GLASILO KOLEKTIVA STEKLAR ME
Leto VIII.
Hrastnik, 6. 11. 1972
St. 11
Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje
PREGLEDATI IZVAJANJA AKCIJSKEGA PROGRAMA
Pismo predsednika ZKJ tovariša TITA ni samo stvar članov Zveze
komunistov.
Na zadnjih sestankih članov Zveze komunistov steklarne so obravnavali pismo predsednika ZKJ tovariša TITA in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ in razpravljali o ustavnih dopolnilih, predvsem v pogledu formiranja Temeljnih organizacij združenega dela (TOZD).
Razprava je bila zelo obširna, sodelovali so člani občinske konference ZKS Hrastnika, tovariš Mlinar Martin, član republiške konference ZKS tovariš Zorčič Jože in direktor podjetja tovariš ing. Mrcina Maks, poleg tega še člani aktivov ZK v podjetju. Ugotovitve v razpravi so pokazale, da je pismo tovariša Tita in Izvršnega biroja ZKJ prišlo ob pravem času, probleme, katere navaja pismo, je treba prilagoditi razmeram v našem kolektivu, razmeram v občinskem merilu Hrastnika. Predvsem je bilo ugotovljeno, da se nudi premalo pomoči orga-
nom upravljanja, zaradi tega tudi v mnogih primerih organi upravljanja ne pridejo do veljave v kolektivu. Predvsem se je ugotovilo, da je treba napake takoj odpravljati, ne čakati, da se nakopičijo.
Ko obravnavamo pismo tovariša Tita, moramo komunisti in ostali člani kolektiva pregledati zastavljene naloge in programe, ali smo jih realizirali. V kolikor jih nismo, analizirajmo vzroke in takoj pristopajmo k realizaciji. Ugotovljeno je bilo, da smo z določenimi ukrepi v pogledu socialne diferenciacije v kolektivu napravili korak naprej. Saj smo rešili vprašanje nižjih plač v kolektivu.
Predvsem je bilo ugotovljeno, da je med člani Zveze komunistov premalo kritike in samokritike, kar privede do pasivizacije članov Zveze komunistov.
Sekretariat Zveze komunistov
Ciani ZK Steklarne med razgovorom o nalogah, katere nam nakazuje pismo tovariša Tita
Sekretarja OOZK tov. SAVKOVIC ILIJA in KLEMEN IGNAC sta vodila sestanek na katerem so komunisti Steklarne Hrastnik obravnavali pismo tovariša Tita
podjetja je imenoval komisijo, ki bo pregledala izvajanje akcijskega programa podjetja, v tej zvezi bodo pripravljeni konkretni predlogi, ki bi se obravnavali na sestankih članov ZK v novembru.
Zelo kritično je bilo ocenjeno delovanje organizacije ZK v tovarni, ker so se premalo konkretno spoprijeli s problemi v samem podjetju, način dela je potrebno spremeniti. Razprava je potrdila mnenje, da je potrebno sprejemati manj sklepov — vendar ti morajo biti konkretni in se morajo izvajati dosledno.
Organizacija komunistov se mora čimprej odpreti navzven, aktivno sodelovati pri kreiranju kadrovske politike v podjetju, aktivno sodelovati v sindikatu in organih upravljanja, to je eno od bistvenih načel aktivnosti članov Zveze komunistov, ki jih postavlja pred članstvo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ.
V nadaljevanju razprave se je kritično obravnavalo pristopanje k pripravi programa za formiranje TOZD. Prav naravno je prikazal problematiko okrog priprav tovariš Mlinar Martin kot predsednik komisije za pripravo programa o formiranju TOZD, ki jo je postavil delavski svet podjetja.
Predvsem je članom tolmačil, da morajo člani kolektiva izraziti željo po ustanovitvi TOZD, to
predvidevajo amandmaji. Sklenjeno je bilo, da bo komisija do konca novembra pripravila program o formiranju TOZD v našem kolektivu, to predvsem na podlagi finančnega plana za leto 1973, ugotovila funkcioniranje TOZD, o tem razpravljala na sestankih v obratih. Šele po tem se bi konkretno pristopilo v letu 1973 k organizaciji TOZD. Člani kolektiva morajo izraziti svoje mnenje in predloge, koliko TOZD bi naj bilo sploh v našem kolektivu.
Sekretariat ZK steklarne meni, da pismo predsednika ZKJ tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ ni samo stvar članov ZK, temveč je nujno, da se obravnava tudi na ostalih organizacijah in samoupravnih organih v kolektivu. Poziva vse člane kolektiva, da se aktivno vključimo v razprave in razreševanje problemov, ki so v našem kolektivu. Konkretizirati in dopolniti je potrebno akcijski program, ki so ga sprejeli organi upravljanja za svoje izhodišče za delo. Kaj smo dosedaj realizirali in kaj je še potrebno realizirati. Odgovorne ljudi vprašati, kaj je bilo storjeno za realizacijo programa.
Čaka nas vse skupaj izredno veliko nalog, zaradi tega vsi enotno v akcijo, je zaključek razprav Zveze komunistov Steklarne.
Rigo
Člani ZK pozorne sledijo branju pisma predsednika ZKJ tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Članom in članicam kolektiva steklarne Hrastnik, kakor tudi vsem Hrastničanom čestitamo I k Dnevu republike - 29. novembru |
Uredništvo §
liiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiwwiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiMiiiiM
Priznanje kolektiva za uspešno vodenje podjetja
Slavnostnega dela zasedanja delavskega sveta našega podjetja so se poleg članov delavskega sveta udeležili tov. Babič Milan, sekretar občinskega komiteja ZK Hrastnik, Milinovič Brane, predsednik skupščine občine, Žibret Albin, predsednik občinskega sindikalnega sveta, in Malovrh Viktor, predsednik SZDL Hrastnik. Namen zasedanja je bil, da se delavski svet in kolektiv poslovita in da kolektiv da priznanje in zahvalo za uspešno vodenje podjetja več kot dve desetletji tovarišu KLANŠEK JOŽETU. To priliko so izkoristili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občin in predstavniki občine, da se zahvalijo za trud in prizadevanje za razvoj hrastniške občine.
K uvodu je predsednik delavskega sveta tov. Halzer Robert povedal: »Doletelo me je posebno zaupanje, da vas lahko v imenu vseh samoupravnih organov, svetov OZD, kolektivno izvršilnih organov in celotnega delovnega kolektiva, posebno pa članov DS, ponovno pozdravim na seji de-
standarda itd. V glavnem bi poudaril to, da ste poleg vseh izvedenih rekonstrukcij, ki so vam vzele mnogo časa, imeli poseben smisel tudi za razvoj naše samouprave.
V obdobju, ko ste postali direktor, je nastala v našem političnem sistemu prelomnica, sicer v teoretičnem pogledu, ko se je začela razvijati, oziroma ko se je začelo pisati o samoupravi. Največja zasluga gre vam v našem kolektivu, da smo skupaj, v našem družbenopolitičnem sistemu razvili samoupravo tudi v praksi. Lahko trdim tudi v imenu vseh članov delavskega sveta, da 'je delavski svet podjetja,'kakor tudi drugi samoupravni organi danes osnovno gibalo vsega naprednega razvoja v okviru podjetja. Mnogo funkcij in mnogo časa ste žrtvovali tudi v okviru občine in republike, vendar je bilo tako vse povezano s podjetjem, da si lahko ob nadaljnjem takem delu zagotavljamo, da bomo na samoupravnem področju dosegli še večje uspehe.
Za ves vaš trud in delo se de-
Fredstavniki občine in družbeno-političnih organizacij na zasedanju DS
lavskega sveta, kjer ste bili v preteklosti vedno prisotni.
Leta 1950 ste bili imenovani za direktorja podjetja in vse do meseca junija 1972, ko ste bili upokojeni, je naša delovna organizacija dosegla izredne uspehe. Ne bom našteval tehnični razvoj, povečanje fizičnega obsega proizvodnje, povečanje družbenega
jansko ni mogoče oddolžiti in tega dela ni mogoče poplačati, zato sprejmite od nas v spomin na člane delovne skupnosti in samoupravne organe naslednje darilo. V imenu kolektiva je tov. Klanšku iztočil darilo kolektiva Steklarne Hrastnik.
Tov. Babič Milan, sekretar občinskega komiteja Zveze komu-
nistov Hrastnik, se je tov. Jožetu Klanšku zahvalil za aktivnost in sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah v občini v imenu vseh organizacij in Skupščine občine Hrastnik.
Delo tov. Jožeta Klanška je bilo ves čas, ko je bil direktor podjetja, povezano z vsemi političnimi in gospodarskimi dogajanji v občini. Tov. Babič je poudaril, da kljub temu, da je bilo dovolj dela pri realizaciji razvoja — rekonstrukcije Steklarne Hrastnik, je bil vedno pripravljen sodelo-
vati in aktivno pomagati pri celotnem razvoju gospodarstva v občini. Veliko je storil za razvoj Hrastnika, ker se je zavedal, da je to nujno potrebno. Pri vseh akcijah je aktivno sodeloval in nudil vso podporo vsem družbenopolitičnim organizacijam.
Želel mu je obilo zadovoljstva in zdravja v nadaljnjem življenju z željo, da še nadalje nudi vso pomoč pri delu v občini. Izročil mu je spominsko darilo v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij občine.
Sekretar občinskega komiteja ZK Hrastnik tov. BABIC MILAN je pozdravil in izročil darilo družbeno-političnih organizacij Hrastnika tov.
Klanšku
Predsednik občinske skupščine tcv. Milinovič Erane izroča v imenu predsednika republike visoko odlikovanje direktorju KLANŠEK Jožetu
Na zasedanju DS Steklarne Hrastnik so tov. Klanšku izročili darilo
kolektiva
Člani DS pozdravljajo govor tov. Klanška, v katerem se je zahvalil kolektivu in družbeno-pclitičnim organizacijam za pozornost
DELAVSKI SVET JE ZASElfAL
Na zadnji seji je delavski svet razpravljal o poslovanju podjetja za dobo januar—avgust 1972 in o-bravnaval spremembe pravilnika o nagrajevanju. V drugem delu zasedanja se je tov. Jožetu Klansku, prejšnjemu direktorju podjetja, zahvalil delavski svet za njegov trud za razvoj podjetja. Več o tem v drugem sestavku.
Pri pregledu realizacije sklepov zadnjega zasedanja se je ugotovilo:
—	Plansko analitska služba je pripravila gradivo za razpravo o vprašanju o lomu za skupino RDBO 4 in 5 (bela, kristalna in opalna razsvetljava).
—	Delavski svet je ocenil, da ni bistvenih odstopanj od postavljenih normativov za lom. Kritično je pa ocenil probleme, ki se pojavljajo pri posameznem asortimanu izdelkov (prevelik odpadek) npr. švedske tulpice, kjer se prepočasi odpravljajo napake, druga pripomba je bila zaradi nianse belega kristalnega stekla za stiskane izdelke. V tem oziru bo potrebno tehnične službe bolj angažirati, da se odpravijo te napake.
—	Ugotovljeno je bilo, da posamezni vodje oddelkov ne izvajajo sklepe delavskega sveta. V tej zvezi se je zaključilo, da se da zadnji opomin vsem, ki ne izvajajo sklepe organov upravljanja, v nasprotnem primeru se postavlja vprašanje zaupnice za delovno mesto.
Poročilo o poslovanju za obdobje januar—avgust je podaTa vodja gospodarsko-planskega sektorja tov. Korbarjeva.
—	Delavski svet je ocenil, da kljub temu, da rezultati niso najboljši, se šteje, da je bilo poslovanje v redu. V najkrajšem času se mora delavski svet in kolektiv odločiti, ali gremo na povečan izvoz ali ne. Ugotovljeno je, da so bistvene razlike med prodajnimi cenami na domačem in inozemskem tržišču.
—	Povečan odpadek pri avtomatski proizvodnji nam tudi rezultate znižuje. 2e poslovni odbor je ugotovil vzroke. Potrebno bo izpopolniti obrat z dobrim kadrom, le tako bomo premagali težave v proizvodnji. Za realizacijo tega je odgovorna kadrovska služba, ki mora takoj pripraviti program izobraževanja. Potrebno
je posvetiti največ pozornosti za vzdrževanje strojev in naprav.
—	Ker vsem članom delavskega sveta ni popolnoma jasno gradivo o rezultatih poslovanja, se sprejme zaključek, da se organizira seminar, na katerem bo odgovorna služba razložila način, kako se pride do podatkov za poročila. Seminar organizira kadrovska služba.
—	Na prihodnjem zasedanju naj tov. Mlinar Martin, republiški poslanec, obrazloži članom delavskega sveta ustavna dopolnila in vlogo temeljnih organizacij združenega dela v tej zvezi.
—	Ponovno se opozori komercialo, pripravo proizvodnje in o-bratovodstvo, da se pri sprejemanju novih izdelkov ugotovi možnost proizvodnje in rentabilnost, da se ravnajo že po sprejetih sklepih, ki so zajeti v dokumentih upravljanja.
—	Delavski svet je potrdil poročilo in predlagano vrednost točke 1,28 din s pridržkom, da se negativna razlika preveč izplačanih osebnih dohodkov krije v poznejših mesecih.
—	Delavski svet je obravnaval predlog komisije za pripravo pravilnika o nagrajevanju, in sicer: postavijo se nova delovna mesta pri obeskih, kjer se določi v OZD 301 za I. skupino 1800 točk in II. skupino 1700 točk. Delavski svet ima to odločitev za pravilno, ker so to nova delovna mesta. Predlog komisije je bil za I. skupino 1750 točk, kar je delavski svet spremenil.
V OZD 401 brusilnici se postavi za: brušenje I. skupine 1040 točk, brušenje II. skupine 920 točk, pomožna dela 780 točk.
Vodja obrata in normirska služba določita posamezne izdelke in dela, ki bodo razporejena v posamezne skupine in kategorije dela.
—	Delavski svet je potrdil nova delovna mesta : vzdrževalec strojev in naprav v OZD 401 in 501, vodja vzdrževanja — eno delovno mesto 1800 točk. Za to delovno mesto mora biti kvalifikacija strojnega tehnika. To delovno mesto se postavi zato, ker je v oddelku za kristalne obeske izredno veliko strojev in naprav, brusilnica je dobila nov avtomat za brušenje kozarcev, v slikarni-ci je tudi veliko strojnih naprav.
Vse to zahteva boljši nadzor in vzdrževanje, kar je terjalo, da se v tem pogledu strokovno vodi nadzor za vsa popravila in vzdrževanje.
—	Delavski svet je pooblastil komisijo za nagrajevanje, da odloči o upravičenosti do zmanjšanja norme ali odstotka dodatka za brigade, ki delajo na dnevnih kadnih pečeh (opal, Šampanja, barve).
—	Splošni bolnici Celje se o-dobri dotacija 2000 din pri nabavi modernega aparata za kirurške posege.
V imenu predsednika republike tovariša Tita je predsednik Skupščine občine Hrastnik tov. Mili-novič Brane podelil Jožetu Klan-šku za njegovo požrtvovalno delo in prizadevnost pri izgradnji socializma eno največjih priznanj za takšno delo RED REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM.
»MOJE DELO JE BILO — SKRB ZA RAZVOJ PODJETJA IN SKRB ZA ČLOVEKA«, je v zahvali dejal Jože Klanšek. »Presenečen sem nad vso to pozornostjo kolektiva do mene in res hvala za vse!«
Red Republike s srebrnim vencem — visoko odlikovanje, s katerim je predsednik TITO odlikoval tovariša KLANSKA
Problemi, s katerimi smo se srečevali v dvajsetletnem obdobju, ko je vodil podjetje kot direktor, niso bili majhni. Srečevali smo se s težavami, ker nismo i-meli lokacije za podjetje, ni bilo denarja itd. Zato se je na tem mestu zahvalil vsem svojim sodelavcem in predvsem celotnemu
—	Opozorilo komiteja Zveze komunistov Hrastnik glede hitrejše realizacije ustanavljanja TOZD (temeljnih organizacij združenega dela) vzame delavski svet na znanje. Komisijo^ ki je bila določena za pripravo predloga formiranja TOZD v našem podjetju, se opozori, da pospeši pripravo tega gradiva.
—	Ponudbo za nakup zemljišča v Puli se odbije, ker delavski svet meni, da so kapacitete našega doma v Portorožu zadovoljive.
Rigo
kolektivu, ki se je v tistem času odpovedal osebnim dohodkom, samo da smo lahko gradili novo tovarno, ki je danes vzor organizirane tovarne.
Direktor KLANSEK na seji DS — zahvaljuje se za vsa priznanja
»Želim, da zaradi tega čuvate tovarno, predvsem da čuvate u-gled tovarne na domačem in tujem tržišču. Dati morate vso pomoč, se aktivno truditi, da realizirate ustavne amandmaje, da utrdite delavsko samoupravljanje in aktivirate čimveč članov kolektiva za to odgovorno delo. Predvsem je treba izkušnje prenašati na mlajše delavce in potrebno je imeti zaupanje v vodstvo podjetja, ker izkušnje kažejo, da so se še vedno realizirale vse zastavljene naloge s strani vodstva podjetja. Kolektiv mora biti vedno odprt navzven in sodelovati z vsemi organi v okviru občine, pokazati mora razumevanje za razvoj celotne občine. Kolektivu želim uspešen nadaljnji razvoj.«	Rigo
Brigada Volfand Viktorja pri izdelavi opalne razsvetljave
TOVARIŠ KLANŠEK JOŽE ODLIKOVAN Z REDOM REPULIKE S SREBRNIM VENCEM
STALIŠČA, SKLEPI IN PREDLOGI
POLITIČNEGA AKTIVA Z OBMOČJA LJUBLJANSKE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV O POLOŽAJU IN PROBLEMATIKI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV TER VPRAŠANJE NJUNE ZDRUŽITVE.
Aktiva, ki se je sestal 6. oktobra 1972 v Ljubljani, so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij (ZK, sindikat, SZDL, ZMS, zveza borcev) občin in mesta, predstavnika medobčinskega sveta Zveze komunistov Ljubljane in Zasavja, predstavniki CK ZKS, republiške konference SZDL in sveta zveze sindikatov Slovenije, predstavniki občinskih in mestne skupščine ter predstavniki njihovih svetov za zdravstvo, predstavniki Izvršnega sveta, sekretariata za zdravstvo in sekretariata za delo ter Zadružne zveze SRS, poslanci socialno-zdrav-stvenega zbora skupščine SRS, predstavniki skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in zdravstvenega zavarovanja kmetov, njihove službe in predstavniki občinskih svetov zavarovancev, predstavniki zdravstvenih domov Ljubljana, Domžale, Trbovlje in Cerknica, regijskega zavoda za zdravstveno zavarovanje, kliničnih bolnic in slovenskega zdravniškega društva ter redakcije Dela, Dnevnika, Radia in televizije.
Aktiv sprejema naslednja stališča, sklepe in predloge:
1.	Sprejemamo gradivo, ki je bilo poslano za posvet in uvodni razpravi predsednikov obeh skupščin skupnosti tovariša Staneta Koširja in Franca Kosmača kot osnovo za nadaljnjo razpravo.
Aktiv ni sprejel teze, da bi kazalo ob združitvi skupnosti zagotoviti »določeno samostojnost kmečkega zavarovanja znotraj enotne skupnosti«.
2.	Pozivamo občinske skupščine, ki še niso sklenile pogodb in poravnale svojih obveznosti do skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, da to store takoj. Prav tako naj čimprej imenujejo svoje delegate v svet zavoda za zdravstveno varstvo v Ljubljani.
3.	V obeh skupnostih bodo takoj pristopili k analizi in oceni dosedanjega razmerja samoupravnih odnosov znotraj skupnosti na osnovi ustavnih določil o vlogi in položaju samoupravnih interesnih skupnosti ter njihovega položaja in vloge v novem skupščinskem oziroma komunalnem in političnem sistemu, ko gre za delovanje skupnosti na območju mesta in 18 občin, še zlasti z vidika krepitve delegatskih razmerij in večjega vpliva neposrednih proizvajalcev. V tem pogledu je potrebno preoblikovati tudi normativne akte skupnosti.
V tem okviru je treba ponovno preučiti in sprožiti pobudo v SRS, kako zagotavljati v skupnosti neposredno soočanje in razreševanje vseh vprašanj med zdravstvenimi delavci in delavci v drugih področjih dela, podobno kot so prosvetni delavci v temeljnih izobraževalnih skupnostih. Preučiti je potrebno odnose med skupnostjo regije in zvezo skupnosti SRS z vidika nadaljnjega razvoja__s_a-moupravljanja na tem področju.
4.	Vsi odgovorni činitelji morajo pospešiti oblikovanje regionalnega srednje- in dolgoročnega razvojnega programa zdravstvenega Varstva delavcev in občanov. Zdravstveni delavci so za to še posebno odgovorni.
5.	Aktiv še nadalje podpira sistem financiranja zdravstvenih uslug po opravljenem delu oziroma storitvah. Ker pa ta sistem po zakonu ni obvezen in'ni uveljavljen v drugih skupnostih v SRS, je naša skupnost v slabšem položaju kot druge skupnosti. Zato naj vsi odgovorni dejavniki v regiji in republiki to problematiko preuče in store vse potrebno, da se zagotovi naši skupnosti enakopraven položaj v SRS.
6.	Zavzemamo se za zmanjšanje razlik med zdravstvenim varstvom delavcev in kmetov ter za postopno uveljavljanje enotnega nacionalnega zdravstvenega zavarovanja vsega prebivalstva v SRS.
7.	Podpiramo združitev regionalne skupnosti zdravstvenega za-zavarovanja delavcev in kmetov že s prihodnjim letom. V ta namen bodo do 20. oktobra sindikati organizirali javno razpravo v delovnih organizacijah, socialistična zveza pa med kmeti, občani, zlasti upokojenci; oboji ob aktivni udeležbi delegatov obeh skupščin skupnosti, Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, občinskih in mestne skupščine ter zdravstvenih delavcev.
8.	V razpravah se bomo zavzemali za sorazmerno _ porazdelitev večjih bremen, ki bi nastala ob združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja, za porazdelitev med vsemi sedanjimi financerji, med delavci, kmeti in občinskimi skupščinami oziroma družbenopolitično skupnostjo.
9.	Vsi navedeni dejavniki bodo takoj nato, po javni razpravi, obravnavali vprašanje združitve obeh skupnosti in zavzeli stališče o razpisu referenduma za 19. in 20. november, ali pozneje.
10.	Aktiv imenuje delovno skupino, ki bo takoj začela pripravljati gradivo kot da bo referendum 19. in 20. novembra (izdelava programa, propagandna sredstva, priprava volilnega gradiva). Skupino sestavljajo: Zvonka Hafner, MK SZDL Ljubljana (sklicatelj skupine), Franček Svetelj, občinska konferenca SZDL Kamnik, Albin Žibert, občinski sindikalni svet Hrastnik, Janko Heberle, predsednik komisije obeh skupnosti za združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, Valentin Erjavec, direktor strokovnih služb obeh skupnosti, dr. Dušan Mis, direktor zavoda za zdravstveno varstvo in Jože Marolt, v. d. direktor Zdravstvenega doma Ljubljana.
Ta stališča so bila sprejeta na podlagi analize stanja zdravstvenega varstva, tako kmečkega kot. delavskega zavarovanja. Iz pregleda stroškov zdravstvenega varstva je razvidno, da so stroški ambulantnega in specialističnega zdravljenja na eno zavarovano osebo kmečkega zavarovanja 3,8-krat nižji od stroškov na eno zavarovano osebo v delavskem zavarovanju. Na to vpliva participacija, ki jo plačujejo kmečki zavarovanci. Stroški bolnišničnega zdravljenja so precej izenačeni kljub participaciji, ki jo plačujejo kmečki zavarovanci. K zdravilom prispevajo kmečki zavarovanci 50 0 'o stroškov, kar vpliva,
da so ti stroški na eno zavarovano osebo nižji, kot v delavskem zavarovanju. Na zobozdravstvene stroške kmečkih zavarovancev vpliva dejstvo, da imajo pravico do zobne nege in protetike le v okviru obveznih oblik zdravstvenega varstva. Na nižje skupne stroške zdravstvenega varstva v kmečkem zavarovanju vpliva tudi dejstvo, da kmečki zavarovanci nimajo pravice do zdraviliškega zdravljenja, povračila potnih stroškov in dnevnic. Tudi če primerjamo koeficient zavarovancev na območju ljubljanske regije, je na celotnem območju skupnosti samo 0,04 % nosilcev kmečkega zavarovanja in pa 0,07 °/o zavarovanih oseb iz tega naslova. Ce vzamemo še podatek po posameznih zasavskih občinah, vidimo, da je v Hrastniku koeficient nosilcev kmečkega zavarovanja 0,02 odstotka ali po številu 98, po številu zavarovanih oseb pa tudi 0,02 odstotka ali po številu 211. V Trbovljah je nosilcev zavarovanja 108 ali koeficient 0,01, število zavarovanih oseb pa 286 ali 0,01. V Zagorju je število nosilcev zavarovanja 479 s koeficientom 0,08 oziroma 1390 zavarovanih oseb s koeficientom 0,012. Zanimiv pa je tudi ta podatek, da se iz leta v leto zmanjšuje število kmečkih zavarovancev, medtem ko se je število nosilcev delavskega zavarovanja v desetletnem obdobju povečalo za 34 %, število zavarovanih oseb pa za 31 %.
Večji stroški zdravstvenega varstva v izenačitvi kmetov z delavci bi bilo v tem, da bi v letu bilo okrog 2700 ambulantnih specialističnih ur več ali dodatno 7500 obiskov, od tega 3750 novih in prav toliko ponovnih. Bilo bi tudi okrog 9700 ordinacijskih ur več letno ali dodatnih 49.500 obiskov, od tega 16.500 prvih in 33.000 ponovnih, za delovno področje splošnih ambulant ter dispanzerjev, za predšolske in šolske otroke oziroma šolsko mladino. Okrog 900 ordinacijskih ur več letno ali dodatnih 2500 obiskov, od tega 1000 prvih in 1500 ponovnih za delovno področje zdravstvenega varstva oziroma dispanzerjev za žene. Okrog 3600 delovnih ur več letno za področje patronažne službe in okrog 3000 delovnih ur več letno za dejavnost nege bolnika na domu, ter okrog 8600 ordinacijskih ur več letno za delovno področje zobozdravstvenega varstva. V pogledu bolnišničnega zdravljenja ob izenačitvi pravic se ne predvideva povečan obseg dejavnosti, ker so razpoložljive kapacitete maksimalno obremenjene. Morda bo ob izenačitvi nekaterih pravic obsega poleg statutarnih oblik prišlo tudi do povečanja obveznih oblik, do katerih so kmečki zavarovanci že sedaj imeli pravice, vendar pa je bilo koriščenje teh pravic manjše kot v delavskem zavarovanju.
Po statutarnih oblikah bi se izenačile pravice do delavskega zavarovanja. Za obisk zdravnika na bolnikovem domu, za prvi obisk pri zdravniku specialistu, za vsak prvi pregled, če zavarovana oseba ne predloži napotnice, in ostale oblike ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja. Pri tem se pripominja, da je v delavskem zavarovanju določeno samo plačilo participacije, ki je znatno nižje od obveznosti v sedanjem kmečkem zavarovanju. Pri bolnišničnem zdravljenju so kmečki
zavarovanci morali za zdravljenje za prvih 30 dni plačati 10 % stroškov, v delavskem zavarovanju pa participacija ni predpisana. V kmečkem zavarovanju ni bila predvidena, niti niso imeli kmečki zavarovanci pravico do zdraviliškega zdravljenja, medtem ko imajo v delavskem zavarovanju delavci ob ustrezajočih pogojih to pravico in participacija ni predpisana. Pri zdravilih so kmečki zavarovanci morali plačati 50 % stroškov, v delavskem zavarovanju pa se plača za zdravila ob prevzemu v lekarni po 4 din, kar pa se vsako leto menja glede na stroške. V zobni negi in protetiki v kmečkem zavarovanju ta pravica ni določena, razen nekaterih obveznih oblik, medtem ko je v delavskem zavarovanju za posamezno obliko zdravstvenega varstva po statutu določena participacija od 10 do 30 %. To pomeni, da so kmečki zavarovanci morali plačati celotno ceno. V kmečkem zavarovanju tudi ni predvidena pravica do ortopedskih pripomočkov, sedaj bi se pa izenačili kmečki zavarovanci z delavskim zavarovanjem s tem, da bi imeli to pravico kot je to določeno v statutu, tako, da bi plačali participacijo kot delavci v delavskem zavarovanju v nekaterih primerih v fiksnih zneskih ali odstotkih! Kmečki zavarovanci tudi niso imeli pravice do prevoza z rešilnimi vozili, po predlogu za izenačitev pa bi plačali participacijo v višini 10 din. Kmečki zavarovanci morajo dosedaj plačati polno ceno prevoza. Kmečki zavarovanci tudi nimajo pravice do povračila potnih stroškov in dnevnic in bi se v tem pogledu izenačili z delavskim zavarovanjem.
Izenačitev teh pravic pa bi vsekakor vplivala na povečanje stroškov zdravstvenega zavarovanja. V posameznih variantah se predvideva, da bi bili ti stroški porazdeljeni med delavske in kmečke zavarovance ter občinske skupščine in druge družbeno ekonomske skupnosti. Po eni izmed variant bi bila obremenitev porazdeljena na kmečke zavarovance iri občinske skupščine, kar pa ne odgovarja solidarnostnemu zavarovanju.
Če bi v ljubljanski regiji celotno obremenitev prevzela skupnost delavskega zavarovanja, bi se povišala dosedanja stopnja za 0,21 %. Če bi se ti stroški razdelili na vse činitelje, bi bila stopnja prispevka zdravstvenega zavarovanja delavcev višja za 0,16% od bruto osebnih dohodkov. Obremenitve kmečkih zavarovancev bi se povečale za 8,19 % na katastrski dohodek. V skupni masi bi bila razlika 12,714.627 din ob izenačitvi pravic in enakem koriščenju kmečkega zavarovanja kot delavskega zavarovanja.
Za združitev skupnosti delavskega in kmečkega zavarovanja je potrebno izvesti referendum, tako v kmečkem kot delavskem zavarovanju. Nosilci politične akcije naj bodo družbenopolitične organizacije, zlasti socialistična zveza in sindikati. Referendum je predviden 19.—20. novembra 1972, predhodno pa bodo še ustrezajoči zbori po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer se bo natančneje obravnavala problematika združitve in izenačitve pravic zdravstvenega zavarovanja.
Izpolnjevanje določil samoupravnega sporazuma
Po podpisu samoupravnega sporazuma je tudi sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, republiški odbor za Slovenijo, dal soglasje k predlogu samoupravnega sporazuma industrije nekovin — steklarne.
Na podlagi tega je posebna verifikacijska komisija v mesecu oktobru odločila, da se ta sporazum vpiše v register samoupravnih sporazumov. Na tej podlagi je sporazum tudi dobil pravno veljavo. Istočasno to pomeni, da moramo vsa merila in pokazatelje obravnavati po določilih samoupravnega sporazuma ter svoje interne akte prirediti k tem določilom. 2e na sestanku 12. avgusta 1972 so podpisnice ob primerjavi, zlasti pa ob opozorilu republiškega sekretariata za delo, da naši pokazatelji kažejo na odstopanje od samoupravnega sporazuma, ugotovile, da temu ni res tako, in da podpisnice spoštujejo samoupravni sporazum, da pa smo v okviru steklarske industrije v specifičnem položaju. Pripombo, ki jo je podal republiški sekretariat za delo glede na podatke iz statističnega zavoda, da s_p se osebni dohodki dvignili za 25 % in da se je pri tem zmanjšala proizvodnja za 5 %, je komisija ugotovila, da je tako prikazovanje podatkov enostransko in za celotno steklarsko industrijo nerealno in nesprejemljivo. Sekretariat je upošteval samo podatek osebnih dohodkov in količinske proizvodnje. Poudariti je treba, da je steklarska industrija specifična in da so samo količinske primerjave nerealne. Dogodi se lahko tako, da če se spreminja količina proizvodnje, daje lahko različne pozitivne a(li negativne vrednostne rezultate, kar se doseže s spremembo proizvodnje ustrezajočih artiklov glede na prodajno ceno in ne glede na težo. Komisija je ugotovila, da so osebni dohodki v letu 1972 nasproti letu 1971 dejansko zelo .porasli Posebno je treba poudariti, da je imela izredno nizke osebne dohodke prav steklarna Hrastnik (najnižji 544, poprečni 1193,92 dinarjev), ki zaposluje največje število izvršiteljev, več kakor vse ostale podpisnice skupaj. Tudi steklarna Hrpelje je imela zelo nizke osebne dohodke, vendar zaposluje majhno število izvršiteljev. Če je steklarna Hrastnik hotela zadržati delovno silo, zlasti glede na dificitarnost steklarskega poklica, upoštevajoč priporočila ali zahteve sindikatov, je morala osebni dohodek dvigniti. Povečanje osebnih dohodkov v steklarni Hrastnik, ki ima največje število izvršiteljev, pa je vplivalo na tak porast, kot ga je zaznamoval sekretariat. Pri tem pa je potrebno posebej opozoriti, da so bili osebni dohodki v našem podjetju daleč izpod republiškega poprečja. Šele v letu 1972 smo se v steklarski industriji približali drugim panogam in republiškemu poprečju. Pri vsem tem pa niso bila prekoračena izhodišča ekonomskega razvoja, ker ostali pokazatelji kažejo na to, da je kljub temu porastu podjetje dalo še več sredstev za razširjeno reprodukcijo in akumulacijo, kar dokazuje, da so ta sredstva hitreje naraščala kot sredstva za osebne dohodke.
Na zadnjem sestanku v mesecu oktobru je komisija za samoupravni sporazum podpisnic ob-
ravnavala izračune in ugotovitve predloga strokovne skupine glede delitve dohodka in osebnih dohodkov, kakor tudi zaključke strokovne skupine glede KOD. Komisija je sprejela posebno priporočilo in izhodišča z nalogo, da posamezne podpisnice v svojih sporazumih ugotovijo stanje posameznih podpisnic. Strokovna komisija namreč ugotavlja, da vsi samoupravni sporazumi ne zagotavljajo s svojimi merili tako obliko delitve dohodka, kjer bi iž-ločena sredstva za osebno in skupno uporabo delavcev naraščala z manjšo stopnjo rasti kot sredstva za razširjeno reprodukcijo. Tudi podatki za vse sporazume kažejo, da bi za isti dohodek, kot ga je doseglo gospodarstvo v prvem polletju 1972, lahko obračunalo za 9 % višje osebne dohodke. Zato je potrebno uresničevati načelo, da je vlaganje v materialno osnovo družbenega dela v tistih organizacijah, ki imajo večji dohodek na zaposlenega, večje in morajo imeti ugodnejša delitvena razmerja v korist akumulacije. Pri delitvi osebnih dohodkov je potrebno obvezno upoštevati določbe sprejetih sporazumov tako, da ne prekoračujejo s sporazumi določene višine sredstev za osebne dohodke. Podpisnice sporazuma steklarske industrije ugotavljajo pod odgovornostjo, da po navedenem določilu ne prekoračujejo s sporazumi določene višine sredstev za osebne dohodke. Za steklarno Hrastnik je razvidno iz tabele.
Steklarna Hrastnik, kot smo že omenjali, je napravila največji skok izmed podpisnic v okviru povečanja osebnih dohodkov in sicer za 41 %, vendar je tudi povečala dohodek, in sicer za 52 %. Novost v pogledu povišanja osebnih dohodkov je v tem, da če sprejeti samoupravni sporazumi zagotavljajo dosledno izvajanje smernic ekonomske politike v letu 1972 na področju delitve dohodka, veljajo samoupravni sporazumi, drugače pa lahko stopnja porasta osebnih dohodkov znaša največ 90 % od stopnje porasta družbenega proizvoda z nekaterimi odstopanji.
Posebna strokovna komisija je tudi predložila nov predlog za določitev zneska KOD in za razvrščanje delavcev. Veljavni družbeni dogovor, na njegovi podlagi naj bi samoupravni sporazumi določili več skupin.
I.	za skupino delovnih mest, za katera se ne zahteva nobena kvalifikacija, je kalkulativni neto osebni dohodek 900 din na mesec (indeks 100) ;
II.	za skupino delovnih mest, za katera se po osnovnem šolanju zahteva priučitev za določena dela ali poklice, je kalkulativni neto osebni dohodek 1.100 din na mesec (indeks 122);
III.	za skupino delovnih mest, za katera se zahteva izobrazba ozkega profila, je kalkulativni neto osebni dohodek 1.300 din na mesec (indeks 144) ;
IV.	za skupino delovnih mest, za katera se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu, je kalkulativni neto osebni dohodek 1.450 din na mesec (indeks 181);
V.	za skupino delovnih mest, za katera se zahteva splošna srednja šola, tehnikum, delovodska šola, tehnična šola, tehnična srednja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta in za delovna
mesta, za katera se zahteva visoka kvalifikacija, je kalkulativni neto osebni dohodek 1.700 din na mesec (indeks 189) ;
VI.	za skupino delovnih mest, za katera se zahteva višja šola ali prva stopnja fakultete, je kalkulativni neto osebni dohodek 2.000 din na mesec (indeks 222);
VII.	za skupino delovnih mest, za katera se zahteva diploma visoke šole ali fakultete, je neto kalkulativni osebni dohodek 2.500 din na mesec (indeks 279);
VIII.	za skupino delovnih mest, za katera se po diplomi visoke šole ali fakultete zahteva še javno priznana specializacija (magistratura ipd.), je kalkulativni neto osebni dohodek 2.700 din na mesec (indeks 300);
IX.	za skupino delovnih mest, za katera se zahteva doktorat znanosti, je kalkulativni neto osebni dohodek 3.000 din na mesec (indeks 330).
Določeno je tudi, da bi se strokovna usposobljenost za delovna mesta ugotavljala po aktu delovne organizacije, pri tem pa upoštevati zakonite predpise o pridobivanju strokovne usposobljenosti pri izračunu sredstev za KOD, pa se za posameznega delavca upošteva praviloma le za eno stopnjo višja strokovna usposobljenost kot jo ima. Za vodilna delovna mesta ostanejo dodatki enaki, upoštevajoč družbeni dogovor. Ne sprejema se predlog za določitev posebne skupine KOD za trgovske potnike.
Podpisnice sporazuma so imele na predložen predlog pripombe glede na skupine, glede na sistem kvalifikacij, glede na neenotnost upoštevanja kvalifikacij nasproti družbenim službam itd. S pripombami je bil seznanjen tudi Sekretariat za delo.
Člani ZB so za sodelovanje
Na letnih konferencah članov Zveze borcev terena II. Hrastnik je bilo že večkrat izraženo, da se mora pristopiti k sodelovanju med posameznimi organizacijami ZB NOB.
Odbor Krajevne organizacije ZB NOB je tako pred dnevi organiziral skupen sestanek odborov naše Krajevne organizacije ZB in Krajevne organizacije ZB NOB Dolenjske Toplice. Sestanek se je vršil v Dolenjskih Toplicah.
Odbor naše krajevne organizacije ZB NOB je smatral za potrebno to snidenje, predvsem z organizacijo v centru Dolenjske, ker je veliko število naših borcev sodelovalo v NOB na Dolenjskem, ker so kmetje ravno na teh terenih nudili največ pomoči našim borcem v času vojne. Zaradi tega naj se sedaj v okviru medsebojnega sodelovanja najde možnost nudenja pomoči tej Krajevni organizaciji v Dolenjskih Toplicah.
Na sestanku je bilo sklenjeno, da se v medsebojnem sodelovanju izmenjajo izkušnje v delovanju organizacij ZB NOB.
—	Organizirajo se medsebojni obiski članstva.
—	Omogoči se pomoč otrokom ZB za zaposlitev v podjetjih v Hrastniku, predvsem za uk za poklice ali prakso. Tudi vpraša-
nje štipendiranja je eno od točk sodelovanja.
—	Omogoči se članom ZB ogled industrije v Hrastniku in s tem seznanijo z gospodarskim razvojem v občini. Obratno se omogoči članom ZB našega terena obisk turističnih krajev na Dolenjskem, predvsem Bazo 20 — in drugih zgodovinskih objektov.
—	Krajevna organizacija ZB iz Dolenjskih Toplic bi omogočila pomoč pri zdravljenju v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah. Predvsem bi posredovala pri rezervaciji mest za zdravljenje v zdravilišču.
—	Dogovorjeno je bilo, da se posamezne Krajevne skupnosti z našega terena in Dolenjskih Toplic pogovorijo o medsebojnem sodelovanju.
—	Dogovorjeno je bilo, da se Krajevni odbor ZB NOB iz Dolenjskih Toplic udeleži snidenja članov ZB NOV iz Tovarne kemičnih izdelkov in to 24. novembra 1972 in da se ob tej priliki dogovore odbori o nadaljnjem konkretnem sodelovanju. Predvsem se naj pripravi vse, da se na bližnjih letnih konferencah prinesejo sklepi o pobratinstvu med posameznimi krajevnimi organizacijami ZB NOB.
To je naša naloga, naša obveza in dolžnost.	Rigo
Odbijalec stekla in odnašalec stekla pri svojem delu
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO OBRAVNAVAL REZULTATE POSLOVANJA PODJETJA ZA OBDOBJE JANUAR ■ SEPTEMBER 1972
Poleg članov odbora za poslovno politiko so se sestanka udeležili vodje svetov organizacij združenega dela, predsedniki svetov, predstavnik sindikata in odbor za plan in finance.
Osrednja točka razprave so bili rezultati poslovanja podjetja za obdobje januar—september in analiza uresničevanja samoupravnega sporazuma o izplačilu osebnega dohodka po merilih samoupravnega sporazuma.
Pri ugotavljanju realizacije sklepov zadnjega sestanka poslovnega odbora je bilo ugotovljeno, da nekaj sklepov ni bilo v celoti realiziranih. Zaključi se, da vsi vodje enot izdelajo do prihodnjega sestanka analizo o izkoriščanju zaposlenih režijskih delavcev nasproti akordnim.
V prihodnjem tednu se skliče sestanek z vodji enot o vprašanju določitve stroškovnih mest po novi predvideni organizaciji podjetja.
Poročilo o rezultatih poslovanja za obdobje januar—september je podal vodja gospodarsko planskega sektorja tov. Heda Korbar.
Ker so celotni rezultati prikazani v posebnem sestavku in so po razpravi članov odbora še dokaj ugodni, je prikazano samo nekaj zaključkov poslovnega odbora.
Razprava je ugotovila:
Stroški v septembru so v glavnem v mejah V« letnega plana. Ker pa je porast stroškov za porabo električne energije znatno nad planom, je bilo sklenjeno, da se ugotove vzroki tega povečanja. To izvrši plansko analitska služba s službo energetike v podjetju. Prav tako znaten je porast stroškov za maziva, uporabniki tega so v avtomatski proizvodnji. Tudi ta strošek je treba analizirati in poročati na drugem sestanku o vzrokih.
Člani odbora za poslovno politiko menijo, da je še vedno prevelika poraba vode v tovarni. Saj strošek za vodo znaša kar 115.000 din. Službe v oddelkih morajo vse storiti za omejitev porabe.
Nadure se gibljejo kot v ostalih mesecih, samo v septembru je bilo 4188 nadur.
Poslovni odbor ugotovi, da je proizvodnja v septembru že bila boljša nasproti poletnim mesecem, vendar še ne moremo biti zadovoljni z rezultati. Tudi oktober bo nekoliko bolj ugoden, vendar se opaža, da s tempom in rezultati zaostajamo za približno 150 ton izdelkov nasproti rezultatom v prvem polletju 1972. leta.
Ugotovi se, da ni pričakovati boljših rezultatov na avtomatski proizvodnji, ker so stroji pred generalnim remontom, potrebno
—	vse vodje združenega dela jé poiskati rešitve drugje, in to: zadolžiti, da se realizirajo sklepi v zvezi z izkoriščanjem delovnega časa, potrebno je zmanjšati odpadek, urediti vzdrževanje, da bo orodje in modeli vedno po asortimanu pripravljeno za proizvodnjo;
—	ravno zato, ker se proizvodnja (zaradi modelov in orodja) ne drži sprejetega asortimana, po planu zaostajamo za predvide-
nimi prodajnimi cenami (izvoz in domače tržišče);
— to se mora urediti takoj, da se v tem pogledu v naslednjih mesecih rezultati popravijo.
Zaradi velikega povečanja materialnih stroškov je služba komerciale že vse uredila za vskla-ditev cen embalaže za živilsko in farmacevtsko industrijo.
Poslovni odbor se seznani z analizo izvajanja samoupravnega sporazuma za izplačilo osebnih dohodkov. Samoupravni sporazum nam omogoča izplačilo še
111.760,45	din, na drugi strani je bilo pa že preveč izplačanih osebnih dohodkov za 1,525.296,53 din. Zaradi tega je kolektiv pred odgovorno nalogo, da se rezultati popravijo, ker se mora do konca
Na volilni konferenci delegatov (elektorja) in predsedstva krajevnega sindikalnega sveta Hrastnik so bili obravnavani dokumenti za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije, predvsem predlog sklepov in osnutek statuta. Konferenca je izvolila delegate za VIII. kongres ZSS, in sicer Adolfa Haberla, Marka Podkoritnika, predsednika osnovne organizacije sindikata rudnika in Albina Žibreta, predsednika KSS Hrastnik. Potrdila je predlog za člane republiškega odbora ZSS. Tov. Adolf Haberl, predsednik naše organizacije, je med predlaganimi kandidati za predsedstvo. Konferenca je kritično ocenila strukturo kandidatne liste in menila, da je predlaganih premajhno število neposrednih proizvajalcev. Predlagala je, da se dopolni predlog še z enim kandidatom iž revirjev (Zagorja), ki v predlogu ni zajet.
V uvodnem govoru je tov. Albin Žibret, predsednik KSS Hrastnik, nakazal nekaj glavnih nalog, za katere se sindikat Slovenije zavzema v sedanjem obdobju. Samo nekaj bistvenih predlogov — sklepov bi nanizal:
—	Sindikat Slovenije se bo zavzemal, da upravljanje ni razpolaganje z dohodkom v temeljni organizaciji združenega dela (TOZD), ki zagotavlja, da bodo delavci odločali o celotnem procesu produkcije, to je nujen pogoj za samoupravno povezovanje družbenega dela in kapitala ter možnosti, da delavci uresničujejo tudi svojo politično oblast.
—	Sindikati bodo aktivni pri snovanju sporazumov o združevanju TOZD, statutov in drugih aktov. Seznanjali bodo delavce s smotri ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela in jih usposabljali, da se bodo uprli takim poskusom ustanavljanja TOZD, ki le s spreminjanjem naslova zadovoljujejo politične želje.
—	Neodtujljiva je pravica vseh delavcev, da sami odločajo o u-stanovitvi TOZD, 'če so izpolnjeni ustavni pogoji.
—	Sindikati bodo zahtevali, da se na samoupravni podlagi opre-
leta izravnati negativna razlika.
V	tej zvezi sprejema poslovni odbor zahtevo, da se mora energično ukrepati glede enakomernega izkoriščanja delovnega časa, izkoriščanja režije in zmanjšati odpadek na minimum. Urediti je predvsem treba disciplino in problem pijančevanja v obratnih prostorih.
V	kolikor se smernice, ki jih nalaga odbor za poslovno politiko odgovornim ljudem ne bodo izvajale, se naj postavi vprašanje zaupnice tem ljudem na odgovornem mestu, to je tudi nakazano v pismu predsednika ZKJ tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ, je podčrtal tovariš Mlinar Martin, ki je nadomeščal odsotnega direktorja podjetja.
deli življenjski minimum in način njegovega zagotavljanja.
—	Najnižji ekonomsko še upravičeni osebni dohodek delavca je treba ob dograjevanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ponovno opredeliti, pri tem pa upoštevati tudi razmere na posameznih področjih.
—	Sindikati se zavzemajo za to, da se mora doseči brezplačno osnovno šolanje za vse in postopno uvajanje celodnevnega varstva v osnovni šoli. Odpraviti je treba vse oblike šolnine tudi za delavce, ki se izobražujejo na stopnji osnovne šole izven rednega šolskega sistema. Najkasneje v štirih letih je treba zagotoviti brezplačne učbenike za vse razrede in vse učence osnovnih šol.
—	Vsej mladini moramo zagotoviti najmanj popolno osnovno izobrazbo. Vsem zaposlenim do
35.	leta starosti, ki nimajo končane popolne osemletke, naj se o-mogoči popolna osnovna izobrazba.
—	S politiko štipendiranja je treba doseči, da bo slehernemu mlademu človeku dostopna tista stopnja izobrazbe, ki v skladu z družbenimi potrebami ustreza njegovim osebnim nagnjenjem, in sicer ne glede na gmotni in socialni položaj družine, iz katere izhaja. Uresniči naj se načelo: štipendije naj prejmejo vsi mladi ljudje, ki so sposobni za šolanje, in ki bi njihov socialni položaj to otežil ali celo onemogočil.
—	Sindikati menijo, da je hitrejše spreminjanje kvalifikacijske in izobrazbene strukture zaposlenih pogoj za družbeni napredek. Zato se sindikati zavzemajo, da se na podlagi poenotene nomenklature tipičnih poklicev izdela sistem šolanja in usposabljanja delavcev ob delu.
—	Vsi vodilni delavci naj bodo vključeni v sistem periodičnega preverjanja svoje strokovne in družbene usposobljenosti (na primer vsake štiri leta).
—	Sindikati smatrajo, da je usposabljanje delavcev za samoupravljanje ena od prioritetnih nalog sindikatov. Zato bodo sindikati iniciatorji, da bodo delovne organizacije statutarno zagoto-
Poslovni odbor meni, da se mora na vseh sestankih odborov sveta združenega dela obravnavati poročilo in v tej zvezi sprejeti tozadevne zaključke.
Poslovni odbor je vzel na znanje odločbo republiškega inšpektorata za delo, da s 1. novembrom prepove točenje piva v bifeju in menzi našega podjetja. Ker je bilo več vprašanj in razprav okrog tega problema, se sprejme zaključek, da se naknadno skuša najti rešitev za točenje piva vsaj v poletnih mesecih.
Poslovni odbor potrdi predlog komerciale in planske službe, da se po predvidenih rezultatih in stroških za mesec oktober izplača plansko vrednost točke v znesku 1,28 din.	R. R.
vile in omogočile vsem članom delavskih svetov, da se udeležujejo seminarjev ali drugih organiziranih oblik družbenega usposabljanja (najmanj 3 dni letno). Poleg tega bodo sindikalne organizacije skupaj z Zvezo komunistov, Zvezo mladine, z odgovornimi službami v podjetjih in z delavskimi univerzami organizirale razne oblike družbenopolitičnega izobraževanja, ki ga morajo biti deležni vsi člani organov upravljanja in drugi zainteresirani delavci.
—	Sindikati se bodo zavzemali, da je treba povečati fond družbenih stanovanj za delavce. Sindikati menijo, da je treba postopno, najkasneje pa v štirih letih doseči, da bodo delovne organizacije na podlagi samoupravnih sporazumov namenjale za stanovanjsko gradnjo 6 % sredstev od bruto osebnih dohodkov. Stoje na stališču, da mora biti poglavitni nosilec reprodukcije stanovanjskega fonda tisti, ki daje svoja sredstva v stanovanjski fond.
—	Pospešeno je treba razvijati otroško varstvo. V prihodnih štirih letih je treba doseči, da bomo vključili v predšolske varstvene ustanove in šolsko varstvo vsaj 30 % otrok.
—	Zaposlenim materam naj se podaljša porodniški dopust na 6 mesecev in zagotovi delo s skrajšanim delovnim časom do enega leta starosti otroka.
—	Zavzemali se bodo, da mora imeti delavec možnost za zdravo in kulturno izrabo prostega časa.
—	Sindikati nasprotujejo vsakemu odtujevanju počitniških domov, zgrajenih za oddih delavcev in njihovi uporabi za splošno komercialne turistične potrebe s cenami, ki delavcem niso dostopne.
—	Vse sindikalne organizacije morajo čimprej v statutu TOZD in delovnih organizacij, v statutih občin in interesnih skupnosti predlagati natančno opredelitev mesta in vloge sindikatov.
—	Razprave o kongresnem gradivu bodo še v naši sindikalni organizaciji, tako da bodo vsi člani sindikata seznanjeni z vsebino priprav za VIII. kongres sindikatov Slovenije.
Rigo
Pred VIR. kongresom sindikatov Slovenije
NOV TV PRETVORNIK NA KOVKU
Spomladi letos je bil na osnovi sklepa Skupščine občine Hrastnik imenovan odbor za postavitev pretvornika na Kovku, s katerim bi zagotovili občanom celotne občine Hrastnik dostojen televizijski sprejem.
Že več let so se televizijski naročniki posameznih predelov občine pritoževali nad slabim sprejemom, zato je najprej kolektiv steklarne omogočil postavitev in montažo majhnega pretvornika za območje Podkraj — za Savo. Ker tudi jakost tega pretvornika ni zadostna za dober sprejem, zato je bil sprejet sklep o postavitvi novega dovolj močnega pretvor-
nika na lokaciji, ki bo koristila vsem občanom.
Odbor za postavitev takega pretvornika je začel z delom že v juniju 1972 in takoj dosegel sporazum z zavodom RTV Ljubljana, ki je bil pripravljen sodelovati s svojimi strokovnjaki in prispevati potrebne aparature in sistem anten, kakor tudi montažo. Odbor pa je bil dolžan postaviti hišico in antenski stolp ter potreben dovod električne energije.
Potrebna finančna sredstva je odbor pridobil z akcijo pri vseh hrastniških delovnih kolektivih, ki so z razumevanjem prispevali po 20 din na zaposlenega. Lep de-
lež je prispeval tudi proračun skupščine občine in podjetje Elektro Ljubljana, poslovna enota Trbovlje.
Gradbena dela, dovod elektrike in postavitev stolpa so napredovali po načrtu tako, da so vsi objekti dokončani in čakajo na montažo aparature. Pretvornik naj bi bil izročen svojemu namenu v mesecu novembru, ko bo tudi ko-
Polemika o »divjih« disco klubih, ki je bila spomladi letošnjega leta posebno živa med Hrastničani, je sedaj usahnila, tako kot usahnejo luže po dežju. Toda kakor dež pospeši rast rastlin, tako so »divji« disco klubi, vzbudili pozornost in potrebo občanov za organiziranje in vodenje zabave mladih ljudi v Hrastniku.
Sestanki s starši, delovni pogovori ljudi, ki jim je velika želja in dolžnost, da bi se mladi počutili kar najbolje, so prispevali k temu, da je klub »67« zopet odprt. Otvoritev novega mladinskega kluba pa je bila 7. oktobra 1972 ob 16. uri.
Prostori bivše »Podmornice«, ki jim je že grozil propad zaradi vlage in trohnenja, so dobili tako zopet nazaj novo, lepo podobo; zopet so postali svetli in čisti, zopet je v njih slišati pogovore in glasbo. Toda ne smemo misliti, da je s tem problem organizirane zabave mladih Hrastničanov že rešen. Ne, še zdaleč ne!
Mladinski klub v novih prostorih je odprt že skoraj mesec dni, vendar se v njem še vedno ni razvila dejavnost, ki bi zadostila interesom in potrebam vseh mladih ljudi pri nas v Hrastniku. Res je sicer, da so v njem celo trikrat tedensko disco plesi, vendar se le-teh udeležujejo mladi, ki so stari od petnajst pa tja do osemnajst let ali morda devetnajst. Ostali, ki pa so nekoliko starejši, se že ne morejo vživljati več v tak način zabave. Sicer je res, da se v teh prostorih mladi zbirajo, pogovarjajo o teh ali onih problemih, prebirajo časopise in revije, igrajo šah in karte (seveda ne za de-
nec težav za dober sprejem TV programa. Ker pa je celoten objekt grajen tudi za sprejem drugega programa in UHF, smo prepričani, da bo s tem ustreženo dolgoletni želji TV naročnikov.
Več o tehničnih podatkih in moči novega pretvornika bomo napisali v naslednji številki »Steklarja«.
nar), toda to še ni vse, kar bi se dalo in celo moralo v klubu narediti.
Postavljeno imamo komisijo za klubsko in zabavno življenje pri občinski konferenci ZMS Hrastnik. Ta ima izdelan bogat program delovanja tako na kulturnem, družbeno-političnem kot tudi zabavnem področju, ki ga bo treba takoj uporabiti tudi pri življenju mladih v klubu. Z raznimi predavanji, kulturnimi prireditvami in večeri, plesi in drugimi oblikami družabnega življenja ima klub »67« veliko nalogo in možnost za organizirano dejavnost mladih v Hrastniku.
Mladinski klub »67« pa je sedaj v velikih gmotnih težavah zaradi izdatkov, ki smo jih imeli pri ureditvi teh novih prostorov. Doslej nam je pri tem Izdatno pomagala temeljna kulturna skupnost Hrastnik, in sicer pri urejanju in pri kritju stroškov.
Seveda je bilo treba za novo ureditev klubskih prostorov vložiti precej dela — truda in volje mladih, ki so sodelovali pri tem. Pa tudi čas je bil tisti, ki nas je priganjal, da bi čimprej bili gotovi in izpraznili prostore bivšega mladinskega doma na Rudniku, kjer bo sedaj nova knjižnica.
Zato na koncu ne smemo nikakor pozabiti pohvaliti prizadevnosti nekaterih mladincev iz raznih strokovnih področij kot so zidarji, pleskarji, mizarji, vodni inštalaterji in drugi, ki so pri urejanju kluba naredili preko petsto udarniških ur. Dokazali so, da idealizem le še ni pri nas v celoti zamrl.
I.	T.
KLUB »67« ZOPET ODPRT
Prvih 8 metrov od 31 kolikor je stolp visok je montiranih
Dovod elektroenergije je bil težak problem — obisk predsednika skupščine s sodelavci na gradbišču
Sestanek mladinske skupnosti
V sredo, 4. oktobra smo imeli v šoli predstavniki osmih razredov sestanek, na katerem sta bila prisotna tudi Zlatko Pavčnik iz republiške konference in predsednik mladinske organizacije Ivo Trbovc. Prisotna je bila tudi naša mentorica tovarišica Milena Baloh.
Na sestanku smo se pogovarjali o našem delu in dolžnostih. Spoznali smo se s težavami na naši in tudi drugih šolah v Sloveniji. Eden izmed problemov, ki smo ga obravnavali, je bil, kako se vključujemo v krožke. Ugotovili smo, da sodelujemo pri raznih krožkih, kot so: literarni, zgodovinski, ŠŠD in podobnih le najboljši u-čenci, ostali pa lenarijo. Prav tako smo sklenili, da bomo imeli seminarje, na katerih bomo naše
delo pobliže spoznali in nam bodo naše delo nekoliko olajšali. Generacijo pa, ki pride za nami in bo naše delo nadaljevala, pa bomo pripravljali na to njihovo bodoče delo s predavanji. Urejamo tudi naš klub, v katerem bodo razni mladinski sestanki in zabave.
Ta naš zanimivi pogovor se je vse prehitro končal. Morali smo se posloviti. Oba tovariša pa smo seveda povabili, da nas obiščeta, ko bomo bolj izkušeni pri opravljanju naše mladinske dolžnosti in ko bomo imeli že kaj več povedati.
Jasna Kosm
Literarno-novinarski krožek Hrastnik — Podkraj 91
Odpadek avtomatske proizvodnje za mesec september 1972
Ustanovljen bo solidarnostni stanovanjski sklad občine Hrastnik
Tudi v mesecu septembru se še vedno kažejo slabi rezultati proizvodnje na avtomatih. Po ugotovitvah na razpravi odbora za poslovno politiko in na zasedanju delavskega sveta, predvsem pa po izjavah odgovornih ljudi za proizvodnjo v obratu avtomatske proizvodnje, so vzroki velikega odpadka in odstopanja od dosežene planirane proizvodnje predvsem slabe kadrovske zasedbe v tem mesecu in slabega vzdrževanja posameznih strojev. Za odpravo napak je potrebno, da se izvedejo remonti na strojih IS in Hardfordu in to po sistemu, kot določajo normativi za občasne remonte. Velik odpadek povzroča tudi posamezni asortiman na gotovih strojih, kar je razvidno iz naslednjih podatkov. Proizvodnja na posameznih strojih je bila:
—	stroj IS-I je proizvajal 80 gr steklenice AJI SHIO za Podravko in 8 gr penicilin stekleničke. Pri penicilin stekleničkah je odpadek večji, in sicer 24 odstotkov. Poprečni odpadek je bil 18,6 %.
—	Stroj IS-II je proizvajal stekleničke za bronzo 80 gr, vegeto 80 gr in stekleničke reflex 150 gr. Največji odpadek je bil pri steklenicah reflex, in sicer kar 50,2 %. Predvsem se je pojavil izredni lom in natrganje v navoju. Poprečni odpadek je znašal 26,5 %.
Na sestanku invalidov se je o-bravnavalo vprašanje nadomestil obstoječega stanja, kakor tudi predlog prve in druge variante in tudi vprašanje pogojev za pridobitev invalidske pokojnine.
Od vseh predlogov, ki so predvideni v osnutku, pa se invalidi zavzemajo za drugo varianto.
Po drugi varianti je osnova za nadomestilo razlika med osebnim dohodkom, ki ga je delovni invalid dobival v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, in osebnim dohodkom, ki ga je dobival delavec na invalidovem drugem ustreznem delu v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti. Od te osnove se odmeri nadomestilo v višini 90 % o-ziroma 100 %, če gre za invalidnost, ki je posledica nesreüs pri delu ali poklicne bolezni in se v tej višini izplačuje v koledarskem letu, v katerem je nastal zavarovani primer, za naprej pa se valorizira s količnikom, ki ga določi skupščina skupnosti za uskladitev pokojnin. Skupščina pa lahko tudi določi, da se nadomestilo na novo odmerja.
Cdmera nadomestila po predlagani drugi varianti je zelo poenostavljena. Po tej varianti odpade odmera akontacije kot nepotrebna, ker je možno odmeriti nadomestilo takoj po nastanku zavarovanega primera glede na to, da se upoštevata dohodka na svojem in drugem ustreznem delu iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti. Enostavna je tudi nadaljnja uskladitev nado-
—	Stroj IS-III je ves mesec proizvajal stekleničke za penicilin 8 gr. Odpadek je znašal 15,6 %. Odpadek je zelo visok, predvsem zaradi slabše kadrovske zasedbe pri stroju.
—	Stroj H 28 je proizvajal kozarce 1 del in 2 del za žigosamo in kozarce 2 del za dekoriranje. Tudi pri tej proizvodnji je odpadek večji, predvsem pri kozarcih E 1103 za dekor, kjer je znašal odpadek 23,8 %. Poprečni odpadek je bil 20,7 %.
—	Stroj U 8 (stiskalnica) je proizvajal kozarce za gostinstvo in gospodinjstvo 250 gr (nova proizvodnja) in zaščitna stekla 60 W za izvoz. Izredno visok odpadek je bil pri kozarcih, in to kar 49 °/o, dočim se je proizvodnja pri zaščitnih steklih utekla in je bil minimalni odpadek 12 %. Poprečni odpadek je bil torej 25,5 %.
—	Stroj IS-IV proizvaja embalažo iz rjavega stekla. Na tem stroju se je proizvajalo steklenice Stela 100 gr, Aether 175 gr in pi-tralon steklenice 85 gr. Kot vedno so se tudi sedaj pokazale izredne težave pri proizvodnji pitralon stekleničk, kjer preseže odpadek 50 %. Poprečen odpadek na tem stroju je znašal 30 %.
Skupno je bilo na vseh strojih proizvedeno 14,716.384 kosov izdelkov. Poprečni odpadek na vseh strojih je znašal 24,8 %. r. r.
mestila, ker ni potrebna vsakoletna nova odmera, ampak se že odmerjeno nadomestilo usklajuje enako, kot se usklajujejo pokojnine, in sicer vse dotlej, dokler skupščina ne ugotovi, da je glede na valorizacijo in gibanje o-sebnih dohodkov potrebno nadomestilo na novo odmeriti. Sprejem te variante bi imel za posledico ažurno in dokončno odmero nadomestila, zaradi poenostavljenega načina uskladitve pa bi odpadle vsakoletne odločbe o ponovni odmeri nadomestila. Takšna odmera bi tudi ugodno vplivala na delovne invalide, ker bi jim zagotovila določeno varnost glede višine nadomestila vsaj za nekaj let in bi jih tako stimulirala k večji storilnosti in prizadevnosti na drugem ustreznem delu. Za sklade invalidsko pokojninskega zavarovanja bi takšna odmera predstavljala nekoliko večjo obremenitev, računati pa je, da bi se povečal znesek iz naslova prispevka za invalidsko pokojninsko zavarovanje, če upoštevamo, da bo delovni invalid za večjo storilnost in uspešnost pri delu na drugem delovnem mestu prejel tudi večji osebni dohodek. Na sestanku je bilo izraženo tudi mnenje, da bi bilo potrebno invalidom II. in III. kategorije tudi nadalje priznati beneficiran delovni staž, če so na delovnem mestu pred nastankom invalidnosti imeli tak staž. To mnenje je posredovano pristojnim organom, kakšna pa bo odločitev, bomo videli v zakonu.
Skupščina SRS je v januarju 1972 sprejela zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj. Ta zakon v 4. členu določa, da mora občinska skupščina za svoje območje ustanoviti samoupravni sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (z namenom, da se zagotovi delna nadomestitev stanarin in omogoči reševanje stanovanjskih problemov določenih občanov).
Iz sredstev, s katerimi bo razpolagal solidarnostni stanovanjski sklad, se bo zagotavljala družbena pomoč, ki se bo po zakonu o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št.
5-12/72) dajala za reševanje stanovanjskih problemov določenih občanov.
Solidarnostni stanovanjski sklad bo, kot nova institucija v sistemu financiranja stanovanjske graditve, pravna oseba, ki bo imela svoj statut in organe upravljanja. Sklad bo deloval v okviru uprave skupščine občine Hrastnik, s sredstvi pa naj bi upravljal upravni odbor sklada, ki naj bi štel 15 članov. V upravnem odboru sklada bodo predstavniki organizacij, ki bodo vlagale svoja sredstva v sklad. Na vsakih 1000 zaposlenih bi izvolili po enega člana upravnega odbora.
V upravnem odboru sklada bi zastopala občinsko skupščino dva člana, po en član bi zastopal občinsko konferenco SZDL, občinski sindikalni svet, občinski odbor združenja ZB NOV, občinski odbor društva upokojencev, krajevne skupnosti Hrastnik — zgornji del, Hrastnik — spodnji del in Dol pri Hrastniku in občine, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Dalje bi bila v upravnem odboru še dva predstavnika iz Steklarne, po eden pa iz rudnika Hrastnik, TKI, Sijaj, STP, SGP. Skupno torej 15 članov.
Upravni odbor sklada bo imel predsednika in namestnika predsednika.
Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte sklada;
—	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada;
—	sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada;
—	voli predsednika in namestnika upravnega odbora sklada;
—	imenuje komisije upravnega odbora sklada;
—	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega. gospodarstva;
—	določa poslovne stroške za poslovanje sklada;
—	sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj;
—	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
Solidarnostni stanovanjski sklad bo razpolagal s sredstvi iz:
—	obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom;
—	neporabljenih sredstev, zbranih na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka;
—	neporabljenih sredstev na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
—	namenskih sredstev družbenopolitičnih skupnosti;
—	sredstev, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani ;
—	kreditov jposlovnih bank na podlagi oročitev sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada in z drugimi dohodki.
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se bodo uporabljala:
—	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane;
—	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice;
—	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja;
—	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu;
—	za kritje poslovnih stroškov sklada.
Bodoča stanovanjska politika, ki sloni na resoluciji o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5-12/72), predvideva hitrejšo in sorazmerno cenejšo graditev najemnih stanovanj v družbeni lastnini. Zato pa bo potrebno v bodoče hitreje kot doslej uvajati več ekonomskih odnosov na področje stanovanjskega gospodarstva. Da pa se zaradi tega ne bi bistveno poslabšala obstoječa življenjska raven občanov z nižjimi in poprečnimi dohodki, oziroma da bi se zagotovila socialna varnost takih občanov, bo družbena skupnost, upoštevajoč načelo vzajemnosti in solidarnosti, dajala družbeno pomoč občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam. Ta družbena pomoč pa se bo dajala preko solidarnostnega stanovanjskega sklada in ne bo zajemala samo delno nadomestitev stanarine, ampak se bo nanašala tudi na kreditiranje graditve najemnih družbenih stanovanj in na premiranje namenskega varčevanja za stanovanja.
S sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada se bo torej v največji meri pokrival del stanarine družinam z nižjimi osebnimi dohodki, kreditirala pa se bo izgradnja družbenih najemnih stanovanj prav za takšne družine, kakor tudi za mlade družine in stare ljudi.
INVALIDI ZAHTEVAJO DRUGO VARIANTO
S TO ŽENSK NA TRIG L A V
Tudi letos je bil v časopisu TT razpis za pohod na naš najvišji vrh Triglav. Prijavila sem se takoj prvi dan in na moje veliko veselje sem bila med tisoč prijavljenimi v stotnijo izbrana tudi jaz.
V petek, 1. septembra smo se zbrali v prelepem gorenjskem kraju Bohinju, ki nas je pozdravil z dežjem. To je nekoliko zmanjšalo dobro voljo, a »TT-jevci so nam obljubili lep sončen dan. Po kratkem sestanku, kjer smo dobile tudi spominske značke, smo se odpravile spat. Ker sem bila ravno na dopustu v našem Počitniškem domu, sem šla spat kar tja. Spanca pa ni bi-
lo.	Dežne kaplje so udarjale ob polkna, kot da bi jih naprosili, a ob petih tišina — dež je prenehal in pričela sem se oblačiti. Pred hotelom Jezero sta nas čakala dva avtobusa in med veselim kramljanjem smo posedle vanju. Odpeljali smo se proti startu.
Pot se je vila skozi lep smrekov gozd do kasarn na Rudnem polju. Tu so nam postregli z zajtrkom Merkatorjeve trgovine in nam določili vodiče.
Na pot smo šli okrog pol devetih. Naši koraki so prožni in kar hitro smo na ozki stezi proti Vodnikovi koči. Naša kolona je dolga in nit pogovora se pretrga le tu in tam, ker gre že z rok v roke steklenica s »kačjo slino«. Zadnji kilometer pred Vodnikovo kočo nas spet pozdravijo dežne kaplje, a zanje se me ženske trme sploh ne zmenimo. V Vodnikovi koči se odžejamo s čajem, ki ga je skuhala vrla oskrbnica Angelca. V domu visi mnogo priznanj za njeno delo. Čeprav nas je toliko, da ne pridemo vsi hkrati v kočo, smo hitro postreženi. Dveurni predvideni počitek se je zaradi dežja skrajšal na eno uro in že gremo spet naprej. Sedaj se_pot vije med skalovjem in tu pa tam zagledaš nežno planiko, a kmalu ne vidimo ničesar več. Okrog nas je megla in sneg.
Koraki so vse počasnejši, kajti klanec in težki nahrbtniki so vse težje breme za naše ravnine in avtomobilov Navajene noge. Sedaj komaj vidimo, kam moramo stopiti, a zadnja ne gre več po snegu, kajti sto parov nog ga je premagalo in spremenilo v majhne lužice. Končno se kot privid iz
megle prikaže naš današnji cilj Planika. V koči nam »TT-jevci« postrežejo s pelinkovcem, da se ne bi prehladile. Poiščemo si prostor za počitek in kmalu odpremo svoje nahrbtnike in se malo okrepčamo. V Planiki je imela svoje uradne ure tudi pošta. Neutrudljiva poštarja sta prodajala in žigosala kartice s pozdravi domačim. Na koncu poti sta ugotovila, da je bilo okrog dva tisoč kartic. Od nekega omizja se je zaslišala harmonika najstarejšega (75 let) udeleženca pohoda Franca Permeta in že se je koča stresla od glasov slovenske pesmi in plesa plesalcev. Slovenska pesem in šale niso utihnile pozno v noč, kajti nobeni se ni dalo spati. Ob polnoči pa je le vse utihnilo in naši udi so se stiskali v ozkih posteljah. Komaj je bila ura pet, smo že bile pokonci in spraševale vodiče, če bomo odšli naprej.
Vreme nam ni bilo naklonjeno, kajti vse naokrog je bila megla, ponočni veter pa je opravil svoje in tako je bila pot od Planike do vrha vsa ledena. Ob osmih so se vodiči odločili in nas nekatere navezali v svoje naveze. S smehom smo se odpravile naprej v meglo in sneg. Veter je čedalje bolj pihal, a naša volja je bila močnejša od vsega, tudi od ukaza glavnega vodje Tonača, da se moramo vrniti. Naša naveza je šla naprej. Snežni metež nam je preprečeval, da bi videle več kot korak naprej in zaledeneli klini so bili vsem velik napor. S težavo smo se pomikale proti vrhu in smo ga dosegle. Imele smo pet minut časa, da smo lahko potipale Aljažev stolp, kajti vrha nismo videle. O lepem razgledu, ki so ga opisovali vodiči, ni bilo sledu, kajti videle nismo niti meter pred seboj. Vračale smo se z zavestjo, da smo, čeprav nismo ubogale u-kaza, dosegle svoj cilj. Pot navzdol je bila lažja in tako smo se kar hitro vrnile do Planike. Tu smo vzele svoje nahrbtnike in odšle proti Rudnem polju. Sedaj je bil pogovor še živahnejši, kajti med seboj smo se že dobro poznale.
Vodnikova koča — spet kratek počitek in že gremo naprej. Med potjo si naibramo redko cvetje, da ga bomo imele za spomin na ta pohod.
In zdaj smo na Rudnem polju, kjer že gori kres in vojaški kuharji so že pripravljeni, da nam postrežejo z malico. Ta nam zelo tekne, kajti za nami je dolga pot in vsa napetost je minila. Še
SLAVKO MARČEN, vodja oblikovanja
NEKAJ OSEBNIH PODATKOV
Rojen sem 23. aprila 1944 v Celju. Osnovno šolo sem obiskoval na Dolu pri Hrastniku. Skozi vsa osnovnošolska leta sem čutil veliko veselje do umetnosti, vendar je bila želja po znanosti gotovo enakovredna. Pomanjkanje denarnih sredstev za šolanje je od-
tehtalo obe želji in zaposlil sem se v Steklarni Hrastnik kot od-našalec. Naslednje leto, to je 1960, pa sem ob skromni štipendiji Steklarne odšel v šolo za oblikovanje, ustanovljeno istega leta. Leta 1966 sem se po končani šoli in odsluženem kadrovskem roku zaposlil v Steklarni. Konkretno oblikovalsko delo je še bolj nakazalo potrebo po globljem poznavanju problematike designa. Dolga in naporna je bila pot do vpisa na Visoko šolo v Benetkah leta 1968. Toda, ko sem se letos po končanem študiju spet zaposlil v Steklarni, sem bil za marsikatero spoznanje bogatejši
TVOJ POKLIC JE ŠIRŠEMU KROGU LJUDI ŠE DOKAJ NEPOZNAN; BI NAM, PROSIM, POVEDAL NEKAJ VEĆ O NJEM?
V osnovi ločimo design (oblikovanje) in grafični design ali vizualne komunikacije (grafično oblikovanje).
Design. Vse stvari, ki jih je vredno narediti, je vredno narediti dobro. Biti morajo takšne, da jih je mogoče
a)	dobro izdelati
b)	dobro prodajati
c)	dobro uporabljati
Vse to pa se lahko doseže z dobrim oblikovanjem. Dobro oblikovanje je v industrializirani družbi pogoj za zdravo proizvodnjo, prodajo in porabo. Z drugimi besedami: prvenstveni cilj gibanja designa in njegov smisel obstajanja ni samo v tem, da pospešuje. in stimulira prodajo, marveč mora služiti človeku. Človek ni samo proizvajalec in ne samo potrošnik.
Poudariti je treba, da design ni dodajanje nečesa stvarni kon strukciji. Dober design nikdar ne
»škloc« za spomin in že se odpeljemo proti svojim domovom z zavestjo, da smo premagale najvišji vrh Jugoslavije.
Matekelj Vika
nastaja z dodajanjem estetskih, modnih ali dekorativnih elementov. Neuspehi tehnike iz 19. stoletja, ki je gradila gotske parne stroje, baročne šivalne stroje, črpalke za vodo s klasičnimi dor-skimi stebri itd. so dovolj poučni. Designer — oblikovalec ni nikakršen »olepševalec«, ki predmete oblači v čedno oblekico: on ni »umetniški sodelovalec«, ki predmetu doda naknadno nekaj lepote. Design ni aplicirana, ampak implicirana umetnost: Potrebno je v projektu združiti estetiko in koristnost. Estetska zasnova in tehnična realizacija sta ozko medsebojno povezani tako, da se pri analizi proizvoda lahko razdvojita samo v mislih. Prav tako so konstrukcija, design in ekonomičnost enakovredni in povezani elementi nedeljive celote.
Grafični design. Ob rojstvu konec 14. in v začetku 15. stoletja je imela grafika med upodabljajočimi umetnostmi vlogo po-množevanja risb ali slik. Tako je od samega začetka razbijala en-kratnost umetnine in istočasno širila njeno sporočilo v vse smeri. Pozneje je reproduktivna narava grafike izginjala in se je grafika osamosvojila kot posebna umetnostna panoga.
Danes postaja grafično delovanje veliko širše, pojem grafika pa doživlja nujno spremembo opredelitve. V čisto tehničnem pogledu ni več omejena na klasične grafične tehnike, konceptualno pa je razširjena na zelo široko področje vidnih komunikacij. Grafično oblikovanje je vpeljalo likovnost v vse naše okolje, ta je tako stopila iz galerijskih dvoran na ulice in se dotaknila vsakega, do nje še tako ravnodušnega človeka. Slika, grafični znak ali vizualni simbol ostajajo čedalje pomembnejši pomočki med ljudmi na vseh civilizacijskih, izobraževalnih in kulturnih stopnjah.
Grafično oblikovanje v našem primem obsega zaščitni znak oziroma celostno podobo podjetja, design embalaža, kataloge in reklamo podjetja, signalizacijo v notranjosti in zunaj tovarne, grafično ureditev transportnih sredstev podjetja itd., itd.
KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA RAZVOJ DESIGNA V NAŠEM PODJETJU? KAKŠNE SO TEŽAVE OZIROMA PROBLEMI?
Predvsem želim poudariti, da sem pri oživljanju designa v naši tovarni naletel na topel sprejem tako pri vodilnih na čelu z direktorjem kot pri samoupravnih organih. Nočem reči s tem, da je vse v redu: nasprotno, menim, da so plače oblikovalcev prenizke, prostorsko in kadrovsko smo omejeni, tudi priprave, od foto opreme do opreme delavnic, so daleč pod nivojem. Toda glede na trenutno stanje v podjetju vseeno mislim, da so prvi, najtežji koraki že bili storjeni.
(Dalje na 10. strani)
METEKELJ VIKICA, članica našega kolektiva — od leve proti desni stoji druga. Iz pohoda 100 žensk na Triglav
POGOVARJALI SMO SE
Zakon o telesno kulturnih skupnostih in financiranju telesno kulturne dejavnosti pred skupščino SRS
Že vrsto let se je v najširših krogih razpravljalo o problematiki enotnega in urejenega financiranja športne dejavnosti Slovenije. Takšne in podobne diskusije so se rodile ravno iz nesistematičnega, 'v nekaterih občinah popolnoma stihijskega in neurejenega financiranja športne dejavnosti, kar je imelo za posledico stagniranje športne dejavnosti v Sloveniji kot celoti. Nekatere občine so svojim športnim kolektivom namenile skromna sredstva iz svojih proračunov, v nekaterih občinah so se odločili za samoprispevek, katerega plačujemo tudi v naši občini itd. Skratka financiranje je bilo vedno in povsod kamen spotike.
Osnutek zakona je v poletnih mesecih prišel v javno razpravo po nekaterih medobčinskih aktivih in kasneje so ga obravnavale določene skupine po občinah in dale na osnutek svoje pripombe. Ta osnutek je v Hrastniku obravnavala tudi skupina športnih in družbenopolitičnih delavcev v Hrastniku na razširjeni seji Občinske zveze za telesno kulturo. Na osnovi osnutka je bilo ugotovljeno, da bi v občini Hrastnik s tem zakonom dobili okrog
250.000	din, kar predstavlja manj sredstev, kot jih trenutno je na razpolago. Zbor je zato menil, da je zakon vsekakor dobrodošel, da pa se bodo v naši občini morali merodajni faktorji še nadalje intenzivno zavzemati za to, da samoprispevek ostane še naprej, kajti le tako lahko telesna kultura dobi nekaj več tako nujnih sredstev. S tem bi se verjetno zbralo za trenutne potrebe dovolj sredstev za redno dejavnost hrastniških športnikov, še vedno pa ostaja odprto vprašanje vzdrževanja že obstoječih športnih objektov in gradnje nekaterih novih. Za te namene zakon ne bo prinesel sredstev. Vemo, kakšno je vzdrževanje športnih objektov v Hrastniku in da nad tisoč učencev nima za reden pouk telovadbe niti najmanj primerne telovadnice, kajti ta že razpada, pa tudi opremljena ni. To je le eno vprašanje, ki je trenutno najbolj pereče med ostalimi vprašanji s tega področja.
Glede na zahtevo zakona je bilo na razširjeni seji ObZTK Hrastnik izvoljeno telo, ki naj pripravi predlog dokumentov o u-■stanovitvi občinske telesno kulturne skupnosti, kajti lé tako bodo lahko pritekala sredstva na o-snpvi programov in dejavnosti ponovno v občino, ker se bodo le-ta zbirala centralno. Komisija do dneva poročanja še ni opravila svoje naloge, čeprav je ostalo zelo malo časa. O tem večkrat piše v zadnjem času tudi dnevno časopisje, zato povzemam tokrat nekaj misli iz članka Dagmarja Šusterja (Delo, dne 25. 9. 1972) : Priprave na izdajo zakona o telesno kulturnih skupnostih napredujejo. Pred poslanci se bo kmalu pojavil predlog in če bo vse teklo po pričakovanjih, bodo skupnosti ustanovljene v začetku prihodnjega leta.
Sprejetje' zakona bo gotovo u-stvarilo možnosti, da bodo postali premiki, ki mu bodo sledili, pomemben mejnik v razvoju telesne kulture na Slovenskem. Končno
bo tudi telesna kultura, kot zelo pomembno področje družbenega življenja, organizirana samoupravno znotraj sebe in istočasno bo takšno lahko tudi njeno mesto v družbi.
K temu kaže dodati tudi vprašanje financiranja, ki je nadvse tesno, da ne zapišem usodno povezano z možnostmi za nujno potrebno dejavnost. Osnutek zakona o financiranju telesno kulturnih skupnosti — ki je bil v javni razpravi — ponuja več virov. Bistveno pri tem pa je, da je potrebno nameniti telesni kulturi več sredstev. Istočasno pa je treba u-poštevati dejstvo, da bo treba (vsaj v večini) sredstva zbrati na samoupravni način. To pa se ne bi smelo odražati v bojazni, da bo sredstev manj. Ta bojazen se mora s kvalitetnim delom (skupnosti) izkazati kot neupravičeno. Upravičeno pa bi moralo skrbeti vse tiste, ki danes velikokje odločajo o sredstvih za telesno kulturo v ozkih krogih na osnovi zelo dvomljivih kriterijev. Za tak subjektivizem se bo prostor seveda temeljito, če že ne odločilno, zmanjšal. (Op. pisca tega članka: Tako nekako je bilo do sedaj v Hrastniku, ko so se določale dotacije sredstev klubom). In prav je tako.
V zadnjem času se kažejo nekateri znaki, ki dajejo slutiti spremembe v odnosu družbe do telesne kulture. Teh znakov je več. Zame so najpomembnejši tisti, ki v telesni kulturi vse bolj vidijo področje, ki je ENAKOVREDNO drugim in tako mora biti deležno ustrezne družbene pozornosti. Enako težo ima spoznanje, da se telesna kultura vse bolj kaže v svoji pravi luči. To pa pomeni, da je v njej množičnost daleč najpomembnejše in istočasno edino pravo merilo za uspešnost dela na tem področju.
Nekaj pa je nesporno. Za uresničitev mnogih idej bo potrebno veliko naporov, zlasti materialnih. Če seveda resnično želimo zmanjševati' vse večji prepad med potrebami in stanjem danes. O tem, kakšno je stanje in kakšne so potrebe, pa je bilo v zadnjih letih že veliko napisanega.
Na koncu želim še posebej o-pozoriti na nujnost, da se priprave na delo bodočih skupnosti pospešijo. Treba je ogromno narediti in da to ni ravno enostavno, nam kažejo tudi primeri ustanavljanja drugih skupnosti.
Časa je malo. Vsebinske (programi), organizacijske (statuti), kadrovske in druge priprave pa zahtevajo veliko dela. Vsi odgovorni bi morali storiti vse za to, da bodo izhodiščne pozicije za delo skupnosti kar se da najboljše.
Pa še to. Skupnosti pomenijo — kot je zapisano v uvodu možnosti za drugačno delo in rezultate. Vsi dejavniki v družbi, še posebej pa tisti v telesni kulturi, so odgovorni za to. da ne bo ostalo le pri (neizkoriščeni) možnosti. Bojazen namreč ni odveč, saj se je tako že kdaj zgodilo. Pa ne samo v telesni kulturi.
Tako je zapisal v svojem članku Dagmar Šuster.
Vsa njegova razmišljanja in u-gotavljanja lahko prilagodimo na naše hrastniške razmere, saj lah-
ko ugotovimo, da razen razgovora o predosnutku zakona pravzaprav še nismo storili ničesar. Kakor je razvidno, pa nastaja ob takih novitetah precej problemov, ki se bodo v naši občini izkazale najverjetneje v organizacijski in kadrovski luči.
Dane možnosti bomo morali za vsako ceno izkoristiti, če bomo hoteli zagotoviti normalen nadaljnji razvoj telesne kulture v
(Nadaljevanje z 9. strani)
Če pogledamo programsko področje designa glede na našo tovarno in še posebno v odnosu na perspektivno proizvodnjo, to je razsvetljavo, je prava smer razvoja samo ena: iz uslužnost-nih dejavnosti preiti na prodajanje misli. To pomeni z drugimi besedami: danes kupcu izdelujemo poilfabrikate. (svetlobna telesa) po njegovem osnutku, jutri pa mu naredimo mi osnutek za to svetlobno telo in še za armaturo, to je celoten design. Vendar mu tako delo ustrezno zaračunamo, ali v višji ceni proizvoda ali drugače. Tak program razvoja designa in podjetja nakazuje teoretično poleg drugih pozitivnih učinkov tudi možnost, da design oddelek postane temeljna organizacija združenega dela.
KOT MLAD STROKOVNJAK, SI VERJETNO NA TEKOČEM S TEŽAVAMI, KATERE NAŠE PODJETJE ZA ENKRAT ŠE KAR USPEŠNO PREMAGUJE?
Pri poslovanju našega kot tudi vsakega drugega podjetja nastopajo mnogi problemi. Glede na naravo problemov pa je potreb no takoj ločiti tiste, katerih rešitev je v dosegu samega podjetja, in ostale, ki presegajo to mejo ter zahtevajo koordinirano reševanje v širšem smislu. V prvem primeru gre predvsem za spretno politiko vodstva podjetja in mislim, da v našem primeru poteka to več ali manj uspešno. Drugače je pa z nelikvidnostjo, to je problem druge vrste, vsejugoslovanski. Njegovo reševanje je možno samo z rigorozno, centralno vodeno akcijo. Problem je velik in postaja večji. Bojim se, da bomo posledice čutili vsi.
KAJ MENIŠ O PERSPEKTIVI PODJETJA; IMAŠ KAKŠNE KONKRETNE PRIPOMBE NA DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV?
O perspektivi podjetja: Steklo ima brez dvoma bodočnost. Kljub mnogim plastičnim masam s sicer izjemnimi karakteristikami ostaja steklo edinstven material zaradi nekaterih specifičnih lastnosti. Zato mislim, da v osnovi ni utemeljena bojazen, da bo steklo izpodrinjeno po nekem novem materialu. Vendar je ravno tu potrebna opreznost: ni nujno, da bo steklo vedno pokrivalo vse današnje področje njegove uporabe, ali vsaj ne bo rentabilno. Torej je potrebna selekcija \ načrtovanju programa za jutri. In v tem smislu verjetno ni zgrešena naša postavka perspektivne
občini, a ne samo razvoj, temveč tudi napredek.
Odločilno besedo imajo torej tisti, ki so bili izvoljeni, da pripravijo vse potrebne dokumente za ustanovitev telesno kulturne skupnosti v Hrastniku. Kakršnakoli ohlapnost bo onemogočila normalno delo precejšnjega števila hrastniških športnikov v naslednjem obdobju.
Strgaršek Janez
ga razvoja razsvetljave. Glede na predvideno smer razvoja pa bo potrebno med drugim vse več polagati na ime firme in dober design.
O delu samoupravnih organov: Delavsko samoupravljanje je v osnovi edinstvena zamisel, ki pa v praksi zahteva mnogo več angažiranja, kot se zdi na prvi pogled. Mislim, da je za zdravo delovanje samoupravnih organov predvsem potrebno, da člani samoupravnih teles razumejo in zavestno sprejemajo važne odločitve. Važno je tudi, da se z enako odgovornostjo obravnavajo vsi problemi, fiesti, ki so slučaju bliže ali bolj poznani in ostali, trenutno manj privlačni. Kot član DS našega podjetja opažam podobne pomanjkljivosti pri delu tega organa, vendar so vsi napori tako direktorja podjetja kot samih članov usmerjeni v premagovanje teh slabosti.
TVOJI NAČRTI, OZIROMA ZELJE?
Predvsem si želim čimprejšnje organizacijske in funkcionalne dovršenosti našega design oddelka, da bi končno v praksi dokazali veliko stvari, o katerih zdaj lahko samo govorimo.
ZARES ALI ZA SMEH?
Znano nam je, da je oseba, ki stanuje v tako imenovani steklarski koloniji, v bližnji preteklosti odnesla predpražnik iz oddelka poslovne stavbe, ki je na parkirišču pred Steklarno Hrastnik, predpražnik, ki se je sušil na določenem prostoru. Predpražnik ne predstavlja velike vrednosti, vendar zagotovo vemo, katera je bila ta oseba, zato je najbolje, da predpražnik na kakršenkoli način čim-prej vrne pred oddelek poslovne stavbe ali na prostor, kjer ga je vzela, sicer 30 trpela kazenske posledice. Predpražnik nima pomembne vrednosti, vendar lahko predstavlja za osebo sramoto, kaznivo dejanje, poleg tega pa stroške celotnega postopka.
Oseba, ki je predpražnik vzela, naj razmisli o gornjih navedbah in predpražnik čimprej vrne, sicer bo za njo to imelo moralne in materialne posledice.
POGOVARJALI SMO SE
Vsak začetek fe težak
Verjetno vsem članom kolektiva ni znano, da imamo v Hrastniku košarkarski klub. Res je, da ne moremo govoriti o velikih uspehih, kar pa opravičuje dejstvo, da zajema klub samo mlade in še neizkušene tekmovalce. To so fantje, ki so dobili osnove košarkarskega znanja v Šolskem športnem društvu ter se kasneje navdušili za ta dinamični in lepi šport. Prvo leto so tako rekoč životarili in odigrali nekaj tekem v okviru pionirskih turnirjev. Potem pa, ko je Jugoslavija v Ljubljani postala svetovni košarkarski prvak, so s tudi v Hrastniku navdušili za košarko.
Po prihodu nekdanjega igralca KK Hrastnik Adija Zaletela iz JLA, ki je prevzel trenersko delo v klubu, se je začelo sistematsko delo z igralci.
Prvi uspehi so se pokazali že letošnjo zimo na zimskih turnirjih košarkarskih mladinskih ekip Zasavja, kjer je mlada in neizkušena ekipa zasedla 3. mesto. Pri tem je treba poudariti, da imajo vse druge nastopajoče ekipe že dolgoletni stalež med najboljšimi v Sloveniji, kar velja predvsem za Rudarja iz Trbovelj, ki ima tudi 3 mladinske reprezentante.
Potem se je ekipa po zagotovitvi finančnih sredstev za nabavo opreme, ki je izredno draga, saj samo ena košarkarska žoga stane okrog 250 din, vključila v republiško mladinsko košarkarsko
ligo. Po začetnih porazih, ki jim je botrovala neizkušenost v odločilnih trenutkih, je ekipa med osmimi nastopajočimi zasedla 5. mesto, vendar bi bilo njeno realno mesto precej višje, če ne bi izgubili dveh odločilnih tekem samo za eno točko.
Ekipo sestavljajo naslednji fantje: Avbelj Anton, Perko Roman, Bratuša Anton, Lavrič Albin, Jerman Franc, Šalamon Brane, Erman Brane, Duh Ludvik, Debelak Tine, Bobek Ivan, Vrabič Milan in Kovač Marjan. V vodstvu tega kluba pa so še povedali: upamo in želimo si, da se bodo le našla minimalna sredstva za tekmovanje v II. republiški košarkarski ligi — center, kjer bo v bodoče nastopala omenjena mladinska ekipa, kajti res bi bila resnična škoda, ko bi bili zaradi nezadostnih sredstev prisiljeni odstopiti od nadaljnjega dela in tekmovanja. Vsekakor pa bomo nadaljevali v republiški mladinski ligi z igralci, ki še niso starejši od 18 let.
In ne nazadnje, ko takole malo s strani opazujemo delovanje košarkašev, nikakor ne moremo pozabiti na 'to, da ima največ zaslug za uspešno delovanje košarkašev poleg trenerja Zaletela vsekakor ing. Kovač iz Rudnika, ki z velikim entuzijazmom dela na vseh področjih zanje. Takšnih funkcionarjev še kako primanjkuje v Hrastniku.
Košarkarjem želimo v bodoče še veliko uspehov, pa tudi to vemo, da so na svojih tekmah ogreli že precejšnje število gledalcev. Iz našega kolektiva trenutno nastopajo v tej ekipi samo 3 fantje, želeti pa bi bilo, da bi se jih vključilo še več.
Bralce našega lista obveščamo, da bomo v naslednji številki, ko bomo objavili pregled tekmovanja hrastniških ligašev z lestvicami, objavili tudi lestvico košarkašev KK Hrastnik.
Strgaršek Janez
ZANIMALO VAS BO
Prišli v podjetje
Hergič Derviša, odnašalka; Len-dero Alojz, pomočnik v OZD 302;
Stopinšelc Marjana, tehnični risar; Pušnik Ladislav, pomočnik v OZD 302; Bauerheim Jelka, odnašalka; Sedlar Bojan, delavec v skladišču embalaže; Planinc Edvard, odnašalec.
Odšli iz podjetja
Klanšek Ana, rezalka na Danii; Umek Nada, pomožna delavka v OZD 401; Hrstič Mirsada, odnašalka; Koritnik Vladimir, krogli-čar.
V JLA
Kirn Zdravko, pomočnik v OZD 302; Viderger Jože, krogli-čar; Srebotnik Jurij, izmenski vodja v OZD 302; Erman Viktor II., ključavničar..
Samovoljno zapustili delo
Planinc Angela, odnašalka; Fazlič Mehmed, menjalec modelov; Kreže Terezija, odnašalka.
• Umrla
Kunst Ljudmila, čistilka v kopalnici.
Poročili so se
Smodiš Bojan, kovinostrugar in Potušek Mira; Sihur Zvonko, ključavničar in Kumperger Erna, stekloslikarka; Mejač Zofija, čistilka modelov in Orožen Peter, delavec težak; Vodep Zlata, pomožna delavka v 401 in Teržan Ivan, ključavničar.
Prirastek v družini Perko Lidija — sina, Gole Božidar — hčerko, Brunček Milena — hčerko, šentjurc Bruno — sina.
Medobratno prvenstvo v malem nogometu
Letošnje medobratno prvenstvo se je pričelo nekoliko kasneje, kot bi se sicer moralo. No, kljub temu je organizatorjem uspelo do časa poročanja spraviti pod streho že šest kompletnih kol, tako da je upati, da se bo prvenstvo pravočasno končalo in da bo vreme naklonjeno igralcem in pa organizatorjem'. Letošnje prvenstvo je še množičnejše kot so bila prejšnja. Nastopa kar 8 ekip, v katerih je do sedaj nastopilo že preko 100 igralcev. Poleg tega, fla je to prvenstvo množičnejše, pa je tudi kvalitetnejše in mnogo bolj izenačeno. Dve koli bred koncem imajo kar tri ekipe enake možnosti za končno uvrstitev. Poleg teh treh ekip pa igra zelo dobro nogomet tudi ekipa vajencev, medtem ko je samo malenkost slabša ekipa Avtomatov. No, žal se tudi v tem prvenstvu dogaja, da hočejo nekateri posamezniki uveljavljati svojo voljo in jim sploh ni glavni cilj rekreacija, temveč iščejo primerne trenutke, da pokažejo svoje moralne kvalitete. Kam vodijo takšni postopki? V prid rekreacije in športa prav gotovo ne. Verjetno bi bilo za takšne tovariše mnogo bolje, da ' bi najprej obvladali sebe in šele potem dajali nasvete ostalim, ki se trudijo, da ima naš delovni človek vsaj malo razvedrila — rekreacije.
REZULTATI:
I.	kolo — po Bergerjevi lestvici
Delavnice — Veterani Samski dom — Notranji obrat I Vajenci — Splošni sektor Notranji obrati II — Avtomati II. III.
IV. kolo
II.	kolo
Veterani — Notranji obrati I Splošni sektor — Notranji obrati II Notranji obrat — Vajenci Delavnice — Samski dom
III.	kolo
Samski dom — Veterani Vajenci — Delavnice Notranji obrat II — Notranji obrat I Avtomati — Splošni sektor
Veterani — Splošni sektor			0:6
Notranji obrat I — Avtomati			1:2
Delavnice — Notranji obrat II			2:5
Samski dom — Vajenci			1:5
V. kolo			
Vajenci — Veterani			0:1
Notranji obrat II — Samski dom			6:0
Avtomati — Delavnice			1:5
Splošni sektor — Notranji obrat I			11:2
LESTVICA			
Splošni sektor	5 4 0	i	25:8 8
Notranji obrat	5 4 0	i	18:7 8
Delavnice	5 4 0	i	19:10 8
Vajenci	5 2 0	3	17:8 4
Avtomati	4 2 0	2	8:12 4
Notranji obrat I	6 2 0	4	17:25 4
Veterani	5 2 0	3	6:15 4
Samski dom	5 0 0	5	3:28 0
Občinske	sindikalne		
3:1 0 : :8 1:2 3:0
0:4
3:1
0:9
5:0
2:4
3:4
3:2
5:3
športne igre
Končno so se z veliko zamudo pričele tudi CSSl. Najprej so startale ekipe v malem nogometu. Steklarna ne nastopa z nobeno ekipo, ker je bil odbor za športno rekreacijo pri sindikatu mnenja, da nima pomena igrati v tako napetem časovnem terminu, kajti tekme na Rudniku se igrajo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih, ko imamo že svoje medobratno prvenstvo, katero gre že h koncu. Po drugi' strani pa bi rad poudaril, da smo razpored za mali nogomet dobili komaj en dan pred pričetkom tekmovanja, ne nazadnje pa se tudi ne strinjamo s politiko. Komisija za rekreacijo pri OSŠI, ki celo leto ni nič delala, sedaj pa bi rada v nekaj dneh spravila pod streho vsa tekmovanja. Ni moj namen kritizirati delo te komisije, ker se nekaj članov zares trudi, kar pa žal le ne opraviči nedelo komisije kot take. Moram pa tudi povedati, da smo se na predhodne razpise vedno prijavili k tekmovanju, vendar zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip ni prvenstvo nikoli steklo. Posledica takega stanja pa je bilo, da v steklarni nismo odigrali spomladanskega dela med-obratnega prvenstva v malem nogometu.
Rezultati do sedaj odigranih tekem:
I.	kole
KOP — Rudnik	1:3
Prosveta — SGP	1:0
II.	kolo
TKI — Sijaj	3:7
Rudnik — Občina-prosveta	2:1
V soboto dne 21. 10. 1972 pa je bil v okviru OSŠI odigran odbojkarski turnir. Sodelovale so samo tri ekipe. Zmagala je Steklarna pred Sijajem in kombinirano ekipo občine in prosvete. Ostala tekmovanja bodo kasneje in bomo o njih še poročali.
Rezultati :
Sijaj — Steklarna	0:2
Sijaj — Občina-prosveta	• 2:1
Steklarna — Občina-prosveta	2:0
Nogometaši Hrastnika -slabo
Nogometaši Hrastnika, ki tekmujejo v JNP, igrajo dokaj slabo. Še nadalje igrajo slabo in dokaj spremenljivo. Najslabše igrajo na do- -mačem igrišču, saj so obe tekmi v preteklem mesecu izgubili, medtem ko od drugod še kar prinašajo tako dragocene točke. Nekoliko boljši so mladinci, ki še nadalje vodijo na lestvici mladinske B lige.
Poglejmo rezultate:
V.	kolo — 1. 9. 1972
Novo mesto — Hrastnik	2:2
Novo mesto — Hrastnik-mladinci	2:3
VI.	kolo — 8. 9. 1972
Hrastnik — Bela Krajina	1:4
Hrastnik — Bela Krajina-mladinci	4:0
VII.	kolo — 15. 9. 1972
Cement — Hrastnik	0:2
Cement — Hrastnik-mladinci	1:1
VIII.	kolo — 18. 9. 1972 (med tednom)
Hrastnik — Domžale	0:2
Hrastnik — Domžale-mladinci preloženo
Premec
N AG RAD NA KRIŽAN KA
SESTAVIL I KARLI DfiEMEL	Z. IME (JASNA J	DONJUANOV SLUGA V MOZARTOVI OPERI	STARO- GRŠKI FILOZOF	KONJSKI TEK	PEVKA KRAŠEVEC	UGOVOR VELESILE V VARNOST NEM SVETU	OBVEŠČEVALNI CENTER	REKVIZIT ZA POGANJANJE ČOLNOV		ABEL TASMAN	SVOJINA	ARABSKI KNEZ	IME FILM. IGRALKE AUMONT	LETOV.MESTO V SZ OB ČRNEM MORJU		ZNOJ	VELIKA POLJSKA REKA	MOŠKO IME	CUNJA
KOVAŠKO ORODJE								POSLOVILNA POJEDINA							VOJAŠKA FORMACIJA				
TROPRSTA Žival izju 2« AMERIKE								PRESOJNA TKANINA							PROSTOR ZA NASTOPE				
								GRŠKA BOGINJA PRAVICE							NORVEŠKI POLARNI RAZISKOVALEC				
NAPRAVA. PRISTROJ							TRST			KITAJSKI PRAČLOVEK									
							SLOVENSKA PESNICA (ELZA)												
TERMIN				Švedski kemik (ALFRED)						AVŠA						BALERINA PAVLOVA			
										KONJ RJAVE BARVE									
				REDKO ŽENSKO IME															
ZAČETNIK DINASTIJE ARSAKIDCV						UBOJ					RIMSKI POZDRAV	RELIGIJA	ALFRED NOBEL			MESTO V SZ OB VOLQI	IRANSKA DENARNA ENOTA	SLOVENSKI KARIKATURIST C BOŽO)	OČE
						PRITOK SAVE JZ BOSNE							ANNA KARINA						
ITALIJANSKI EKONOMIST IN POLITIK,PR£D: SEDNIK REPU8L.19k8-1955									OTOK V INDONEZIJI					KRATEK ŽAMETAST SUKNJIČ HRV. NARODNE NOŠE					
NEMŠKI SkLADATELJ (WERNER,									PREVEJANEC, P0REDNEŽ										
TOVARNA EL.MATER. V ČRNUČAH					STEKLENI PLADENJ 7 NOGO ZATORTO									ANGL. NOBELOVEC ZA U TERATURO LETA 19H6					
ZVOK, TON					ZLATO			TRSKA					BUČNO PRAZNO- VANJE	JEZERO V AFRIKI					
								PLOČEVINASTA OBLEKA VITEZOV											
					OLIVER MLAKAR									ARTHUR YOUNQ					
RAČUN V KNJIGOVODSTVU						ENOTA ZA MERJENJE JAKOSTI ELEK.TOKA	ATA				STAROŽIDOV-SKI KRALJ				ALUMINIJ			naznanilo, INSERAT, ANONSA	PRIPO- VEDKA, MITOS
							0												
											ANTIČNA LUKA V 8EOCIJI				-OTON ZUPANČIČ				
KEMIČNI £ RUMENKASTO STRUPEN PLI	LEMENT,	MESTO V SIRIJI							CYRILLE ADOULA			MESTO V FRANCIJI					VELIKA SIBIRSKA REKA		
	OSTREGA VONJA	DEL. STOPALA							PRVI ČLOVEK			BOJNO VOZILO					PREPROST PLUG		
IGRALEC HOKEJA PRI ,JES£NICAH"					GLEDAL. IGRALKA KAČIČEVA					VRTNA SENČNICA				KOŠARKAR OLIMPIJE (ALJOŠA)					
										PEVKA SRŠEN				GERMANSKI OREL					
HIŠNI BO-GOVI PRI RIMLJANIH					PREDE-LAVANJE										CILINDER				
					OSKAR HUDALES														
OLGA SEM S			AMERIŠKO MOŠKO IME				PAVJA SAMICA								NADLEŽEN POLJSKI PLEVEL				
KONEC POLOTOKA			LEVI PRITOK RENA IZ EIFELA				STROKOVNJAK, KI PRIPRAVLJA IGRALCE ZA NASTOPNA ODRU								KMEČKO ORODJE				
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z	vpisano rešitvijo poš-
ljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 21. 11.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v oktobrski številki »STEKLARJA«
smo do postavljenega roka prejeli 78 rešitev. Žreb je izbral, tiste s pravilnimi rešitvami, takole:
1.	nagrada 30 din: Franc SI-MERŠEK.
2.	nagrada 20 din: Ivan VODEP.
3.	dcT7. nagrada po 10 din: Ervin OPLOTNIK,-Karli MEDVED, Milena BRUNČEK, Milka KRIŽAJ, Miha KORITNIK.
PREKLIC
Preklicujem besede izrečene o Sačer Kati za neresnične.
Kovač Ana I.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame MALIS ANE
se iskreno zahvaljujemo znancem in prijateljem ter sosedom za vence in izraženo sožalje. Govorniku za tople besede, s katerimi je opisal življenjsko pot drage pokojnice. Zahvaljujemo se tudi godbi in pevskemu zboru za žalostinke ter vsem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoči
mož Polde, sin Vili in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage žene in mame MILICE KUNST
roj. Pistotnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustovali v zadnjih urah in ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala upravi Steklarne Hrastnik, sindikalni podružnici in splošni službi za darovane vence. Zahvaljujemo se tudi godbi in pevskemu zboru Svoboda II za žalostinki, govornikom za poslovilne, besede. Prav tako se zahvaljujemo brodarskemu društvu za izkazano pomoč.
Še enkrat pa se zahvaljujemo za izraženo sožalje in cvetje ter vence, ki so obsuli prerano zakriti grob.
Žalujoči mož Toni, hčerka Libijana, sin Tonček, družine Kunst, Pistotnik, Vovk in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata PERKO LUDVIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje.
Zahvaljujemo se sosedom za venec, upravi in sindikatu steklarne za vence, topilničarjem steklarne, govornikom, godbi in pevcem »-Svobode II« za žalostinke in vsem, ki so ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoča družina Perko