Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pac vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto .....-................. $3.00
Za pol leta............................1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
~	v	.	.	-UWUW».
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH	SLOVENCEV	V . . .	•	•
Let. 3 Št. 132.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY,	OCTOBER 10, 1945.	Price 5c.		Vol. 3 No. 132
KING ODPOTOVAL V EVROPO
Ottawa — Glasom tukaj snih vesti, ministerski predsednik McKenzie King, je odpotoval zadnjega tedna nemudoma v London, na povabilo premiera Attlee-ja. Vest zaenkrat neomenja v podrobnosti namen njegovega sestanka z premierom Attlee-jem, dočim posamezni krogi izražajo mnenja, da se bo pogovor vršil za gotov sporazum med Anglijo in britskimi dominioni ter Združenimi državami.
Svoja mnenja polagajo dejstvo vsled neuspeha konference Sveta zunanjih ministrov in da je bil tako nemudoma povabljen na sestanek premier King, takoj po zaključku omenjene konference. Računa se tudi, da se gre gotove koncesije Združenim državam in menda na borznem trgu, kar bi imelo še bolj pritegniti Združene države z Vel. Britanijo. Toda morda tudi v diplomatičnih ozirih podkrepiti gotovo stališče.
Rušitelji Potsdamske Deklaracije so Odgovorni za Neuspeh Konference Zunajnih Ministrov
London, 5 okt. — Minuli ponedeljek dne 2 oktobra, je zaključena 22 dnevna konferenca zunanjih ministrov Sovjetske Unije, Združenih držav, Anglije, Francije in Kitajske. Po zatrdilu poročil, konferenca je zaključena brez tozadevnega sporazuma, poglavitno brez sporazuma v pogledu podpisa premirja z bivšimi sata-litetnimi državami kot: Italijo, Bolgarijo, Madžarsko, Rumunijo in Finsko. Pri tem vprašanju je prišlo ne samo do razlike v stališču zunanjih ministrov, ampak tudi drznega naskakovanja in izzivanja z strani zunanjih ministrov Združenih držav in Anglije, kateri sta trdovratno vztrajala proti določbi potsdamske deklaracije. Namreč trdovratno sta opirala svoje stališče, da pri podpisu premirja z bivšimi sa-
JUGOSLOVANSKI DELEGAT ZAHTEVA IZROČITEV VOJNIH ZLOČINCEV
London, 8 okt. — Dr. Radomir Živkovič, jugoslovanski predstavnik pri zavezniški komisiji za določanje kazni za vojne zločince, je pred komisijo podal obširno poročilo, katero vsebuje ogromne številke žrtev, katere so Nemci in Italijani ter njihovi pomagači u-morili v Jugoslaviji.
Od prvega dne fašističnega na
kam za časa okupacije, je bilo 278.122 prebivalcev.
Dr. Živkovič pravi, da se je v predvojni Jugoslaviji nahajalo o-krog 70.000 Židov, ostalo pa jih je, komaj okrog 5 do 6 tisoč. Okrog 50.000 Židov, je umorjeno v kon-cetracijskih taboriščih. Govoreč o tem, kako je zavezniška komisija več kot prepočasno pri odločanju kazni za vojne zločince, on pravi,
pada. na Jugoslavijo in dokler ni da v Galiji n. pr., ni podvzeta iz bila ista popolnoma osvobojena, v Jugoslaviji je umorjeno 1,685.000 oseb, pravi dr. Živkovič. Od tega števila je okrog 25 odstotkov ubitih na bojni črti, dočim so drugi umorjeni od zločinske roke vojnih zločincev. Nad 320.000 oseb je bilo odvedeno na prisilno delo in internacijo v Nemčijo, okrog 100. 000 v koncentracijska taborišča v Italijo, ter nadaljnih 84.512 oseb na prisilno delo v Nemčijo in Italijo. število talcev znaša 41,394, kateri so postreljani in drugače do smrti mučeni v ječah. Mučenih in na razne načine podvrženo mu-
sleditev o jugoslovanskih izdajalcih, kateri so v trenutku poraza nemške fašistične armade, ubeža-li v Italijo in Avstrijo. Še več, nekateri zelo znani jugoslovenski izdajalci in zločinci, se svobodno sprehajajo po italijanskih mestih.
Okrog 6 do 7 tisočev vojnih zločincev, katerih imena se nahajajo na listi zavezniške komisije, 1.000 imen se nahaja med temi, katere je imenovala jugoslovanska vlada. Je skrajni čas, da se vojne zločince postavi pred sodišče in kazni. Dokazov je več kot preveč, pravi dr. Živkovič.
MLAČNOST NAPAM FAŠISTOM SE LAHKO MAŠČUJE
Ottawa — Minister pravde Louis St. Laurent jfe v parlamentu izjavil, da ne vidi potrebo podvzeti kakih korakov v svrho postaviti pred sodišče znanega fašističnega vodjo, Adrian Arcand, kateri se je nahajal za časa vojne interniran in pred nedavnim izpuščen na svobodo.
Minister pravde pravi, da ni dovolj močnih dokazov za sodnijsko obravnamo in da ijmenjenega aktivnosti niso "škodovale" uspehu izvajanja vojnih naporov. Medtem znano je, da so bili sprejeti gotovi sklepi v' parlamentu takoj v začetku vojne, ki so določali sodiščno obravnano proti znanim fašistič-nimvoditeljem po skončani vojni.
Na vpogled si je prav težko tolmačiti izjavo ministra pravde, tembolj spričo strašnih zločinov, ki so jih storili nemški fašistični morilci nad kanadskimi vojnimi vje-tniki. Znani Arcand je, imel ne samo z veze z nemškimi fašističnimi morilci, ampak celo dobil odlikovanje in je pripravljal državni prevrat.
Verjetno je, da je prav malo ta-
ODBOR ODBRIL POMOČ -STAVKARJEM
stne uprave je na svoji seji minuli teden odobril finančno podporo stavkarjem iz mestne blagajne, katerega priporočilo pride na razpravo mestne uprave za odobritev denarne vsote. Poročilo zaenkrat ne omenja vsote, toda če računamo 10 tisoč stavkarjev medtem družine z večjim številom, bo vsekakor odobrena precejšna vsota v ta namen.
Dosedaj je bilo priglašenih 400 prošenj za finančno pomoč, kar je zelo malo napram številu stavkarjev. Z tem pa ni rečeno, da se ne bo to število zvišalo z vsakim dnem stavke.
kih kateri bi odobrili izjavo ministra pravde, češ, da Arcand ne predstavlja nevarnosti sedaj po skončani vojni. Dejstva so preočit-na za kakršno koli mlačno postopanje napram onim, kateri so zagovarjali fašizem kot sistem in ga skušali izvajati v tej deželi. Mla-čnost napram osebam z fašističnimi nazori, se lahko grdo maščuje.
talitetami sodeli^jeta Francija in Kitajska, kljub temu, da je to v nasprotju sporazuma potsdamske deklaracije ki pravi, da tako premirje podpišejo veliki trije in države, ki so v direktni zvezi z tem vprašanjem. Določbe potsdamske deklaracije v tem oziru je edino in odločno zagovarjal komisar za zunanje zadeve Sovjetske Unije, Vječeslav Molotov.
"Izvestija", glasilo sovjetske vlade, o neuspehu konference zunanjih ministrov pravi naslednje: Mr. Byrnes in Mr. Be-vin zahtevata podpisati nekaj, česar nista podpisala Mr. Tru-man in Mr. Attlee. Ako bodo Združene države in Anglija nadaljevale z stališčem, ki sta ga v tem oziru zavzela zunanja ministra na konferenci Sveta zunanjih ministrov v Londonu, bodo z tem občutno prizadeti fudamentalni pogoji za sodelovanje treh velikih svetovnih velesil". BEVIN IN BYRNES ODGOVORNA ZA NEUSPEH
"Izvestija" nadalje pravi: Prva seja Sveta zunanjih ministrov je zaključena brez kakega rezultata. Slabost pa ni samo v tem, da ni bil sprejet noben zaključek, ampak v tem, da ni po-podano pojasnilo zakaj ni bilo mogoče doseči boljših rezultatov in sporatuma. Nepojasnitev in celo v kolikor se tiče Sveta zunanjih ministrov, kaj prav za-
pram se je zgodilo, je dajala podlago za različna mnenja v tisku o neuspehu seje Sveta zunanjih ministrov.
Kot ravidno Svet zunanjih ministrov ni sprejel priporočila sovjetske delegacija, katera si je prizadevala podaljšati zborovanje za nekoliko dni in napeti vse napore, da se na en ali drugi način doseže potreben sporazum. Temu priporočilu se je odločno protivil državni tajnik Združenih držav, Mr. Byrnes.
Zakaj sta Mr. Byrnes in Mr. Bevin tako odločno vztrajala proti priporočilu sovjetske delegacije, da bi podpisala protokol doseženih zaključkov? Kje je vzrok? Nihče ne more razumeti, zakaj nista tega storila kljub recimo nesoglasju v nekaterih drugih vprašanjih.
Vsekakor in na splošno je znano, da na mednarodni konferenci ena vlada ne more dajati naloge drugi vladi. Je torej skrajni čas, da se to tudi upošteva".
Medtem zunanji komesar Vječeslav Molotov, je na časopisni konferenci zunanjih poročevalcev poudaril, da vprašanje glede sodelovanja Francije in Kitajske pri podpisovanju premirja z bivšimi satalitetami ne deli mišljenja ali bodete te dve državi sodelovali pri podpisovanju mirovnih pogojev v enem ali drugem oziru. Vpoštevajoč to vprašanje, pots-damska deklaracija, ki so jo pod-
NAD 10.000 POZDRAVILO FORDOVE STAVKARJE
Sovjetska Unija zahteva kontrolo nad Japonsko
Moskva — Pravda, je objavila uvodnik, ki pravi, da mora Sovjetska Unija vred z drugimi zaveznicami imeti kontrolo nad Japonsko. Naslovila pa je tudi zahtevo, da se odstrani generala Mc-Arthurja, kateri se zelo blago ponaša napram japonskim impiria-listom.
Kot znano Združene države si zadržujejo pravico na kontrolo Japonske, ne glede na to, da sta ji Sovjetska Unija in Anglija, pomagale pri porazu japonskega im-pirializma, kar nikakor neodgo-varja splošnim načelom medzavez-niških pogob v Evropi. Zahteva Sovjetske Unije, da se vstanovi skupno zavezniško kontrolo nad Japonsko, odgovarja ne samo skupnim interesom zavezniških držav, ampak obenem interesom
Posamezni ameriški krogi v tem oziru odobravajo stališče Sovjetske Unije in so mnenja, da bi ga Združene države morale podpirati. To vprašanje seveda pride na raspravo in kakšen odlok bo nasledil v tem oziru, pokaže bodočnost.
Toronto — V veliki dvorani Ma-ple LeafGarden je zavladalo ne malo navdušenja med 10.000 vde-ležencev, ko se je pojavila povorka okrog 200 Fordovih stavkarjev. Od vseh strani so se slišali klici in burno odobravanje vztrajnim av-tnim stavkarjem, kateri se bore v prvih borbenih položajih na domačem frontu za stalno zaposlitev, pošteno plačo, unijsko sigurnost in z tem srečnejšo povojno dobo, kakor so obljubljali takoj v začetku vojne industrijski in državni predstavniki.
Javni shod, katerega je sklical odbor unije AFL in CIO minuli teden v znak solidarnosti stavkarjev v Windsorju in Guelphu, je dovolj močen dokaz simpatij delavcev in delavk ter v splošnem, da je pripravno podpirati opravičene zahteve stavkarjev in se boriti za neposredno izvajanje povojnega programa v duhu napredka in progresa v splošnem.
KONTROLA NEMŠKEGA IMETJA V ŠPANIJI
Washington — Državni department je naznanil, da ameriški in britski agenti direktno kontrolirajo vse nemške industrije in imetje v Španiji. Naznanilo je sledilo poročilu, da je ameriška vlada zavrnila prošnjo španskega diktatorja Franca, naj mu dovoii ponovno odprtje velikih nemškim šol v Madridu in Barceloni.
Uradniki državnega departmen-ta so izjavili, da so Združene države in zavezniki razglasili lastninske pravice do vsega premoženja, ki ga je posedovala bivša nemška vlada v Španiji. To izjavo so podali v soglasju s Pot-sdamsko deklaracijo, se glasi poročilo.
GENERAL PATTON ODSTAVLJEN
Bad Toelz, Nemčija — general Patton, kateri je bil nameščen po zavezniški vojaških komisiji kot glavni poveljnik okupirane cone na Bavarskem v Nemčiji, je odstavljen na zahtevo generala i in delavk.
Številni govorniki so v svojih govoril podali jasen pregled o to-časnih ekonomskih in življenskih razmerah ter pri tem poudarili potrebno edinstvene akcije organiziranih in neorganiziranih delavcev proti nameram industrijske asosiacije, katera skuša povrniti ljudstvo in deželo v predvojno dobo brezdelja in zapostavljanja. Kritizirali so provincijalno in federalno vlado, katere nista pod-vzeli ničesar konstruktivnega, da se ublaži situacijo in zadovolji opravičenim zahtevam delavcev in delavk. Predstavnik vojnih veteranov iz B.C., je med drugim dejal: "Ottawa je približno 3 tisoč milj od Vancouverja, dočim je Vancouver 10.000 milj daleč v stran od Ottawe".
Stavka avtnih delavcev v Windsorju, je zadeva ne samo delavcev in delavk v Windsorju, ampak delavcev in naroda v splošnem, je dejal Windsorski župam, Arthur J. Reume. To so naglašali tudi uni-jski predstavniki. Zato stavkarji v Windsorju in Guelph-u, zaslužijo podporo naroda v splošnem.
Zborovanje federalnega parlamenta
Ottawa — Tukaj se vrši že cel mesec zborovanje federalnega parlamenta in napram tozadevnim poročilom, dosedaj ni bilo podvze-to prav nič konkretnega glede povojne rekonstrukcije in stalnega dela za tisoče 'vojakov in drugih delavcev, kateri so bili zaposleni v vojni industriji.
Skoraj tri tedne se je vršila debata po nekaterih vprašanjih na podlagi govora kraljevskega predstavnika, namreč krone.
V uradnih poročil se tudi nikjer neomenja o stalni zaposlitvi, tembolj o tehničnih problemih, kateri so seveda v očigled tekočih razmer drugorazredne važnosti. Kaj je poglavitno je to, da se izdela načrt o stalni zaposlitvi delavcev
pisali premier Attlee, predsednik Truman in generalisimo Stalin, jasno določa sporazum, kateri je enako obvezen za velike tri svetovne velesile. To kar so podpisali veliki Trije, skušata zunanja ministra Byrnes in Bevin, spraviti v oblake dvouma. Sovjetska dele-gracija je odločno proti temu, da bi se kršile določbe potsdamske deklaracije, tembolj da se upoštevajo po njenih podpisnikih.
Molotov je nadalje dejal: "Poglavitni vzrok za neuspeh konference zunanjih ministrov leži v poskusu napačne razlage potsdamske deklaracije. Prav tako je opaziti ponašanje ameriške in britske delegacije tukaj v Londonu, različno onemu v Potsdamu pred dvema mesecoma".
Resnost do katere je prišlo na konferenci Sveta zunanjih ministrov v Londonu, je nemogoče prezreti in podceniti, zaključuje "Izvestija". Ne mogoče je prezreti tega, ker ako se boste ameriška in britska vlade ravnale na podlagi stališča njihovih zunanjih ministrov v bodoče, katero v nobenem pogledu ne vodi k zvestobi in upoštevanju doseženega sporazuma velikih treh, tembolj v občutne ovire za sodelovanje med svetovnimi velesilami.
NASKAKOVANJE, IN HIPO-KRITIČNA IZJAVA
Mr. Bevin, zunanji minister la-boristične vlade je v svoji sovražnosti proti stališča zunanjega komisarja Sovjetske Unije v obrambi potsdamske deklaracije dejal: "da ni nikdar prej videl nekaj bolj podobnega Hitlerjevim metodam". Ko je bila ta izjava prevedena Molotovu, je ta odločno zahteval opoklic, ali pa zapusti konferenco. Uradni viri trdijo, da je Mr. Bevin seveda v trenutku opo-klical to drzno in izzivalno izjavo, katera bi bila po dosedanjih poročilih daleč bolj prikladna ponašanju samega, kakor pa Molotovu kateri je odločno in vztrajno zagovarja potsdamsko deklaracijo, kot obveznost enako za Anglijo, Ameriko in Sovjetsko Unijo.
James F. Byrnes je ob svoji povrnitvi v Washington je podal naslednjo izjavo, z katero skuša o-pravičiti svoje stališče in zvrniti krivico za neuspeh konference Sveta zunanjih ministrov, Sovjetski Uniji. "Združene države", pravi Byrnes, "so pripravne diktirati mirovne pogoje le sovražnim državam in nikakor zaveznicam". Skuša na ta način pojasniti stališče Sovjetske Unije napram Franciji in Kitajski, češ da neodobra-va, da bi slednje sodelovanje pri podpisovanju mirovnih pogojev za Italijo, Bolgarijo, Madžarsko, Rumunijo in Finsko. Toda ^namo je n. pr., da Francija ni bila v vojni z Bolgarijo, ravno tako ne Kitajska z Italijo. To je torej dovolj jasno, da kot take niste v zvezi z tem vprašanjem, tembolj in izključno trije veliki in omenjene države. Medtem "Pravda" izraža mnenje, zakaj ne bi potem pri tem vprašanju sodelovale n. pr., Poljska in čehoslovakija in kakšen na bi bil vzrok, da bi ne sodelovala Jugoslavija ?
Povsem je opravičeno vprašati državnega tajnika Združenih držav, ko pravi, da so Združene države pripravne diktirati mirovne pogoje sovražnim državam in ne zaveznicam, kako je potem mogo-
Eisenhower-a in na splošno javnega mnenja, vsled neizvrševanja svoji doložnosti napram nazi-fa-šistom pod njegovim poveljstvom okupirani coni.
Kot znano general Patton se je upiral odsloviti nazi-fašiste iz važnih položajev, medtem ko se je nahajalo veliko število antifa-šistov v koncetracijskih taboriščih. General Patton je znan kot sovražnik Židov. Ni čudno torej, da je odlašal odsloviti nazi-fašiste iz uradnih položajev.
Ontarijski premier Drew, je sicer obljubil, da njegova vlada izdela načrt za stalno delo, katerega še ni bilo v britskih dominio-nih. Ako res misli o takem načrtu, kakršen je sedaj v Windsorju, kjer se nahaja 10.000 Fordovih delavcev na stavki, je ta podoben in dobro znan narodu v Kanadi za časa R. B. Bennettowe vlade. Kakor izgleda Ontarijski premier ne misli dosti o tem, kar je govoril za časa provincijalnih volitev.
V TRSTU PRIČAKUJEJO KOMISIJO
Trst — Tanjug poroča, da se pričakuje pomočnikov Sveta zunanjih ministrov, kateri bodo proučevali razmejitev pokrajin med Jugoslavijo in Italijo. Pozdravljajoč prihod pomočnikov Sveta zunanjih ministrov, "Glas", časopis ki izhaja v Istri, v svojem uvodniku pravi:
"Pripojitev Julijske krajine Jugoslaviji, bo z mednarodnega stališča imelo značilen vpliv za sigurnost mira v svetu. Taka rešitev bo obenem odstranila impiri-alistične težnje gotovih elementov, kateri preže na naše ozemlje in bi ga radi vporabili kot desko od-skočnico za vojne morije na vzhod".
če, da sta Mr. Byrnes in Mr. Bevin, skušala diktirati daleč bolj neopravičene pogoje v pogledu
Jugoslavije? Kot znamo Jugoslavija je zaveznica, toda pogoje katere se ji skuša naprtiti na račun prav sovražnice v tem oziru Italije, glede Trsta, Istre in Slovenskega Primorja, se nikakor ne ujema s izjavo državnega tajnika Združenih držav,, Mr. Byrnes-a.
Kot razvidno, stališče zunanjih ministrov Anglije in Amerike, je ne samo odgovorno za neuspeh konference Sveta zunanjih ministrov, ampak ftraža zelo nevarno igro na račun doseženega sporazuma v Potsdamu. Z naskakova-njem, izzivanjem im celo straše-njepi z "atomsko bombo", se skuša vsiliti narodom v Evropi povsem nekaj drugega, kakor pa to, za kar so se borili in prelivali kri na strani velikiii zaveznikov, kateri so jim enako obljubili svobodo samoodločbe o svoji nadaljni usodi.
Neuspeh konference Sveta zunanjih ministrov je mogoče pojasniti edino na ta način, da so rušitelji Potsdamske deklaracije na delu, da skušajo pod vsako ceno podreti sporazum Zedinjenih Narodov in da je edino narodno edi-nstvo sedaj največja opora in sila omehčati trdovratnost posameznih predstavnikov, da se odstrani nevarnost za trajen in pravičen mir.
MARŠAL TITO ODLIKOVAN
......Belgrad — Najvišje vojaško odlikovanje Sovjetske Unije, "Red Zmage" je ^podeljeno maršalu Titu. Pri izročitvi tega odlikovanja, ki se je vršilo ob večji svečanosti v Belgradu, sovjetski ambasador, Sadchikov, je dejal:
*
"Po določbi Vrhovnega prezidi-uma Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik, jaz imam čast podeliti Vam najvišje vojaško odlikovanje Sovjetske Unije, "Red Zmage". Vrhovni prezidium Sovjetske Unije, je odlikoval. Vas za Vaše velike uspehe v izvajanju velikih militarnih operacij katere so veliko doprinesle zmagi Zedinjenih Narodov nad — Hitlerjevo Nemčijo".
Sprejemajoč odlikovanje, maršal Tito se je zahvalil rekoč:
"V tem visokem odlikovanju jaz gledam izraz velike časti katero poklanja Sovjetska Unija naši armadi in našemu narodu v splošnem v doprinosu njegovih ogromnih žrtev v borbi proti skupnem sovražniku. Tako tudi razumejo naši narodi, kar potrjujejo številni brzojavi in pisma, katere sem prejel od vsepovsod v Jugoslaviji, od najvišjih do najnižjih militarnih institucij, od bojevnikov in častnikov. Vsi oni izražajo največjo ljubezen in zahvalo Sovjetski Uniji, katera na tako izrazen način še enkrat poklanja naši domovini in narodom zahvalo v njegovih vojnih naporih za zmago.
AMERIŠKI FAŠIZEM NAREJEN V NEMČIJI
Bivši zunanji poročevalec za "Chicago Daily News" sedaj in član uredništva "New York Post Syndicate", Leland Stowe, v članku pod zgornjim naslovom med drugim o tem zelo važnem predmetu pove naslednje:
"Morda me bodete nazvali ala-rmistom, toda prosim vas, da iz-režete ta članek in ga zopet pre-čitate v letu 1955 ali pa tudi prej in prepričali se boste, da je bila njegova vsebina resnična.
» Oni, kateri so zasledovali fašizem zadnjih 15 in več let, so se naučili vsaj toliko, da zaslede njegove strupene znake. Dvomim da bi bil edini trdilec ko pravim, da je borba proti fašizmu še daleč od zmage. V Združenih državah in Kanadi, je prav zaprav šele začetek.
V tej luči si moramo pojasniti situacijo na splošno fraternizaci-jo ameriške okupacijske armade z nemškim narodom, katero je dovolila ameriška vojaška komanda.
Mr. Saul Maas, lastnik radio postaje KIRO v Seatlu, kateri se je pred nedavnim povrnil iz Ber-
Atentat na komunističnega voditelja
Chungking, 9okt. — Glasom tu-kajšnih vesti, atentator je umoril Li Hsao-Shih, 39 let star, glavni blagajnik Kitajske Komunistične stranke, ko se je ta peljal z avtomobilom v tem mestu.
Na sličen način je umorjen urednik komunističnega dnevnika, kateri je 17 ur po atntatu podlegel ranan.
Kot znano v Chungkingu se vršijo pregovori z voditelji Komunistične stranke in nacionalistične centralne vlade v svrho sporazuma in sodelovanja. Ni izključeno, povdarjajo voditelji Komunistične stranke, da so atentatorji izkoristili omenjene pregovore kot najbolji primerni trenutek za izvršiti kriminalne zločine, kateri naj bi povzročili razkol med komunistično in nacionalistično vlado in tako privedli zopet do odprtega boja in sovraštva. Za zločinski atentat ne odgovarja nihče drugi, kakor sovražniki narodnih interesov, kateri v edinstvu kitajskega naroda ne vidijo ničesar drugega, kakor odpravo suženjstva in zapostavljanja, kar pomeni za te sovražnike, konec njihove oblasti.
lina pravi: "Ameriški vojaki so "začeli" obožavati nemški narod in to, ideološko. bolj kot kateri drugi narodi v Evropi. Bojim se in\em v strahu, da smo izgubili vojno". Medtem ko Miss Tonia Long, katera je precej dobro poučena o razmerah v Nemčiji iz pred vojne, je poslala še bolj alarmirano poročilo za njujorški "Times" o splošni "fraternizaci-ji" ameriškega vojaštva z nemškim prebivalstvom. Namreč neki ameriški major je celo zanikal, da bi bila resnica o zločinih, ki so jih nemški fašisti storili v zloglasnem taborišču, Dachau, dasi pa se očividno širi propaganda proti Rusiji, proti Vel. Britaniji in vseh drugih zaveznic v tej vojni. Ona opozarja ameriško javno mnenje pred nevarnostjo okuženosti z fašističnimi nazori, katere se na zelo prepreden način vnaša med ameriško vojaštvo.
Ni slučajnost, da so ameriški turisti pred vojno tako naivno vpoštevali Nemčijo bolj kot katero drugo državo. Jaz sem jih opazoval in se pogovarjal z njimi. Skoro 80 odstotkov naših turistov, je črtilo n. pr. Francoze, češ da so se mrzlo ponašali napram njim. Ni jim šla v tek britska kava ali sadje. Tožili so, da so francoski vozniki menda največji golj-fivci. Hkrati omenjeno obtožb se ni manikalo proti drugih držav razun Nemčije. Nemčijo so cenili kot Ameriko, prvorazredno za vse, toda črtili vse drugo. Na ta način so se pojavili prvi znaki fašistične okuženosti med naivnimi turisti poleg že onih, kateri z preračunano svrho širijo proffašistič-no propagando. Nekoliko takih vzo rcev nam skuša prodajati tudi Mr. Haas, ko pravi: "Naši vojaki so kakor nemški, le da so lepše oblečeni". Upa si pa tudi poročati, da so še celo bolj izurjeni od naših vojakov, dočim so Francozi po njegovem mnenju, leni, ker nočejo priznati, da je bil življen-ski standart nemškega naroda najvišji v Evropi, itd.
Ako se taka situacija med ameriškim vojaštvom ne izboljša in odstrani čimprej mogoče, sim-ptone, kateri predstavljajo nevarnost za ameriško demokracijo v bodoče, je prav mogoče, da bodo povrnjeni vojaki, tisoči njih širili ■nezavestno fašistično idejo in propagando, ko se povrnejo iz Nemčije. Ta odgovornost leži na vojaški komandi in predsedniku, ako nočemo rezikirati vojno proti fašizmu na ameriških tleh. Podvzeti morajo akcijo takoj"!
U
EDINOST"
f	Published weekly at
f	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
•	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City »f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Borba za narodne pravice in neodvisnost
Medtem ko se v Evropi vršijo različna pogajanja preseljevanja narodnostnih manjšin, skuša naprtiti zopet na en ali drugi način krivično breme v razmejitvi pokrajin in določanjem novih meja, pokret za narodne pravice in neodvisnost se ni omejil le na Evropo, katera je v tej in v vseh prejšnih vojnah bila največje krvavo pozori-šče.
Narodi in_ljudstva zahtevajo narodne pravice, zahtevajo neodvisnosti, ker so do grla siti tujega nadzorovanja, tujih priporočil in Idoločb v pogledu življenskih in narodnih vprašanj. Nasičeni so tega tembolj kadar se ozrejo v svojo zgodovino, da so vse skozi trpeli in bili predmet sicer takih pogajanj, katera ne prinašajo koristi narodom in ljudstvom, tembolj tistim, kateri se čutijo, da so vedno in povsod opravičeni določati drugim narodom, to in ono.
Potsdamska deklaracija v tem oziru, kakor tudi Krimska deklaracija, sta jasno določili mere, katere je treba po naravni, ljudski in demokratični pravici enkrat vpostevati za narode v Evropi in tudi drugod.
Na dnevnem redu so nemiri v Indiji, v Inido-Kini in Palestini. Narodi teh kolonijalnih posestev na enak način opravičeni zahtevati narodne pravice in neodvisnost, se bore proti zapostavljanju in najbolj resnično povedano, se bore proti suženjstvu sodobnega stoletja, katero se šteje meidf najvišjo stopnjo civilizacije. Ti nemiri se širijo in so zajeli že tako število narodnostnih manjših in narodov, da so vsi poskusi gotovih oblasti da se zadovolji te narode, ostali le prazen in vpijoči glas v puščavi. Narodi zahtevajo svoje narodne pravice, zahtevajo neoidL visnost, zahtevajo v polnem smislu demokracijo, da sami brez tujega nadzorovanja odločajo o svoji usodi in postanejo enakopravni z vsemi drugimi narodi v svetu.
To so zahteve narodov v Evropi, zahteve narodov v Indiji, Indo-Kini in drugih delih sveta, kjer vlada krivica ali se jo skuša na en drugi način naprtiti manjšim narodom.
Po zatrdilu gotovih vesti je razvidno,, da se vpora-blja vojaštvo, katero se je do včeraj borilo proti fašizmu, za narodne pravice in neodvisnost, za zatiranje narodnih pokretov. Tako n.pr., Britanci premeščajo svoje vojaštvo iz Singapora v Javo, kjer je narodi proglasil svojo narodno republiko, svojo narodno oblast. Holanderji iz bojazni d,a izgubijo svoje kolonijalne posesti, so zaprosili zaveznike, da jim pošljejo parnike za prevažanje vojaštva v te kraje z ciljem zadušiti narodno revolto.
Stotine rodoljubov v Indiji je v ječah, dočim so drugi položili svoja življenja na oltar narodne neodvisnosti v nedavnih in 'še neumirjenih izgredih,, ki so takorekoč na dnevnem redu v Indiji in drugih kolonijalnih državah. Mar ne nastane vprašanje, kadar posamezni elementi skušajo govoriti o demokraciji, kakšna demokracija potem takem vlada v teh državah? Težko je imenovati nekaj kot "demokracijo" proti katere se bori ogromila večina naroda. Vsekakor verjetno je,, da taka "demokracija" velja le za gotove kroge, nikakor za ljudske množice. Take vrste "demokracija" povzroča nemir, ustvarja izgrede in teror nad ljudskimi množicami. Ljudstva zahtevajo pravo življensko demokracijo, katera ščiti vsakega državljana predi bojaznijo na pomanjkanje, katera ščiti in neguje narodne pravice v polnem smislu besede.
Vsi ti dogodki do gotove meje obenem pojasnijo tako počasen umik vojaštva iz posameznih krajev tako v Evropi, kot Aziji.
Posamezni impirialistični krogi seveda se ne zmenijo tako za Krimsko, kakor tudi Potsidamsko deklaracijo. Ne zmenijo se za štiri svobode, ne za Atlanstki čairter in najmanj za lastne obljube, ki so jih izjavili v teku nedavne vojne proti fašističnemu osišču. Na svoj in nekoliko pre-drugačen način skušajo opravičiti svoje namere, katere ne samo da povzročajo nemir, izgrede in javne proteste ljudskih množic širom sveta, tembolj ogrožajo trajen in pravičen mir.
Narodno edinstvo, vsaka progresivna ustanova se z tem postavlja še enkirat pred velike in naporne preizkušnje,, da se stvarno ostvarijo resnična načela za narode in človeštvo — narodne pravice in narodna neodvisnost.
Kampanja za novo članstvo
Tretja konvencija Zveze Kanadskih Slovencev je poleg drugih zelo važnih sklepov sprejela v nadvse važen sklep, namreč pridobiti 300 novih članov in članic v teku tromesečne kampanje, katera je začela kakor je že poročano dne 1 oktobra in se končna z dne 31 decembra t. 1.
Na podlagi izjave glavnega tajništva Zveze in tudi mišljenja članov in članic, naročnikov Edinosti, kvota za novo članstvo ni previsoka, kakor na vpogled izgleda. Neki član odseka v Torontu je omenil naslednje:
"Pridobiti 300 novih članov in članic v teku tromesečne kampanje, ni tako naporno ld¡elo. Vse kar je potrebno je to, da se vsak član in vsaka članica zaveže, da pridobi po enega novega člana v tem času. Potrebno je, da se podamo z voljo na delo in zagotovo bomo tudi uspeli".
Mnenje tega člana, je popolnoma na svojem mestu Ako bo res vsak član in članica pri 13 odsekih Zveze se res podali z voljo na delo, uspeh kampanje je zagotovljen posebno v onih naselbinah, kjer je še veliko naših rojakov in rojakinj izven vrst Zveze Kanadskih Slovencev. Kaj je potrebno, je prvič volja in drugič vdanost organizaciji, za katero je treba delati in jo širiti do njene najvišje stopnje.
številna pisma, ki prihajajo sedaj iz starega kraja, med drugim nam jasno kažejo primer naših bratov in sester v stari (domovini. To kar so Oni dosegli skozi naporno in krvavo borbo, niso dosegli posamezno, ampak skupno in potom svoje organizacije Narodno Osvobodilne Eronte.
Ta primer bi morali posnemati tudi mi. Posnemajmo ga sedaj prav po partizansko v kampanji za novo članstvo!
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
(Nadaljevanje)
Nadalje je bilo sledeče podvze-to:
1.	Banditovski pomagač Vrh-njak, gostilničar Gertraudenn katerega oba sinova sta pri bandi-tih, bo ustreljen, njegova družina odseljena in premoženje zaplenjeno.
2.	Hiši štev. 8 in 13 v Richter-bergu last banditovskih pomaga-čev Radšelov, bosta upepeljeni, družinski člani izseljeni, premoženje zaplenjeno.
3.	38 družin, katerih moški in ženske so pobegnili k banditom bo izseljenih in premoženje zaplenjeno.
V	slučaju, da se bodo v bodoče zopet pripetile boljševiške teror-ske akcije, se bodo še druge, in če potrebno še strožje protimere podvzele.
Smrt boljševizmu! Za svobodno nemško Spodnje-štajersko!
Ta proglas je izveden takole: 10. VII. zvečer je Wehrmanns-chaft iz Slovenjegradca aretirala kmeta Ivana Vrhnjaka iz Sv. Je-derti, očeta 7 otrok. Drugi dan zjutraj je Wehrmannschaft aretirala v Pamečah družine Antona Ratšla s tremi rodbinskimi člani, Ivana Ratšla s petimi, Franca Hornik s štirimi in Matijo Laz-nika; pri Sv. Jederti družino Ivana Vrhnika s 7 člani in družino Franca Mrzela. V št. Janžu so a-retirali Marijo Časi s tremi rodbinskimi člani, Jožefa Barta s sedmimi, Lenarta Krpača s tremi Simona Golagranca, Zofko Gna-muževo in 2 otroka Marije Jam-nikove, ki je pobegnila, vsega 40 oseb.
Nato je prispel tovorni avto z 12 talci iz mariborskega zapora; te in Ivana Vrhnika so slekli do pasu, jim zavezali oči in jih postavili pred pokopališčni zid za Vurmovo hišo. Ortsbauernfuhrer Tretjak jim je v pričo vse vasi, dveh častnikov SS in drugih pre-čital sodbo. Vrhnjaku je bil duhovnik odklonjen. Nato so vrma-ni z dvema salvama žrtve ustrelili. Domačini so jih morali za-grebsti v skupno jamo, v sadovnjak.
Nato so požgali hiše Antona in Ivana Ratšla. Druge aretirance pa so s kamioni odpeljali. Pri Št. Janžu so ločili moške od žensk in otroke od mater. 15 otrok so od peljali posebej.
V	razglasu omenjeni Franc Ko-lar, po domače Kreuh, je bil kot narodni izdajalec od naših oblasti obsojen na smrt in ustreljen. Nemška drhal, ki je izropala vse premičnine pri odpeljanih žrtvah, je hišno opremo in drugo podarila družini izdajalca Kolarja. Žrtve so ovajali Ratšel iz Pameč, Popič Marija, Kaltenpek, kmet iz Pameč, po domače Kraker-Hodnik. Mrzela je izdal Ivan Tomažič po domače Rženov. Izdajal je tudi Franc Kopajner, po domače Bevc iz Št. Petra.
Pred menoj leži objava Višjega SS in policijskega voditelja v obrambnem okrožju XVIII. Roe-senerja, SS skupinskega vodje in generallajtnanta policije, datirana v Mariboru 16. VI. 1944, ki poroča, da je bila dne 16. VI. 1944 v Framu izvršena kazen ustrelitve sledečih 25 talcev:
Jože Hlebec, Anton Negro, E-mil Pajtler, Henrik Plavčak, Rudolf Srol, Anton Stuhec, Vincenc Stuhec, Friderik Stare, Jožef Stupnik, Ivan Borko, _ Ernest Brezjan, Jožef Istenič, Franc Mir-nik, Anton Miklič, Alojz Orter, Jožef Ocepek, Franc Podlesnik, Franc Resnik, Franc Rakun, Jožef Zahrastnik, Bogomir Simon-čič, Anton Supar, Jožef Verčon, Franc Titovšek in Ivan Česen. Po poklicu so žrtve večinoma kmetje in delavci, obrtniki, zadnji je železniški inšpektor.
Z isto pošto sem prejel ljubljanske slovenske časopise, ki prikazujejo krvnika Roesenerja, kako odlikuje > slovenske domobrance!	»
"MORALNI" TEMELJI DOMOBRANSTVA
Al zmisli ran, ki jih Valjhuna meči
so storili in pšic njegovih strele, kaj videli krvi smo v Kranji teči,
kristjanov tvojih vse prevdari delo,
in mi povej ali ni črt najbolj jezni
njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni ?
"Valjhun ravna po svoji slepi glavi,
po božji volji ne", duhovni pravi.
(Fr. Prešeren, Krst pri Savici).
14. XI. 1943 je začel izhajati v
Novem mestu izključno domobrancem namenjeni listič "Naprej zastava slave", ki je s 4. številko dne 17. XI. 1943 izpremenil ime v "Za blagor očetnjave", očitno po nemški zahtevi. Do 27. XII. 1943 ga je urejeval ljubljanski duhovnik dr. Franc Blatnik, odslej pa mu je duhovni vodja kaplan Karel Wolbang, ki si je nadel ime Valjhuna. Valjhun, prekleto ime izdajalca, ki se je ob prvi zori slovenske zgodovine pred več kot tisoč leti zvezal z Nemci in z o-gnjem in mečem v Kristusovem i-menu moril svoje slovenske brate! Res pravo ime za duhovnega vodjo te morilske, roparske, pijanske, kvartopirske in kvantaš-ke drhali!
V	naslednjem bo pokazano, da zverstva domobrancev niso dejanja posameznikov, temveč izvrševanje in uresničevanje duhovnih temeljev, ki jih polagajo voditelji v zbirek vseh onih izgubljencev, ki so se združili na povelje generala Roesenerja od 24. IX. 1943 v slovensko domobranstvo.
V	drugi številki od 15. XI. 1943 piše ta list.
"Kdor gre z nami, bo z nami zmagal, kdor ostane ob strani bo odpihnjen kot pleva, kdor bi nam hotel zastavljati pot, bo uničen zakaj naše orodje, orožje slovenskih domobrancev, ni več debata, ni več beseda, ne pogajanje, ampak meč. Zdaj je ura, ko "za blagor očetnjave naj puška govori!" štev. 12. od XII. 1943: "Zavedajmo se, da je komunizem nalezljiva in neozdravljiva bolezen, zato proč s čustvi in o-bziri, ko gre za ozdravitev naroda. Danes veljajo Kristusove besede: "če te tvoje oko pohujša, izderi ga"!. . . Proč s polovičarstvom! Naša borba proti komunizmu mora biti neizprosna in dosledna! Eden mora izginiti! Za oba na slovenski zemlji ni več prostora. In zato mora udarec zadeti vsakogar, ki je kriv sedanje slovenske nesreče. Pa naj bo to bivši minister, ban, senator, poslanec, župan ali pa cestni po-mateč! Vsaka obzirnost v borbi za uničenje komunizma, je danes zločin proti narodu in domovini!"
V	štev. 33. od 28. XII. 1943 iro-nizira očitno, da je bilo več partizanov ujetih in pravi: "Mnogo tovarišev je bilo pri tej priliki povišanih. "Tudi v št. 34 od 30 XII. 1943 poroča o dveh obešenih partizanih in dodaja verze:
"Dva nesrečna partizana z novomeškega polja, sta pod gauge pripeljana, da bi bla obešena. . . ! "
V	štev. 68 od 18. II. 1943.
"Mi, ki nočemo več ognja, ki
nam je ruševin in pepela zadosti mi, ki so nam tisočeri Slovenci nesmrtna oporoka zvestobe do naroda in do zemlje svoje, priseži mo zdaj, ko gremo novim dnem nasproti: "Sedaj bo govorila trda pest, ne krščansko usmiljenje!"
V	št. 93 od 17. III. 1944 poroča o vračajočih se domobrancih v Novo mesto iz Javorine. 2. četo je pozdravil komandant stotnik Re sman, nato pa poročnik Stanko Kociper (znani "ideolog" domobrancev), ki se je sam "borbe" u-deležil in ustrelil 2 komunista ter navduševal za nadaljne zmage".
Cinično poroča št. 117 od 14. IV. 1944 o prisegi domobrancev. "Novomeščanje so zadnje dni silno v skrbeh za domobrance, katere imajo tako radi. Nekje so izvedeli — iz zanesljivega vira seveda — da bodo v kratkem morali priseči na Hitlerja. Kako se jim sedaj domobranci smilijo! Pa imajo Novemeščanje le dobro in čuteče srce za domobrance".
V	štev. 128 od'26. IV 1944 se delajo neumne glede "črne roke". V-kljub temu z naslado objavljajo nekatera naša najdena poročila o tej morilski tolpi, jih imenujejo "naši neznani zavezniki" in objavljajo sliko profesorja Rajka Šu-bica z novomeške gimnazije, kako dva vojaka s črnimi rokami grabita po bežečih partizanih, ob strani pa stojita domobranec in nemški vojak, ki oba napadata partizane.
Iz teh citatov je razvidno, da se domobranci sistematično vzgajajo k izdajstvu in zverstvu, ki je v prvem delu te knjige opisano. Da torej ta dejanja niso dejanja po-edincev, ampak izvajanje določenega načrta za iztrebljenje vsega slovenskega življa, ki se ni zvezalo z Nemci, skupaj z domobranci.
Ta listič pa daje tudi zanimeve informacije o zvezi teh izgubljencev in prodancev z italijanskim in nemškim okupatorjem.
Dočim si "Črne bukve" prizadevajo pokazati partizane kot zaveznike italijanskega okupatorja, svoje Vaške straže ( ! ) pa le kot nekako obrambo, pa v št. 2 od 15. XII. 1943 listič "Za blagor očetnjave" odkrito prizna, kako je bilo. Piše namreč!
"Na Turjaku ni bilo ne majorja Maiwalda in ne komandanta Rupnika, legijci tam niti od daleč niso bili tako sijajno opremljeni, kot so zdaj domobranci, tam nismo imeli tankov ne aeroplanov, tam smo bili po italijanskem iz-
dajstvu sami, tu pa je z nami močna nemška vojska."
Omenjene bukve se pritožujejo, da italijanski okupator ni pustil bele garde boriti se zoper partizane. V štev. 4 od 17. XI. 1943 pa piše gornji listič:
"Sem pač imel Nemce za take, kot so bili Italijani, ki so le sebe varvali, poštene Slovence nezaščitene puščali krempljem boljšev-iških roparjev ... Če bi nas bilo kaj premalo, da ukrotimo roparsko svojat, ki bi nas napadla, pa ra-diotelegrafično pokličemo na pomoč tanke in še štuke!"
V	tem lističu tudi piše o "visokem obisku" generala Roesenerja, ki je 16. XI. 1943 obiskal Novo mesto, in dokazuje s tem, da je hlapčevski duh pred enim največjih krvnikov Slovencev (talci:) odlika slovenskega domo branca. S ponosom navajajo hvale Nemcev. Tudi grajajo one domobrance, ki ob strumnem koraku in petju nemških čet švedrajo ob strani in delajo pred Nemci domobranstvu sramoto. Opisujejo tudi"visoki obisk" nemškega podpolkovnika Balkeja.
V	št. 67 od 17. II 1944 beremo ob priliki sprejema novih domobranskih uniform, da obleka dela človeka. (Očitno: nemška obleka res dela iz Slovenca nemškega izdajalca:) "Bliža se čas. da bomo končno le odvrgli zadnji ostanek cesarskih Italijanov." Torej kar na lepem priznajo, da so bili cesarski Italijani!!
Dovolj o tem. Prvi del te knjige opisuje nasilstva nad civilnim prebivalstvom, tatvine, rope,os-krumbe pijanih drhali. Naslednje številk lističa "Za blagor očetnjave" nam vse to zgovorno potrjujejo.
Štev. 93 od 17. III. 1944: "Večkrat dobi ta ali oni domobranec pri ubitem partizanu kaj denarja, čevlje, uro itd., kar si pridrži, skuša potem "pretopiti" in zapiti. Danes pa je gospod poročnik Kralj prinesel 3.311.-lir, ki jih je 35. četa zaplenila pri ubiti ko-munistki ter jih poklonil za naše ranjence. Gospodu poročniku pri 35. četi se v imenu ranjencev najtopleje zahvaljujemo, druge pa pozivamo k posnemanju."
Štev. 96. od 21. III. 1944:
"Slika domobranca, ki z izgubljenimi očmi sedi za tretjim, četrtim litrom vina v zamazani, zakajeni gostilni, — ki se guga po mestnih ulicah s čutarami za pasom, ki celo pijan gre na pohod in s svojo okajeno pametjo spravlja v nevarnost in ob ugled celo domobranstvo, mora povprečnem človeku vzbuditi odpor. Nikoli ni junaštvo, če kdo v pijanosti
DOLOMITI
Dr. METOD MIKUŽ:
Od priliki prvega kongresa Osvobodilne fronte Slovenije, ki se je vršil v Ljubljani 14., 15., 16. in 17. julija 1945, je verski referent dr. Metod Mikuž, slovenski duhovnik, ki se je boril štiri leta med partizani, spisal naslednjo spominsko črtico. Objavljena je bila v "Slovenskem poročevalcu" dne 15. julija 1945.
Če bi profesor ali učitelj vprašal starega partizana pri izpitu, kje in kaj so Dolomiti, bi mu ta prav gotovo ne odgovoril povolj-no. Ne bi začel s tem, da je ta gorska tvorba iz tega ali onega časa, in podzavestno pokazal samo v smeri proti Dobrovi in Sv. Katarini.
Da, to in tam so naši partizanski Dolomiti. Del slovenske zemlje, na katero si ni upal stopiti okupator kljub svoji ogromni premoči polnih šest mesecev z majhno dvakratno izjemo nekaj dni o božiču 1942 in o pustu 1943. In meje tega našega dolomitskega kraljestva ? Danes jih lahko povem in vem, da se bodo ljudje čudili. Danes, ob velikem prazniku Osvobodilne fronte, katere zmagovito vodstvo in veliki človečanski program je prav s svobodnimi Dolomiti v najtesnejši zvezi.
Severno mejo je namesto nas stražila Hitlerjeva Nemčija. Za-gradila jo je tri metre na globoko in dva na visoko z bodečo žico in skrbno zaminirala. A prav pod temi minami je zletel v zrak marsikateri bunker. Za juriš pa marsikatori bunker. Za juriš pa so bile najbolj prikladne francoske ročne granate, katere so hi-tlerjevci obešali na mejo, jih med seboj povezali in mislili, da nam tako pripravljajo gotovo smrt, če bi poskusili prelezti žico. Žico so partizani neštetokrat prelezli, a smrti le ni bilo. Imeli pa smo od te "meje" ali kakor smo jo imenovali od "drata" dvojno korist: bili smo varni pred Italijani, kajti njihovi zavezniki jim niso nikdar pustili, da bi prišli čez
njihovo ozemlje nam za hrbet, pa tudi pred Nemci, ki si preko visoke in zaminirane meje niso ne upali ne smeli. Druga, prav tako velika korist pa je bila ta, da so bile prav vse te mine in granate naše najboljše skladišče. Med našimi minerji in strokovnjaki v pobiranju min se je iz noči v noč vršila neizprosna in skrajno zagrizena borba. Hitlerjevci so polagali mine, a naši so jih pobirali sproti in pred nosom, na žici pa puščali listke: zahvaljujemo se vašemu firerju za točno dostavljanje vojnega materiala. Poleg tega je na Osredku, za dober lučaj kamna od žice v polnem miru šest mesecev razvijal svoje vojaške in politične načrte takratni slovenski glavni štab.
Vzhodna meja je bila dvojna. V širšem pomenu, to so partizani redno kontrolirali vsako noč, je segala do ljubljanskega bloka, v ožjem pomenu, to se pravi, kamor se ni upala stopiti okupatorjeva ali izdajalčeva noga niti podnevi, pa je tekla tik ob cesti Šmartno — Dobrova, nad dobrovskim žup-niščem čez šujico in odtod po Stranska vas — kota 385, preko katero se je končala ob "meji", Južno mejo je z malimi izjemami tvorila v ožjem smislu cesta Ra-dna — Brezovica —- Log — Drenov grič in odtod nedoločeno nekam nad Staro Vrhniko, v širšem pomenu pa vse do Ljubljanice. Sporna v ožjem smislu je bila le zapadna meja in to zato, ker okupatorju nikakor ni bilo moči dopovedati, naj opusti postojanko v Polhovem gradcu. Zato je v sloviti Prošci pokalo in so leteli v zrak kamioni vsako soboto, ko je okupator vozil hrano in muni-cijo v Polhov gradeč.
Od krajev na tem, a povsem svobodnem ozemlju bodo v zgodovini slovenskega naroda za vselej zapisani: Babna gora, sedež Izvršnega Odbora Osvobodilne fronte, Ključ (kota 623). vhod r slovenske Termopile, Osredek, sedež glavnega štaba, vzhodno pobočje Toškega čela, sedež Cen-
tralnega komiteja komunistične partije Slovenije, in nazadnje Žerovnikov graben z na pol podrto hišo pri Gavgarju, zbirališče nas vseh v veselih in žalostnih dneh.
V	tem manjhnem delu slovenske zemlje so bili ustvarjeni in uresničeni najlepši načrti, globoko doživete in doumljene temeljne točke Osvobodilne fronte in nepreklicno dosežena trdnost in enotnost političnih gledanj. Na zemlji, obdani vsepovsod od okupatorja in domačih izdajalcev, je današnje vodstvo slovenskega naroda, opirajoče se na poštenost slovenskih ljudskih množic in na udarno in nepremagljivo moč slovenskih partizanov, izpričalo in dokazalo pred vsem svetom, da je vsak narod in njegovo postavno vodstvo nekaj neuničljivega, pa naj je številčna in oborožitvena moč njegovega sovražnika še tako velika.
Težko danes človek verjame, da se je vse silno, nadčloveško delo teh ljudi vršilo dobre pol ure od močne okupatorske in belogardis-tične postojanke na Dobravi, uro daleč od Ljubljane, slabo uro daleč od Polhovega gradca, Korena in v senci nemškega rajha in to ob času, ko so se pod fašistično težo šele začeli prebujati veliki zasužnjeni evropski narodi, če bi človek verjel v čudeže, ali če bi bil tako površen, da bi se mu ne zdelo vredno vse to natančneje premisliti, bi nazadnje prav gotovo dejal, res je, čudež je vse to. Pa ni bil. Zmogli pa so kaj takega izključno samo ljudje s trdno in nepremagljivo vero v zdravo poštenost slovenskega naroda, z vero in prepričanjem, da je boj za svobodo lastnega naroda sveta in neodložljiva dolžnost in ljudske velike ljubezni do naroda, ki je bil izročen na milost in nemilost okupatorju in domačim izdajalcem.
V	Dolomitih, v najtežjih dneh domovinske vojne in vse zasužnjene Evrope, je pisal Krištof
(Dalje na 3 str.)
zmerja in pretepa civiliste, razmetava bombe in s puško plaši vrane na Trški gori ali kod drugod."
Tudi v štev. 104 od 30. III. 1944 opisuje, kako boli srce človeka, ko vidi cele trupe domobrancev zahajati in posedati po gostilnah. "Druga rak — rana je posnemanje Italijanov, kar se tiče nežnega spola. Poglejmo resnici v oči in bomo ugotovili, da v tem pogledu nič ne ostajamo za bado-gljevci!"
Štev. 109 od 4. IV. 1944:
" — da boš kot domobranec, delal razdore,, prepire, da boš kot domobranec poravnal svoje osebno maščevanje, osebne račune, da boš izdajal, potem zate ni mesta med domobranci! "
V	resnici vsi domobranci izdajajo svojo domovino. Zato ni mesta zanje v domobranstvu, ako nočejo biti izdajalci.
Štev. 112 od 7. IV. 1944:
"Veliki petek! Oj koliko je tudi med nami žalitve božje, koliko kletvine, pijančevanja, ogabnega kvantanja!"
V	štev. 125 od 22. IV. 1944 opisuje pod naslovom "Naš najhujši madež" pijančevanje na podlagi neštetih pritožb in ostrih ukrepov poveljstva. "Pijančevanje je zlo za domobranstvo. Jemlje mu ugled pri narodu."
Štev. 143 od 13. V. 1944:
"Komunisti baje vnašajo v domobranstvo" "lastnosti in metode komunistov." "To so zlasti: surova podivjanost, samovoljna rekvizicija in ropanje in temu podobne nelepe lastnosti. Kdor na vojnih pohodih ljudem krade in ropa, ali je surov do prebivalstva, je po duhu komunist, pa četudi nosi domobransko uniformo in se na prsi trka, čes da spada med prve protikomunistične borce in da je že toliko in toliko komunistov pobil."
V	štev. 6 od 16 XI. 1943 opisujejo kako so se domobranci v nekem kraju ustavili v gostilni, si naročili pijače, ko pa je bilo treba plačati, so gostilničarja ozmerjali in odšli. "Zato nikakor ni pravilno, da bi vsak posameznik ali posamezna skupina, kar na svojo roko izvajala represalije nad mirnim prebivalstvom, mu plenila imetje ali ga omejevala v osebni prostosti."
Kako daleč že mora seči razvrat v vrstah domobrancev, se vidi iz štev. 19 od 10. XII. 1943, kjer imenuje naravnost pijančevanje največjega notranjega sovražnika, dočim označuje komunizem za največjega zunanjega sovražnika.
štev. 21 od 12. XII. 1943 opisuje odgovor, ki ga je pisec dobil od borca za vero, nekega domobranca, na vprašanje, zakaj se bori: "Mi se borimo za vero mado-na — in za narod, veš kure prekleti —."
Štev. 39 od 7. I. 1944, zahteva, da je treba pijančevanje, psovke, kletve, enolično izkoreniti, tatvino, rop, neupravičeno nasilje, strogo kaznovati, črno borzo in prekupčevanje zatreti, vlačuganje in podobno preganjati, samovoljno zapuščanje edinice in izhod iz postojanke brez dovoljenja kaznovati, zapuščanje edinice v borbi kaznovati s smrtjo, vsako rovarenje, tožarenje, sestavljenje anonimnih pisem v kali zadušiti itd.
Res, prava banda!
Mnoge številke se pečajo s problemom domobranskega razvrata.
Štev. 44 od 13. I. 1944 pa — je posebej zanimiva. Pod naslovom "Rekvizitorji uhanov" piše:
"Tudi domobranec mora rekvi-rirati. Pa kakšne so te rekvizici-je ? Zgodi se, da vojaki rekvirira-jo na lastno pest, postopajo z ne-oboroženimi civilisti kot s partizani, surovo, kradejo, ropajo, jih pretepajo in mnogokrat tudi najboljše ljudi, celo take, ki imajo sinove pri domobrancih, jemljejo, vse, kar jim pride pod roke. Civilno obleko, perilo, kaj radi imajo čevlje, škornje, pa tudi ura je malokatera varna pred njimi — isto prstan. Pričakovati je, da bodo pričeli trgati še uhane deklicam iz ušes. Če pridejo do masti, si jo nabašejo kar v žepe, če pa izvohajo žganje, je pa joj, vse je pijano. Zraven pa preklinjajo; "Porka Madona, Buh, boste videli, kaj smo domobranci! Vam bomo že pokazali, da nismo partizani, ki samo kradejo, ropajo, pa morijo in kolnejo kot judeži, prmejduš hudičev!" Pa pride ma-mca: Vsaj tole kokoš mi pustite, saj vidite, da že nič nimam! Pa kaj boste s temi hlačkami?" Samo te ima naš Jožek in on menda ni komunist, saj je šele 10 let star!" "Pa imej, kure stari! Daj nazaj tistega hudiča babi, da bo tiho!" Se ti zdi smešno, morde pretirano toda spomni se rajši, kako je bilo takrat, ko si tudi ti rekviriral. pa reci, če ni bilo res tako.
(Nadalje prihodnjič)
Iz tajništva
V nedeljo 30. septembra sem po zaključku gl. izvršnega odbora, v družbi našega podpredsednika J. Petriča obiskal St. Catharines, oziroma se udeležil seje tamošnje-ga odseka Z.K.S. Bilo je kot nalašč lepo vreme da sem se lahko razgledal po okolici, katera je prav vabljiva. Je bil ravno začetek trgatve in mnogo ljudi je bilo zaposlenih z trganjem grozdja.
Vkljub temu se je zbralo precejšnje število članov na sejo, katera se je vršila pri rojaku Kum-pu v Jordanu. Imel sem tako priliko se spoznati z onimi kateri nisem še videl in videti one z katerimi smo se mučili po rudnikih severne Ontarije. Kot sem ¡sprevidel ni prav lahka stvar za sklicati sejo ali udeležiti se iste: Prvič, vsled razdalje, so namreč po več milj drug od drugega, drugič, vsled zaposlenosti, da pospravijo pridelke, kakor grozdje, paradižnike i. t. d.
To sta dva problema s katerimi se morajo naši rojaki v St. Catharines boriti in zahteva požrtvovalnosti od člana če se hoče udeležiti seje.
Tretji je pa tudi katerega ne sinemo prezreti, da imajo par takih, kateri niso prav prijazni našemu gibanju. Zakaj? Tega menda sami ne vedo. O teh le toliko, da jim bo nekoč v resnici žal, po-vešali bojo gleve kajti mnogi njim enaki jih že danes ne nosijo preveč visoko.
Torej to je St. Catharines na prvi pogled. Na drugi, so pa vkljub naštetim potežkočam zelo delavni in požrtvovalni. Odobrili
so vsoto $250 za bolnišnico v Jugoslaviji, iz blagajne, poleg tego bojo še nabirali na nabiralno polo. V kampanji za novo članstvo po prvem oktobru so si vzeli njihovim razmeram primerno kvoto, katero tudi upajo izpolniti.
Ko to pišem sem tudi dobil pismo iz Port Arthura, da so si tudi oni vzeli kvoto za deset novih članov. Razveseljivo je, da ravno one naselbine katere imajo precejšne potežkoče, so stopile - prve v akcijo za izpolnitev enega od konvenčnih zaključkov.
Kaj pa nameravajo: Windsor, Kirkland-Lake, Timmins, Sudbury, Noranda in naš Vancouver, je še zastrto z zagrinjalom, katero se bo tekom kampanje odgrnilo. Vsled tega mi naj tajniki odseka poročajo vse kar se je storilo v tem pravcu.
V tej kampanji' ne prepustimo niti enega Slovenca, da ga nebi vprašali, da naj pristopi v Z.K.S. Kajti danes nas priganja čas in izkušnje naroda v starem kraju. Mnoga pisma nam jasno pričajo, da najhujše žrtve Slovenskemu narodu so bile prizadejane po do-, mačih sovražnikih in izdajalcih
Slovenci, časi so resni, bodimo pripravljeni v vsakem slučaju pomagati našemu narodu. Dobro so nam znane vse intrige katere hočejo skovati ostanki fašizma. Naš narod v starem kraju je v prvi črti na straži, da si ohrani kar si je s težkimi žrtvami priboril. Dajmo mu vso pomoč! Vsi v organizacijo, Zvezo Kanadskih Slovencev.
J. Smrke, gl. tajnik
Katoliškem Slovencem v pomislek
Moj vtis iz Sudbury
Windsor — Ob priliki naše konvencije, kar mi je nalagala dolžnost da se je kot član izvršnega odbora vdeležim, se mi je obenem prožila priložnost, da sem obiskal Sudbursko naselbino, v kateri še nisem bil do sedaj. Torej nisem poznal Sudbury kot očevidec, pač pa sem imel sliko o njem kolikor sem razvidel iz raznih časopisov, ter iz pripovedovanja raznih ljudi kateri so prišli v Windsor, bodisi na počitnice ali pa za stalno. Kot sedaj vidim je bila ta slika le polovična. Sedaj imam čisto drugačen vtis o Sud-bury-u namreč bolši in lepši. Ko smo prišli tam, lep sprejem, veseli obrazi, čistega gostoljubja. Vse povprašuje, kako ste, kje boste jedli, kam boste šli spat, i,t, d.
Zbrali smo se v Hrvatskem Narodnem Domu, ter začeli z otvoritvijo konvenčnega zasedanja, katera se je vršila v najlepšem redu. Čitali ste že o vsem tem v Edinosti vsled tega se bom jaz omejil samo na vtis, kateri mi je ostal v spominu.
V kuhinji H. N. D. so delale naše ženske in dekleta, med njimi se je mešal J. Slovenec. Bilo je vse kot na vretenu, pripravljal se je velik banket v počast našim delegatom in delegatinjam, kakor tudi gostom tretje- konvencije Z. K. S. Naj izrekam moje priznanje, kuharicam in dekle-tam katera so stregla in seveda, J. Slovencu, ne samo kot expertu, pač pa tudi za njegovo požrtvo-
valno delo. Banket je bil prvovrsten, vsa čast vsem kateri so sodelovali.
Po končanem banketu, so pa vrli Sudburčani nas zabavali z prav lepim koncertnim programom. Program so izvedli prav iz-borno brez razlike odrasli ali mladina.
To mesto je bilo pred leti poznano kot Inco. trdnajava in je še pred dobrimi par leti organizirala druhalske tolpe, da so razbijali uniski urad in delavsko gibanje, če se ne motim se je tudi na našo žalost, našlo par naših "ju-dežev" kateri so opravljali ta grdi špijonski posel. Danes je vse drugače. Močan delavski pokret, močna unija, daje Sudbury-u lepše lice in lepši sloves po celi Kanadi. Radoveden sem kaj si sedaj mislijo oni vohuni? Menda še vedno čakajo kot pes na kost, da se povrnejo oni časi da bojo lizali Inco. pete, ter tožarili napredne ljudi.
Naj bo to tako ali drugače, le to je resnica, da so sedaj prezira-ni od naroda in hodijo okoli osramočeni kot psi ko pridejo iz obranega vinograda.
Končno še to, videl sem da v Sudbury-u prav tesno sodelujejo, vse tri bratske zveze, ter V. P.-D. B. Kar se je očitno pokazalo pri delu v Svetu Južnih Slovanov, kar tako naprej, do še bolj složnega delovanja. Vzgled naj nam bo naš narod v starem kraju.
J. Miketic, Gl.predsednik
Razno iz Sudbury
Tukaj v naši naselbini je mnogo zanimanja, kadar Slovenci priredimo kako zabavo ali kaj podobnega. Tako smo tudi ob priliki naše konvencije, z uspehom izvedli naš prvi banket z koncertom v s-plošno zadovolstvo posetnikov, kajti do sedaj še nisem slišal ni-kakih pritožb.
Pri vseh naših uspehih, pa ne smemo pozabiti ene druge važne stvari, namreč da nam je naša slovenska vlada po svojem predsedniku, tovarišu Boris-u Kidriču, poslala brzojavni pozdrav. Kaj vse to pomeni ? Prvič, da po tisoč-letni borbi za našo narodno neodvisnost imamo svojo narodno vlado, katera v resnici skrbi za narodne interese. Dokaz temu je, da se je spomnila na nas akoravno nas je malo v Kanadi po številu, vendar se je spomnila na nas ter nam poslala pozdrav. — Kdaj in od katere vlade ..smo mi slovenski izseljeni«, prejeli kaj takega?
Drugič pomeni tudi to, da smo na pravi poti, da korakamo naprej v duhu časa, ter da bomo prispeli do cilja, ko bo tudi preprosto ljudstvo imelo nekaj besede. Z radostjo smo prejeli pozdrav, zato tudi; mi Slovenci in Slovenke stopaj-mo v vrste Z.K.S. da s tem pokažemo da stojimo trdno in neomaja-no za njimi. Pozdrave smo tudi dobili, od federalne vlade Jugoslavije po maršalu Titu, od Jugoslovanskega Rudečega križa, od poznanega N. Kovačeviča kateri je sedaj poslanik v Bulgariji, i.t.d. To vse nam kaže kako važna je organizacija Z.K.S. katera stremi za
ciljem da bo imel delavec in kmet iste pravice kot vsi drugi stanovi.
Iz Sudbury-a so odšli trije dobri člani to so; J. Mihelič Tony Kobe-tič, in F. Zupančič, tovariši bodite trdni, za pravico se borite kot ste se dosedaj. Tudi žalostno vest imam za poročati, namreč da je umrla Mrs. Any Grof roj. škul. Rojena je bila dne 19 marca leta 1899, v Virovitici Hrvatska. Oče kakor že rečeno se je pisal Škul, bil je doma iz Ponikve pri Dobrem polju. Poročila se je leta 1919. V Kanado je prišla z sinom Rudetom in hčerko Ano, leta 1928 za svojim možem Andy Grofom.
V nedeljo 2 spt. je bila še na našem koncertu prfiv dobre volje. V ponedeljak se ni počutila dobro, nakar so jo odpeljati v St. Joseph bolnico, kjer je v petek 7. spt. u-mrla. Pripeljali so jo v soboto zvečer v Hrvatski narodni dom. Izpre-vod se je vršil v nedeljo ob 4.30 uri popoldne. Nagrobnice so ji zapeli slovenski fantje in možje.
Zapušča moža, sina Rudi-a, hčerko Any poroč. Sudac Družini Grof naše iskreno sožalje. Tebi rojakinja pa naj bo lahka Kanadska gruda.
Frank Zaic
Prince George — Dragi tovariš urednik: Pošiljam dve novi naročnini in v to svrho deset dolarjev, kar je po tri dolarja za vsako naročnino in po dva dolarja za tiskovni sklad Edinosti.
Joe Kastelic
Iz Lamonta se poroča da se je ustanovila ne-k a "Liga katoliških S1 o-vencev v Ameriki".' Stavila si je nalogo da bo skrbela za "vernike" (Musolinijevega in Hitlerjevega tipa kakor izgleda) v izgnanstvu. Češ, da je vera v nevarnosti. Znano pa nam je da Dr. Mikuž skrbi za verske stvari, skupno z duhovščino katera je bila na strani slovenskega naroda v času težkih preiskušenj. Zato jaz dvomim da bi ta "Liga" mogla kaj izbolšati. Drugič, izgnanci katere ima v mislih ta "Liga" niso nič drugega kot tisti fašistični pomagači in fašisti, kateri so zbežali pred sodbo slovenskega ljudstva. Poznano je tudi dejstvo, da je sedanja narodna vlada pod vodstvom maršala Tita razglasila že dve amnestije, za povratek takim kateri so iili zavedeni ali kako drugače pomagali nazi-fašizmu. Torej, ni potrebno da je sedaj kdo v izgnanstvu, ako se ne počuti da je kriminalec, ako pa vkljub temu ostane v tujini, ter rovari proti sedanji narodi vladi, pa ne samO da ni vreden pomoči od strani poštenega naroda, ampak bi se ga moralo poklicati na odgovor, tam kjer se nahaja, ker to so izvržki katere je narod izpljunil.
"Žal, nobena mednarodna dobrodelna organizacija jim, kakor od povsod tožijo doslej negre na roko", dobesedno tako se oni pritožujejo, ironično priznanje.
Jaz bi tukaj rad samo nekaj vprašal tajnika te "Lige": Kaj pa potem mislite da smo Slovenci "vantgarda" svetovnega fašizma, da bomo mi prvi podpirali fašizem v tako razgaljeni obliki. Torej s takimi zadevami se peča ta "Liga". Kje je bila takrat ko so tisoči v domovini umirali od nemških in laških mesarjev ? Z njimi so bili in se z naslado veselili njihovemu trpljenju. Ne pozabite ameriški Slovenci, da so prav oni za katere ta "Liga" kriči na pomoč, pobijali tvoje brate in sestre. Tudi tega nikar pozabiti, da z peklenskim izbruhom pripravljajo tla za nov pokolj to je jasno, ker brez tega ne morejo upati na povratek v domovino katero so tako nesramno izdali, sovražniku našega naroda.
Ne moremo mimo iti, da se nebi spomnili na pisanje "A. Domovine" in njene spremljevalke "Ave Marije" ob času priklopitve Austrije k nemškemu rajhu. Takrat namreč je zadela nesrečna usoda tudi naše koroške Slovence. Gornja kombinacija je spevala takrat, potuhnjene slovospeve,
čes kako srečni so koroški Slovenci ker so prišli v tako državo kot je nemški "rajh". Mi smo takrat povedali resnico, da je to zločin, da je to krivica. Torej kdo je bil na pravem? Vsled nacističnega osvajanja se je pričelo svetovno klanje; na desentine milijonov ljudi, obojega spola, od novorojenčka do starčka so postale žrtve tega groznega klanja.
Ni pa bila samo Koroška, ali Slovensko Primorje katerih nesreča je bilo veselje teh ljudi, ako sploh zaslužijo to ime. Mi se še vedno spominjamo njihovega pisanja proti vsemu kar je bilo naprednega, proti vsem kateri so se trudili da se odvrne gorje katero je zadelo človeštvo.
Prepričan sem da vsak izmed nas bi bil vesel, da se več ne spominjamo tega gnusnega dela, toda trgovci smrti so zopet na delu. Okužiti hočejo svet z zavijanjem resnice, napraviti ugodna tla za še strašnejši pokolj, če se jim bo posrečilo. Upajmo da se jim ne bo, vendar je pa dobro biti oprezen in ne nasedati takemu
jadikovanju, pa čeravno pride izpod duhovniške halje, kajti pod to haljo je skrito bodalo ki je namerjeno v tvoje srce in srce tvoje lastne matere, očeta, brata in sestre.
Zato ne "Liga" katero si zamišljajo v Lamontu nekateri, ampak Liga katera se bo znala postaviti v bran za pravice in čast našega naroda v Ameriki in to je SANS. V SANS-u zberite vse sile kar je dobrega in poštenega, ter tako zložno pomagajte izro-pani domovini ne pa izbeglim zločincem, katere tako vneto zagovarja A. M. in A. D.
Te vrste niso pisane zato da se hoče s tem braniti kogar koli, oni v domovini, kakor smo videli, se znajo braniti, v vseh okolščinah tudi če bi jim mi ne pomagali, temveč zato, da bi se mi na tem kontinentu ne mazali rok z krvjo naših bratov ter da bi branili sebe in svoje čast. Izdajalci pa naj uživajo sad svojega lastnega nagnusnega dela dokler ne padejo v roke stroge pravice.
J. S.
Kdo posnema Gobelsovo teorijo
Sudbury: — Dostikrat čitam v nekaterih časopisih kot naprimer A. Domovini kako opisujejo in obrekujejo partizane in osvobodilno vojsko Jugoslavije. Toda danes je že čas, da vsak pameten človek kateri misli z svojo glavo vidi Kaj so partizani in kaj je osvobodilna vojska.
Če gremo nazaj par let vidimo kako so tudi takrat partizane slikali seveda ne take kot so v resnici, ampak velike, gorostasne z velikimi brkami in srepim pogledom.
Ko so se tuji časnikarji opogumili, ter šli pogledati, da sami v resnici vidijo te gorostasne ljudi, kakoršni so jim bili naslikani. Presenečeni so bili ko so se srečali z mladimi fanti in dekleti in jih vprašali kje so partizani. Oni so jim odgovorili, da so to oni sami. Niso jim spočetka verovali dokler jih niso sami videli v akciji in se tako na svoje oči prepričali, kdo so ti gorstasni partizani.
Zato rojaki, nam ni treba poslušati takšne izrodke in klepe-tače, kaj govore in pišejo. Mi dobro vemo da partizani in naro-
Kako si boste post!ali tako boste ležali
Ko smo zvedele žene iz Sel v Beli Krajini, da so razpisane po vsej Sloveniji volitve v Narodno osvobodilne odbore, smo se zbrale na sestanku in se pomenile o tej stvari. Veste, naša vas je volila že v začetku leta 1944., ko je nas z vseh strani še ogrožal zverinski okupator in še hujši domači izdajalec. Po pravici vam povemo da smo malo zaskrbljene, kako boste izvedli volitve. Mi imamo izkušnje in od tod naša bojazen, da ne boste dovolj previdni pri tem vašem velikem prazniku, ki ga boste v teh dneh doživljali, ko boste sprejeli oblast v svoje roke.
"Kakor si boste postlali tako boste ležali" pravimo pri nas. Zato odprite oči in še pred volitvami odvrzite vse tisto, kar je gnilega, ker če ne boste tego sedaj pred volitvami storili, se vam bo pozneje hudo maščevalo. V vasi blizu naše, se je vrinil v odbor človek z namenom, da bo samo sebi koristil, drugim vaščanom in pa ljudski oblasti škodoval. Da bi videli razliko dela in uspeha v naši in oni drugi vasi! Mi smo se lahko vrgli na delo ne da bi nas kdo oviral, tam pa jim je ta človek samo nagajal, da niso mogli nikamor priti naprej.
Samo en primer: Koliko smo v Beli Krajini žrtvovali za vojsko, vem je gotovo že znano. Ko je nekega dne prišla potreba, da bi dotična vas zbrala nekaj hrane za naše fante, so bili ljudje kot vedno pripravljeni dati. Pa se ti najde ta človek, ki se je samo iz špekulanstva vrinil v odbor in začne nergati: "Ljudje, pomislite na sebe, če bomo dali vojski bomo ob vse. Pomrli bomo od lakote!" S takimi besedami je dosegel, da ljudje niso dali toliko, kot, bi, če ne bi bilo tega škodji-vca. Naša vas, ki je veliko bolj revna od sosednje, je pa zbrala veliko živeža in ga dala naši vojski. In kakor vidite — nismo umrli!
Danes je naša naloga, da obnovimo razrušene hiše, mostove in
tako naprej. In mi bomo to storili, ker nimamo ljudi, ki bi nergali, zabavljali in nam metali polena, pod noge. Pazite na take ptice in nikakor nedopustite, da bi vas motili pri tej nalogi. Proč z njimi!
Na skupnih sestankih otipajte vsakemu posameznemu kandidatu obisti. Posežite v njegovo preteklost: kaj in kako je delal med vojno, ali je bil s srcem pri OF ali samo iz špekulanstva. Potem pomislite, če je najbolj sposoben. Če boste tako napravili, se boste rešili črva, ki vam bi pozneje pri delu veliko škodoval.
Verjemite nam selškim ženam, da vam želimo s tem pismom samo dobro in če boste delali tako, kot vam me svetujemo, smo pre-pričene, da se nas boste večkrat s hvaležnostjo spominjali. Z vami vred bomo vesele, če bodo vaše volitve izpadle tako, da boste imeli res ljudsko oblast.
žena iz vasi Sela
Zgornje pismo na slikovit način opozarja volilce pred posameznimi špekulanti, kateri so našli za shodno, da se vrinejo kjer le morejo v odbore, da škodujejo skupni stvari našega naroda. Toda na enak način opozarja vse one, kateri so računali, da bodo preprosti vaščani vzeli vse za gotov groš. Pismo žene iz vasi Sela, je jasen primer preporojene slovenske vaščanke, katera se je v teku minule vojne dvignila na površje in gleda z odprtimi očmi kaj ji je storiti kot ženi in kot materi v borbi za interese svoje vasi, sosednje vasi in sploh slovenskega naroda. Ona pravi: Pre-tipljite preteklost vsakega kandidata predno boste odali svoj glas na volišču! In to bi morali posnemati volilci vse povsod ne glede pri kakšnih volitvah. Ured.
Mont. Park, Alta. — Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku šest dolarjev za dve ponovni naročnini.
Frank Mekis
dna osvobodilna vojska ni padla iz kakega novega planeta, ampak se je osnovala iz naroda, in ta narod so naši lastni, rodni bratje, sestre, matere in očetje. Naj le ti propali klepetači pišejo in govore kar hočejo ali pa magari če se tudi na glavo postavijo, jim ne bo nič pomagalo. Naš narod je zmagal, priboril si je svobodo, zanjo je prelil potoke krvi in na tisoče in tisoče žrtev je padlo v borbi proti krutemu roparskemu sovražniku, fašizmu. Zato bojo oni tudi znali braniti sadove zmage, ker ni samo zapisano na papirju, ampak v srcu vsakega poštenega, svobodo ljubečega človeka.
Na žalost je še par slovenskih časopisov, da se vedno zaganjajo in blatijo ta naš ubogi narod. V tem se najbolj "odlikuje" Ameriška Domovina. Ona bi dobila prvo nagrado od Gobelsa če bi bil še živ, da se ni scvrl v pepelu nekje v Berlinu. Mi in oni sami vedo da ne odgovarja resnici kar pišejo. Ni še dolgo tega ko sem čital v A. D. kako stroga je komunistična diktatura in cenzura v Jugoslaviji, čes da ne pustijo nič drugega ven iz Jugoslavije če ni v prid partizanstvu. Jaz bi pa samo rad vedel, od kod oni dobivajo tako "resnična in zanesljiva poročila". Iz Jugoslavije gotovo ne če je tako stroga cenzura kakor sami pišejo. In še takole zapišejo: "To smo dobili iz zanesljivih virov". Kje so njihovi zanesljivi viri, tega pa sam Bog ne ve. Kar pa piše progresivno časopisje je pa za njih sama komunistična propaganda.
Par let nazaj mi je prišla v roke ena mala brošura katero je, kot je bilo navedeno, izdala "Zveza Slovenskih Župnij v Clevelan-du U. S. A.". Dotični kateri je to pisal, dobro ve in mi vemo, kar je bilo pisano ni odgovarjalo resnici. Jaz sem jo trikrat prečital, pa še nisem vedel ali je on pisal iz glave ali iz trebuha. Kateri ste čitali se gotovo spominjate kaj je bilo pisano na prvih par straneh, koliko milijonsko škodo so naredili partizani, da bi človek res mislil kateremu ni poznano koliko je Slovencev, da jih je mi-ljone in miljone, a nas je vseh malo več kot en miljon. In malo naprej, par strani pa piše da je nekaj malih skupin partizanskih "banditov", ter da je prišlo dve divizije Nemške vojske na odmor, in so tisto vse uničili. Sedaj pa vidi pisec tistih laži in mi vidimo, koliko je bilo resnice, kajti tiste male skupine "banditov" kakor jih je on imenoval, so še tam ostale, tudi so priznane po zaveznikih, a nemške divizije katere so prišle tam na odmor, pa mislim, da jim je čas že potekel, za njihove počitnice. Kaj pravite vi tam okoli A. D. in & na to?!
Zato ne dajmo se varati takšnim propalicam kateri so padli tako nizko da bi svoj narod utopili v žlici vode, kakor pravi pregovor ako bi ga mogli. Pomagajmo rajši našemu trpečemu narodu sedaj ko mu je pomoč potrebna, jutri bomo morda mi od njih iskali pomoči. ■
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti.
J. Nemanič
Ne bomo klonili
Leta 1918 smo prepustili usodo naše domovine gospodi za zeleno mizo. Zaigrala jo je. Dopustila je, da so nam začrtali meje po sredi naše zemlje in prepustila Primorsko in Koroško tujemu im-pirializmu. Naše trpljenje pod tujim jarmom nas je naučilo, da moremo le svoji oboroženi pesti zaupati svojo svobodo. Zato smo se takrat, ko je ves svet klonil dvignili v upor vsi Jugoslovani v okviru meja Jugoslavije in izven nje. Z ogromnimi žrtvami smo si priborili pravico, da o usodi svoje zemlje sami odločamo, pravico, ki nam jo je potrdila atlantska deklaracija.
Naše vojaške in politične zmage so nam kljub naporom mednarodne reakcije, da nam iztrga priznanje zunanjega sveta, pridobile zagotovitev naše suverenosti s strani zavezniških držav. Prvo tako priznanje nam je dala Sovjetska Zveza, ko je ob prestopu Rdeče armade na jugoslovanska tla prosila za privoljenje jugoslovansko vlado. To je bil ponovni dokaz, kako Sovjetska Zveza spoštuje pravico narodov do samoodločbe. Jugoslaviji je Sovjetska Zveza nudila največjo podporo v borbi za priznanje suverenosti, ki so nam jo reakcionarni krogi odrekali.
Danes so se naši narodi spet znašli v težkem mednarodnem položaju. Isti reakcionarni krogi, ki o ovirali mednarodno priznanje nove Jugoslavije, nam danes oporekajo s krvjo priborjeno pravico, ki jo atlantska deklaracija jasno priznava malim narodom, pravico o kateri je maršal Tito v svojem zadnjem govoru dejal naslednje: "Ni nam trebna s silo osvajati tistega, kar je naša pravica, ker verujemo, da bomo zavezniki izpolnili svojo obljubo, dano v Atlantski pigodbi, da bodo narodi, vsi narodi, ki so bili zasužnjeni, imeli pravico, da sami odločajo o svoji usodi. V tem primeru se nam ni treba bati za naše tamkajšne brate".
Smatramo, da smo s svojimi borbami, z našimi žrtvami, z našimi napori ob strani zaveznikov dovolj jasno pokazali, da smo zve« sti skupni zaveznišk' stvari in da ne želimo ničesar drugega, Kakor da živimo v miru in da bodo naši zasužnjeni bratje osvobojeni.
In spet je danes Sovjetska Zveza, ki nam nudi v mednarodnem svetu prva oporo v naših pravičnih težnjah. "Pravda" je 27 maja objavila članek, v katerem pravi:
Izredni vik in krik, ki se je dvignil v zvezi z vprašanjem Trsta in izzivalno hujskanje ob tej priliki, nam vsiljuje misel, da je namen te hrupne kampanje, nadomestiti tehtne razloge proti temu, da bi Jugoslavija uresničila svoje zakonite pravice, pridobljene po veliki, slavni in junaški borbi. Medtem je dalo razpravljanje, ki se je začelo v zvezi z osvoboditvijo Trsta po jugoslovanskih četah, prosto roko vsem nasprotnikom sodelovanja zavezniških sil, vsem prikritim in odkritim sovražnikom trdnega miru in svetovne varnosti, da so mogli sprožiti nebrzdano kampanjo, ki ima namen zastrupiti radost svobodoljubnih narodov ob veliki zmagi, podnetiti sumničenja in negotovost glede prihodnosti, preprečiti razvoj sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, vsejati seme bodočih prepirov, ko medtem pa ne daje ostališče Jugoslavije nobene osnove za napačno razlaganje.
Jugoslovanska vlada ga je jasno označila v oficijelnih izjavah. Tako je nota jugoslovanske vlade v odgovor Združenim državam in Veliki Britaniji poudarila, da ima jugoslovanska armada kot ena izmed zavezniških enako pravico kot one, da ostane na ozemlju, ki ga je osvobodila v krutih borbah proti skupnem sovražniku. Nadalje nota naglaša, da vztrajanje jugoslovanskih čet v Trstu, Istri in Slovenskem Pri-morju nikakor ne pomeni, da bi hoteli vnaprej posegati v odločbe mirovne konference glede teh krajev, kajti demokratična federativna Jugoslavija je nasprotna enostranskih aneksijam.
In prepričani smo, da bodo svobodljubne množice sveta, s katerimi smo šli skupno v boj za izpolnitev načel atlanske deklaracije, podprle naše pravične zahteve.
Mi pa ponavljamo z maršalom Titom, da raje poginemo do zadnjega, kakor da bi pripognili glavo.
(Primorski Dnevnik)
DOLOMITI
Kirkland Lake — Cenjeni: Tu pošiljam $3.00 za nadaljno naročnino.
A. Preveč
(Iz 2 strani)
(Edvard Kardelj); veliki Titov soustvarjalec nove Jugoslavije, svoje najlepše stvari. Še danes je človeku, ki pozna vzroke in zgodovino vseh teh sestavkov in brošur, toplo pri srcu, ko se spomni velike in neodjenljive člove-čanske ljubezni tega človeka. Vedno se smehljajoč, poln vere, zdravega optimizma in velike ljubezni do sočloveka, je bil naše predragoceno sonce, ki je znalo in moglo pregnati vsako meglo in še tako težak oblak. V Žerovni-kovem grabnu ali pri Kelnaču pod Hruševim je tedanji politko-misar glavnega štaba Peter (Boris Kidrič) sproti, a trdno in nepreklicno izdeloval politično-vojaške načrte, krepil in z železno voljo in nepopustljivostjo ustvarjal okupatorju najobčutnejšo pest: prve slovenske brigade.
In če bi našteval dalje, bi ne bilo ne prostora ne časa. Bili so vse to tako veliki dnevi in noči, da bi vsak od teh zaslužil polno pozornost. In v teh so živeli veliki in dobri ljudje. Roka je znatno prešibka, da bi jih dovolj močno in jasno prikazala ljudem, pa človek nazadnje tudi ne ve, kje bi začel. Ali pri teh ljudeh, kot politikih in državnikih, ali samo kot pri ljudeh. Vem, ne bo jim všeč, vem pa tudi, da mi bodo kot znancu odpustili.
Obiskal sem sedež Izvršnega odbora na Babni gori. Sonce je zahajalo in okupatorjevi hlapci na Korenu so že hiteli prižigat luči okrog postojanke, da je izgledala kot pravljični in začarani grad. Dobil sem vse doma, kar je bila sreča. Saša (Josip Vidmar) je ležal obvezan in godrnjal nad Cedri-kom (dr. Obračunčem), ker mu je spulil, ne vem ali preveč ali premalo zob, a zraven na šahovski deski neusmiljeno mrcvaril Jako (generallajtnant Jaka Avšič) in še pazil na vsako besedo, ki smo jo izpregovorili. Pavle (minister Edvard Kocbek) je sključen ob mizi kot veliki idealist spravljal na papir še vedno svoju največjo željo: pridobiti in prikleniti k borbi duhovnike in verne ljudi. Na skeptično mnenje, da se mu bo drugo pač posrečilo, prvo pa ne, ni imel časa odgovarjati. Spet se je sklju-čil in pisal in črtal naprej. Gašper (minister Tone Fajfar) je mirno, kot da ni nikogar ne v sobi ne na svetu, nekaj pisal, Drejče (sekretar Lubej) je Andreju (dr. Rusu) razlagal o najnovejšem razvoju
ruske ofenzive. Vse je bilo nekam živahno, precej podobno panju. Tako po majhnosti hiše kot po delu. In skoro bi prezrl Miho B (podpredsednik dr. Brecelj), ki si je že v mraku pred ogledalom drezal z zobotrebcem v zobe. Razložili in poučili so me, da si plombira zob. Ker je bil takrat nekak zdravstveni referent za nas vse, se je z solznimi očmi sicer, vendar pa le obrnil in se uslužno ponudil, da jih plombira tudi meni. S taktom sicer, a odločno sem odklonil.
Polagoma so dokončavali. Jaka je bil seveda matiran, Saša se je smejal, Gašper se je zagledal skozi okno, Drejče je zgibal karte in zapiske in samo še Pavle je hitel spreobračati. Razgovarjali smo se in govor je tekel gladko in neprisiljeno kot med ljudmi, ki jim je že zdavnaj jasno marsikaj, ki so ene misli, ene poštenosti in ene ljubezni. In nazadnje, bog ve kdaj, so celo zapeli. Začarani grad na Korenu se je svetil in nad Ljubljano je bilo svetlo kot da bi gorela. Bila je res v peklu in v vicah.
Obisk pri Luki (minister Lesko-šek )je bil redno krajši. Veliko sva se pomenila in' misli tega stvarnega človeka so bile jasne, odločne in koristne. Luka je bil vselej človek stvarnosti. Tudi v tem, da je razdal vse, kar je imel, če je uvidel potrebo.
To so Dolomiti z naše, — človeške in partizanske strani. Dolomiti, kjer sem našel prvič v življenju prave ljudi in resnične prijatelje. Res je, da tudi borba sama že druži ljudi. A svet in človek se v bistvu ne spremenita nikdar. Je in ostane: veliko in ne bo nikoli minila.
Zadnjič sem obiskal te kraje. A kaj pomaga ko ni več tako, kar nas ni. Vmes je že čas, roka okupatorja in izdajalca. Zastonj sem na Osredku iskal generala Jako, ki je bil takrat Vez čas nejevoljen na ljudi, ker so imeli njega za duhovnika in ne mene. Pri Gavgarju je porušeno, na Babni gori tudi in Lukovega bunkerja nisem mogel več najti. Škoda, morda ima še kaj zame.
Parentum, Pa. — Cenjeno uredništvo: Tukaj vam pošiljam šest dolarjev za dva nova naročnika.
Sprejmite naše čestitke k tretji obletnici in mnogo uspeha Edinosti.
John Starih«
Dekleta ki so tekmovala na okrožnem Pikniku
SPOMIN IZ OKROŽNEGA PIKNIKA — "TITOV DAN", KI SE JE VRŠIL V JUŽNEM ONTA-RIO.
VEČ KOT 3 TISOČ NAŠEGA NARODA SE JE VDELEŽILO TE VELIČASTNE MANIFESTACIJE.
Drugo nagrado je dobila MARY BUKOVEC, iz St. Catharines
Zmagovalka HELEN VIDLIN, iz Toronta
Tretjo nagrado je dobila ANIE PRPICH, iz Hamiltona
MARY STANIČ, iz St. Catharines
BARBARA IGERČIČ, iz Wellanda
OLGA BIČAN, iz Windsora
MILICA STOJŠIČ, iz Windsora
ANGELA ZAKRAJŠEK
iz Port Colborne
Zalivala našim mladinkam
MARY ANZIN, iz Toronta
MARY BRKOPEC, iz Hamiltona
Tukaj prinašamo posnetek fotografij tekmovalk, ki so tekmovale med seboj, ob priliki okrožnega piknika, ki se je vršil julija meseca in je bil znan kot "Titov Dan". Da je bila to res ena zelo redkih svečanih narodnih manifestacij, nam potrdi število vdele-žencev in tudi gmotni uspeh. Vde-ležilo se je tega velepomembnega dneva preko 3.000 Kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih južnoslovanskih izseljencev, kateri so z svojo vdeležbo oveličali manifestacijo narodnega edinstva in tudi vdanost narodom Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita.
Ta "dan" so enako oveličale naše vrle Mladinke iz raznih naselbin v Južnem Ontario. Vse so pridno in marljivo zbirale dobrovolj-ne prispevke in z tem največ doprinesle gmotnemu uspehu okrožnega piknika. Kaj navadno je, da vse niso mogle dobiti prvo, drugo
Plesna zabava
Mladinski klyb "Tito" v Tim-minsu, priredi plesno zabavo v nedeljo dne 14 oktobra.
Tem potom uljudno vabimo vse člane in članice, ter Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate, da se udeleže naše zgoraj omenjene zabave.
Odbor:
Opomba: V vašem naznanilu ni omenjeno kje se bo vršila plesna zabava in ob kateri uri začne. Zato naprošamo naše rojake v Tinini insu, da se ravnajo napram lokalnemu naznanilu glede prostora kje se bo vršila zabava in ob kateri uri začne. Ured.
Vabilo na plesno zabavo
Seja ZKS v Windsoru
Redna mesečna seja ZKS v Windsoru se vrši v nedeljo dne 14 oktobra pri br. J. Smoletu na 809 Belle Isle Ave.
Na dnevnem redu bo, kampanja novih članov, okrožnica gl. uprave ZKS in razna druga poročila.
Seje so javne, se vsaki lahko vdeleži, naročniki Edinosti dobro došli.
Začetek seje ob 7 uri zvečer.
Tajnik
Mladinski klub priredi plesno zabavo v soboto dne 13 oktobra v dvorani, 386 Ontario St. Začetek ob 8 uri zvečer.
Čisti dobiček je namenjen za pomoč vojnim sirotam v starem kraju. Ob tej priliki bodo na ras-tavi tudi razne slike iz starega kraja, katere vas bodejo prav gotovo zanimale. Vsled tega uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže.
Vstopnina 50 centov po osebi. Vstopnice lahko dobite pri vseh članih in članicah Mladinskega kluba.
Odbor
DRUŠTVENE VOLITVE
Sporočam mladinskemu odseku št. 12 Novo Mesto, St. Catharines, da se bodo vršile volitve za novi odbor na farmi Frank Mikolič-a, dne 28 oktobra ob 2 uri popoldne.
Vodja Mladinskega odseka Vinko Počagar
širite čitajte in postanite
i ■ ^
naročnikom Edinosti
Banket z koncertom
Katerega prirejuje organizacija Saveza Kanadskih Srbov, v Sudbu-ry v nedeljo, 14. oktobra v Polski hali, prične se točno ob 6. uri zvečer.
Banket in koncert se prirejuje v počast vojakom kateri so se povrnili iz Jugoslavije, oni bojo obenem tudi govorniki na tej prireditvi, to sta:
Miloš Grubič in Stevo Serdar ..........
Ob tej priliki se bo tudi kazal po naše govoreči film-žive podobe z izrazito scenarijo — poln naših narodnih pesmi in godbe.
Vabimo ves srbski, hrvatski in slovenski narod, iz mesta in okolice da se te prireditve vdeležite v polnem številu. Za dobro postrežbo vam jamči.
Odbor
Pisma naših naročnikov
West Grand Forks — Spoštovano uredništvo: Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico v znezku $20.00 in Vas prosim, da isto izročite za pomoč narodom Jugoslavije tudi en dolar za podaljšanje naročnine.
Anton Stukel
ali tretjo nagrado, toda vsaka od njih je dobila prvo nagrado priznanja od članov in članic treh bratskih Zvez. kakor tudi številnih vdeležence^e za njihovo dobro in vse hvalevredno delo.
Vredno je na tem mestu pripomniti vzornost mladinke Mery Anzin, katera je v takih tekmah v
tem in prejšnih letih zbrala nad 1,000 dolarjev, Članstvo odseka Zveze Kanadskih Slovencev v To-rontu, ji izreka posebno zahvalo, za njeno dobro delo in obenem upa, bo imelo njeno podporo v bodoče. Izreka zahvalo vsem drugim mladinkam, katere so doprinesle svoj delež gmotnemu uspehu okrožnega piknika.
POZOR
Detroit - Windsor
V soboto 13-ga oktobra zvečer ob 7.30 o S. D. Domu 437 Liver-nois, Detroitu.
"RDEČA ZVEZDA IN PESEK" :prikazuje življenje jugoslovanskih beguncev v taborišču v E1 Shattu, v Egiptu. Ta dokumentarni film je bil posnet za UN-RRA-o. Film priča, da naši jugoslovanski ljudje niso obupali, ko so morali zapustiti svojo domovino. Niti peščena puščava samota ni strla teh naših ljudi. Ko so prispeli v taborišče, niso čakali, da jim drugi vse pripravijo in uredijo, kajše, na delo so šli sami ter si zgradili taborišče in uredili svoje življenje v njem. Postavili so si šolo, cerkev, splošno kuhinjo in pralnico, šatore, napeljali so si vodo in električno razsvetljavo ter, odprli razne delavnice za taboriščne, potrebe. Spoznali boste, da naš jugoslovanski človek ni klonil v svoji nesreči, temveč je vse težkoče vzdržal in prenesel vedro in s samopomočjo in zavestjo, ki je zadivila zaveznike. Nič jim ni bilo pretežko ali nemogoče. Pri najtežjih naporih so prepevali. Prepevali so o svoji borbi, o svojem ljubljenem vodji Titu, ter o svojem novem življenju.
"LIBERATION OF BELGRA-DE": prikazuje osvobojenje bratske Bolgarske, vloga bolgarskih partizanov v čiščenju dežele fašistov, ter končno prihod Rdeče flotile in Rdeče armade na Bolgarsko. Takoj zatem se vidi ogorčena in ljuta borba za osvobojenje Belgrada. Poedine faze te borbe je videti v polni realnosti. Ju-rišanje partizanov in naval tankov Rdeče armade ter Jugoslovanske vojske osvaja ulico za ulico, hišo za hišo, belgrajska
mladina pa nudi pomoč ranjenim dokler ne dospejo sanitetni oddelki, in videti je tudi kako se bore tudi otroci. Vse to je vkljčeno v tem dokumentarnem filmu. Zaključni del tega filma prikazuje velikega Tita, zavezniške častnike ter pohod Jugoslovanske armade na Banjici. Film je spremljen s komentarji v angleščini. To bode omogočilo našim ljudem, da lahko pripeljejo s seboj k kazanju filma tudi svoje ameriške prijatelje in druge ki ne razumejo našega jezika.
IMPORTANT NOTICE
This is an urgent appeal to all our readers "to attend the Dance to be held at 386 Ontario Street, October 13, 1945, sponsored by the Canadian Yugoslav Youth Club. Proceeds of the dance will be to help clothes 25 Yugoslav babies. Campaign for clothes for babies in war-torn Yugoslavia are being held troughout Canada, and our club also undertakes to clothe 25 children.
Music will be supplied by Tito Orchestra, also photographs taken in Yugoslavia showing the struggle of the youth throughout the war will be on display as an added attraction. These pictures are very interesting and we hope every one will take the opportunity to see them.
Tickets are being sold by all members of the Canadian Yugoslav Club so don't miss out by not buying a ticket. Price .50 cents and time 8 P.M. Saturday, October 13, 1945.
For Publicity Committee,
Dorothy Majnarich.

Iz francoščine prevedla K. N.
Ogledal si je teraso gostilne, kjer je prav kar sedel. Bila je prav pripravna za opazovanje. Oid ceste jo je ločila živa meja cvetočih kapucinčkov, ki so bili pa ponekod tako redki da je z lahkoto videl skoz nje.
Naročil si je kozarec piva, potem je pa vzel iz okto-vke škatlico barv, čopič, risalni papir in stojalce. Že od nekdaj je imel veselje za slikanje z vodnimi barvami. Zdaj si je izbral ta šport, kot razvedrilo v urah čakanja, hkrati pa kot opravičilo, ¡da ostaja tako dolgo na enem kraju. Tako pač nikomur ne bo prišlo na misel vprašati ga, zakaj venomer hodi okrog gradiča Jacheres ali pa, zakaj tako vztrajno poseda na obronkih bližnjih gričev in ob bregu reke.
Izbral si je slikovit motiv, kolikor mu je pač Idopuš-čal njegov sedež na malone zaprti gostilniški verandi, in pričel na videz vneto slikati.
"Naj bo to spomin na te vznemirljive dni," si je dejal sam pri sebi.
Minilo je nekaj ur, toda cesta, idržeča iz gradiča, se je vila pusta in prazna piroti Rieuvalu.
"Morda pa danes v gradu nebodo jedli sadja", se je šalil Moreno,, "morda čakam zaman. Oh, ko bi vsaj včeraj pojedli vse sadje! Tega najbrže ne bi bil vesel samo jaz, ampak tudi prodajalec sadja v Rieuvalu."
/
Zdaj je bilo treba dati sliki samo tisti poslednji nadih plastike in slikovitosti. Zdelo se je, !d'a je imel tokrat mladi slikar dobro roko. Pogled na belo cesto, ki se je izgubljala v daljavi med zlatožarečimi polji, je bil izredno lep. Sinjina neba je bila mehka in zrak trepetajoč, kakor v vročem poznem popoldnevu. Bilo je videti, kakor da mlademu slikarju pač ni drugega mar, kakor najbolje dokončati svoje delo.
XXIV
Mlademu slikarju je postajalo že dolgčas. Tedaj je pa na cesti, držeči iz gradiča v Rieuval, zagledal dve be-looblečeni postavi. Srce mu je zaigralo. V eni izmed prihajajočih mladenk je spoznal Orano. Poleg nje je korakalo mlado, nežno dekle. Bilo je videti, da se deklici nekaj vneto razgovarjata.
Morenu bi bilo sicer ljubše, če bi lahko spoznal Ora-nino mater,, tolda tisti trenutek pač ni mogel izbirati. Moral je biti zadovoljen, da je lahko spet tako od blizu videl svojo ženo.
Ves .razburjen je nameril fotografski .aparat med cvetoče kapucinčke in ga naravnal tako, ida je sprožil lahko prav tedaj, ko sta prišli mladinki mimo gostilne.
Ko je zagleldal Orano, drobno in ljubko, prav tako nežno in milo, kakor jo je videl tisti prvi dan na Katalonskem trgu, se mu je sirce stisnilo v nemi ljubezni. Kakor v hipnozi .je sprožil. Hkrati je pa zaslišal globok, nekoliko trepetajoči glas svoje žene.
Bila je še bolj bleda in drobna kakor tedaj, ko jo je bil poslednjič videl na stezici v parku. Njene sinje oči so otožno z vrle predse; žalostno je idejala svoji spremljevalki:
"Oh, Silvija, hvala Bogu, da si tukaj! Ne veš, kako žalostno in pusto je zdaj pri nas".
"Zakaj ?" je živahno vprašala prijateljica.
"Oče je vso zadevo tako tragično zasukal".
Tovarišica je nekaj odgovorila, toda tega Moreno ni mogel več slišati. To, kar je bil slišal, mu je bilo dovolj. Morda bi se celo jezil na Orano, če bi jo bil videl veselo, koketno, razigrano; videč jo tako otožno in potrto, je tudi sam postal slabe volje. Spet je začutil vročo potrebo, da bi smel in mogel varovati svojo ženo pred1 sovražnim svetom in pred hudobnimi jeziki.
Strmel je za drobno postavo, ¡dokler ni izginila za ovinkom. Sedel je za mizo in skušal dokončati sliko,, toda ni se mu posrečilo. Ves čas mu je silil^pred oči nežni Oranin obrazek z očitajočimi, otožnimi očmi. . .
Ves razdvojen in vznemirjen je hitro pospravil slikarsko orodje,, plačal svoj zapitek in okJšel po drugi poti na železniško postajo.
xxv	v
Nista minila dva tedna, že se je mladi Španec tretjič odpeljal v Touraino.
"Bedasto bi bilo, da bi živel tj,av!d!an tako rekoč za hrbtom svoje žene, ne da bi jo smel videti, ne da bi smel govoriti z njo. Naj bo, kar hoče, tega mora biti konec. Vedeti hočem, ali moja poroka velja ali ne."
In ko je že vtretjič izstopil na postaji v Rieuvalu, si je trmasto dejal:
"Danes hočem videti, ali sem oženjen, ali nisem, če sem Qženjen„ bo oldslej moja žena živela z menoj; dovolj bom imel za oba."
Kolikor bliže je prihajal gradiču, toliko tesneje mu je postajalo pri srcu. Ni se bal srečanja z Oraninimi starši, vse bolj tesno mu je postalo ob misli, kako ga bo sprejela Orana sama.
To pot ni sedel na obronek onkraj jarka, napolnjenega z vodo, pa tudi v gostilno ni šel, kjer je bila terasa z živo mejo. S postaje se je napotil hitro in naravnost v grad, kakor da" bi ga pričakovali in kakor ida bi bila sleherna minuta dragocena.
Šel je naravnost po glavnem Idirevoredu. Vedel je, da ga lahko opazijo iz mnogih oken, toda to pot ga to ni prav nič motilo. Bil je preblizu svojega cilja in preveč zaverovan vanj, ida bi ga še moglo kar koli zadržati ali zmotiti.
Od daleč ga je zvedavo opazoval vrtnar.
"Naj se zgodi kar koli, kocka je padla", je moldiroval sam pri sebi Moreno in vzravnano in ponosno stopal po beli stezi proti gradiču.
Bilo je sončno jesensko jutro in rosa se je iskrila po umitih tratinah pod velikimi idrevesi jacherskega parka.
Orana je počasi stopala po stezici ob potočku, ki je idelila vrt na dvoje. Vse je bilo mirno, čeprav je sonce že pridno pilo jutrnjo roso in čeprav je ura v bližnem zvoniku odbila deveto.
Mlada žena je navadno pri takšnih jutranjih sprehodih premišljevala zmerom samo eno in isto: svojo nenavadno dogodovščino v Španiji. Njene misli so nehote (romale k njemu, ki jo je rešil in ki jo je moral potem tako nenadno zapustiti. . . Za zmerom ? Tega zdaj še ni mogla vedeti.
"V Madridu je", si je včasih idejala, opirajoč se na podatke, ki jih je dobila na poslaništvu. "Bržkone ima kakšne opravke. In vendar bo prišel čas, ko bo prost: ali se tudi tedaj ne bo spomnil name, ali tu'di tediaj ne bo prišel pome?"
Ta domneva še ji je zdela verjetna, nikakor pa ne prijetna. Na dnu srca si je želela, da bi spet videla svojega moža, da, celo želela si je, da bi se to kmalu zgodilo. (Nadaljevanje prihodnjič)