob ugodnih letinah. Pod-* pore ne dam redno, temveč v skrajni sili. Ljudje se lahko zavarujejo. Takšne odgovore sem oesto dobil jaz in tudi poslanci vseh strank brez izjeme. Zato so upi tistih prazni, ki račnnajo le na državno podporo. Kako zmanjšati težave? Sredstva, zmanjšati ob elementarni nesreči težare, so zelo raznovrstna in več ali manj prikladna. Za danes pa hočem opozoriti na eno izmed glavnih, ki se pri nas še ni uporabljalo. Že naslov pove, kam merim. Pri našem ojbčinskem in okrajnem gospodarstvu bomo tudi morali začeti računati na to, da gospodarji v slabih letinah in posebej ob težkih nezgodah ne morejo plačevati ne samo državnega davka, temveč tudi ne občinskih in okrajnih doklad. če upravičeno zahtevajo odpis državnega davka, zahtevajo pač lahko, da tudi občina in okraj dasta olajšave. Praktičen vzgled. Gospodar v občini A. plača 100 D državnega zem-i ljiškega davka. Občina pobira 200 odstotkov doklad, okraj pa 300 odstotkov. Ako ni elementarne nezgode, mora torej gospodar plačati 100 in 200 in 300, skupaj 600 dinarjev lelnega davka z dokladami. Pobije mu to-< ca in škoda se ceni na tri četrtine pridelka. Komisija škodo ugotovi, poslanec pritiska in fin. minister po svojih davčnih organih odpiše res tri četrtine darka. Občinske in okrajne doklade pa ostanejo. Kaj je uspeh? Gospodar plača le 75 diaarjev nuinj. Ge bi odpisala tudi •bčina tri četrtine, pa bi plačal le 150 dinarjev in ae 600. To pa se že pozna. Toda tu je nemogoče gospodariti posebej občini, ker ta mora imeti potreben znesek, predTiden v proračunu. Kako odpomoči? Prav nikakor drugače ne gre, kakor da občina, odnosno okrajni zasiop postavi v svoj letni proračun za takšen slučaj poseben znesek, iz katerega si ustvarja sklad za slučaj elementamih nezgod. To pa je po krajevnih potrebah zelo različno, gotovo pa povsod \zpcljivo. Iz dolgoletnili izkušenj recimo znamo, da je pozeba in toča čisto gotovo povprečno vsako peto leto vsaj do polovice poškoduje občine zgornjega Ptujskega polja, osobito še okolico Cirkovce, Fram in sosedne. Razmeroma enako nekatere občine v Halozah in v Dravski dolini nad Mariborom. Nekoliko manj že spod. Ptujsko polje in Slovenske gorice, a najmanj okolico Št. Jurja ob južni železnici in nekatere druge kraje. Te občine bi torej morale redno vsako leto postaviti za sklad proti elementarnim nezgodam okroglo eno petino, odnosno eno sedminc, odnosno eno desetino itd. svojili dohodkov. Iz zbranega sklada bi potem krile svoje pofrebščine v slučaju nezgode, doklade pa bi občanom lahko odpisale v isti meri kakor država. Ker okraj nikakor ni v celoti prizadet, mu ne bi bilo potrebno odstotno staviti v proračun toliko, kakor občinam, temveč k večjemu nekako 10—20 odstotkov pa bi tudi lahko odpisal doklade, kakor država. Ta način ne zahteva novega uradništva. ne novih predpisov, nobenih novih vrst poslovanja in je najpreprostejša in najzanesljivejša samopomoč, odnosno olajšava prizadetim gospodarjem. Res je težko v letih, ki prinašajo povprečen rcden pridelek nekoliko več plačati, kakor «bcina brezpogojno za svojo upravo in neodložljive potrebe rabi, toda še hujše je plačevati v slučaju, ko je pridelek malenkosten, ali se pa mora celo kupovati žirež za ljudi in za živino. Tedaj plačevati še davek in doklade pa je še hujše! Večletne izkušnje bi okrajnim zastopom in občinskim odborom omogočile že prccej zanesljive kombinacije, jaz sem vzel najpreprostejsi naein na podlagi zemljiškega davka. Druga sredstva. Imamo seveda tudi druga sredstva za odpomoč. Tu jje recimo letno zavarovanje, toda to izvršujejo sedaj ob velikih stroških le zasebne zavarovalne družbe. Ta naein je razmeroma slab, ker so premije zclo visoke, saj ¦očejo riskirati preveč družbe, zavarovalni agenti pa seveda hočejo imeii velik delež. V Srbiji so imdi pred vojno takoinienovane občinske koše, kamor je vsak občan-posestnik od svojega zrnja moral dati gotov znesek v skupno skladnico za slučaj slabe letine. Sedaj mislijo na to, da bi označena ¦apravo obnovili. • /• Sedaj jp čas. Že t začetku sem rekel, da je sedaj ob sklepanju in predlaganju računov čas, da se na takšne reči misli. Samopomoč je najbolj zanesljiva, najlepša in zato premislite in poskusite!