IftMsimssm ŠtvvĐka mim® W ^tauirfw. , * 'M~—• ^ v.' visssürt**. —• S. — Tdsfoa «t 2m 81r^ilka. 'Maribor, dne 10. oktobra 1919. Letnik XL Mlntetr^ka krmm» V Be^adu/ ipdmo že dva meseca ministrsko krizo, kakor jeniMo podobne v nobeni drugi državi. Ravnokar se je izigral zadnji činitelj, namreč vladar; s tem je prišla kriza do vrhunca in kako se bo razvijala dalje, ne vemo. Nasproti si stoji dvoje približno enakomočnih parlamentarnih skupin, nobena nima glasov dovolj, da bi zamogla vladati, a vsaka je močna dovolj, da proti njej ni mogoče vladati. Edino pravilno in mogoče v takem slučaju je, da se sestavi ministrstvo na podlagi sporazuma obeh skupin, ki reži najnujnejše državne posle in potem razpiše volit-ve. Toda tega sporazuma nobena izmed skupin ne mara. Demokrati ne marajo iti skupaj z radikalci in radikalci ne z demokrati. Tein potom je seveda vsako ustavno rešenje krize heniogoče. Nazadnje je regent poveril Trifkoviču, voditelju male radikalne skupine, ki se je odcepila od glavne radikalne stranke, nalogo, da sestavi ministrstvo. Triikovie se je naloge lotil, zbral je res radikalce, hrvaški Narodni klub in Jugoslovanski klub, tako da bi imel vsega skupaj 180 do 140 poslancev. Za sklepčnost jih je pa menda potreba nekaj čez 140. Ako bi ne bilo v srbskem poslovniku te nesrečne določbe, da mora biti tako veliko število navzočih, bi morda še šlo. Triikovie je že ob-jgvil svojo ministrsko listino, ko je pa šel k regčntu, ipta ni maral potrditi. Vlada je' objavila neko pöjas-■ Zakaj regent ni potrdil -Trifkövi'&evega^imsjiifittrst“ in v tem utemeljevanju stoji, da raditega, ker ima ril svoji strani premalo poslancev in radi dogovora , ki ga je baje sklenil s Hrvati na škodo' jedinstvu države. Pomniti je pa treba, da je dotično pisanje izdalo ministrsko predsedništvo, ki doslej vodi posle in je od nasprotne demokratske stranke. Minister Davido-vič je zato tudi odgovoren, ne pa princ regent Aleksander. Mi niti ne vemo.avtetično, zakaj ni bila potrjena Trifkovičeva listina, V našem slučaju vemo le samo, kar poroča nasprotna, stranka. Vendar položaj je zelo resen in drugega izhoda ne bo, kakor da se sklene dogovor v vseh vplivnejših strankah. Regent Aleksander je sedaj povedal pravzaprav isto, kar je v začetku krize rekel dr. Korošec. Ustvariti se mora koncentracijski kabinet, v katerem bodo zastopane vse večje stranke. Slednjič bodo morali tudi demokratie uvideti, da tako ne gre in iskati v tem oziru sporazuma z Jugoslov. klubom. „Narodni Listy“ so prinesli pred tednom članek, v katerem razpravljajo o potrebi moralnega preporoda češkega naroda. Češki narod — to velja predvsem o prebivalcih bivšega češkega kraljestva — je po o-gromni večini svobodomiseln do skrajnih posledic. Krščanske politične stranke, ki bi imela kaj vpliva v javnosti, ni ne med Nemci, ne med Cehi nobene. Predsednik republike, je T. o. Masaryk, veliki svobodomislec, ministrski predsednik je bil preje dr. K. Kramar, voditelj preje mladočeške, sedaj češkodemokrat-ske stranke, sedaj je Tušar, vodja čeških socialistov. V državnem zboru tvori večino blok, obstoječ iz socialistov, narodnih socialistov in svobodomiselnih ag -rarcev, med opozicijskimi strankami je najmočnejša • demokratska stranka, ki je istotako popolnoma svobodomiselna. Tej politični sliki odgovarjajo tudi razmere med narodom. Versko življenje, verovanje in čustvovanje, je potisnjeno popolnoma v ozadje, duhovščina gre svoja p* *ota. Vojska je podrla mnogo, podirati je biio lažje, kakor pa zidati, toda sedaj se je treba lotiti tudi zi dave in treba je predvsem zgradbi- dati nove godlage. Cehe postaja, strah, kajti z odstranitvijo vere in verskega življenja je izginila tudi moralna podlaga naroda. Cehi so bili Silni preči -vsem vsled moralnosti ift.roflflžil, jutro . in ■•-nadprodukoijo- svojega proletarijata izlival na Dunaj, v nemške in narodno mešane' kraje na Češkem in v tujino. Mali češki buržoazijec, obrtnik, trgovec, tudi inteligent,. ki je izšel iz ljudskih krogov, je bil nadarjen, delaven, varčen. Tako so ne samo držali svoje postojanke, ampak kljub nenaklonjenosti osrednje vlade osvajali nove. Moderna kultura je zašla najpoprej med višje kroge, to ni škodilo mnogo, kajti ogromni ljudski rezervoir je deloval neprestano in dovajal višjim slojem svežih sil. Toda kultura je šla brzo navzdol' med najširše ljudske plasti, uničila ne samo versko življenje in čustvovanje, ampak tudi na verski podlagi zasnovano moralnost, (k predsednik T. rava sreča doma. In oditi je moral tudi pastirček. Vrnil se je na planine — izgubljeni sin •— v samoto, da si zasluži nebesa. Na vrtu pa je dozoreval in dozorel 13. sad. — Deklica ga je hodila gledat; in vsakokrat, kadar je preštevala sadove, postalo ji je tesno pri srcu. kakor bi slutila, da odločijo ti trinajsteri, prečudni sadovi njeno usodo. Trinajst jih je bilo, ki so prosili njene ljubezni in njene roke. Zavrnila jih je in ali naj še čaka 14.? Bo-li prišel 14.! Oj skrivnostno, prečudno drevo s 13 sadovi, zakaj ne poženeš še 14.? Zaradi števila? Ali kako bi, > pa je prišla v deželo hladna in pusta jesen? Trinajstere sadove so potrgali, zelenje .i® odpadlo ter se porazgubilo med gredioami, med jesenskimi rožicami. Samevalo je drevo na vrtu, kajti že dolgo ni bilo lepe gospodarice iz njene sobice. Sobica pa je bila tiha, zavita v grenko žalost. Skozi okno se je prikradel žarek jesenskega solnca ter se prestrašen ustavil na posteljoi. In tedaj se je ozrlo deset solznih oči na bledo, smrti zapisa-> o, a še v smrtnem trpljenju prelepo lice mlade deklice. Solnčni žarek jo je prebudil iz kratkega spanca. Oči, tiste čudolepe, skrivnostne oči so so ozrle ha mamico, na očeta in na vse druge, nato so se ustavile na podobi Križanega. Usta umirajočega dekleta so se zganila in nihče drugi ni razumel njene molitve, kakor samo On, neskončno dobri Kristus. Tedaj pa so se odprla vrata nevidno, neslišno, «n k posteljoi je pristopil štirinajsti snubec. Mrzlo je bilo njegovo telo, ledena njegova sapa ali nosil je Ido povest. Začel se je z umirajočo deklico pogovarjati ta- ko-le: „Mladenka dobra, mladenka, lepa — prišel sen te snubit.“ „Za sebe?“ „Ne, za tvojega nebeškega Ženina, ki te Čakal „Kaj mi da On za poročni dar?" „Nebeško srečo — sebe.“ rodnih ekonomov. Slednjič je pa to vprašanje vsenarodno in brezstrankarsko in tudi kdor ne stoji na stališču našega svetovnega naziranja, zamore in bi moral pri tem sodelovati. Moralni preporod naroda bi morala biti sedaj prva skrb duhovščine, kot tudi dru-jgih voditeljev naroda, narodnih ekonomov, politikov , in drugih. Alkoholizem je sedaj v ravno tako bujnem razcvitu, kakor pred vojsko, pa naj stane liter vina 20 K ali pa 80 v, kadi se ravno toliko, pa če je treba plačati za cigareto 2 v ali 1 K, spolna razuzda -«ost se je vgreznila med najširše kroge in s tem je mačeta korenina naroda. Surovost v obnašanju, ne -plemenitost v mišljenju se razodeva vsepovsod v našem javnem in zasebnem življenju. Francoze je vojna izučila in spremenila, narod je varčen, trezen, delaven, trudi se z vsemi silami, da bi ustvaril pod sabo krepko moralno podlago in tako zacelil rane svetovne .vojne. Nas pa ni vojska izučila ničesar.. Kako velik razloček med življenjem v Parizu in življenjem po naših mestih, tam treznost, delavnost, varčnost, tu pri mas staro, lahkomišljeno življenje deloma v še večji meri, kot poprej. Pomanjkanje trdne moralne podlage se opaža tudi v javnem in političnem življenju, surovosti v izrazih, zahrbtnosti v postopanju, zavijanje idejstev, neplemenitosti v občevanju je mogoče samo tam, kjer ni trdnih moralnih načel. Moral bi tudi pri nas zaoriti klic po moralni preroditvi naroda, veliko gibanje, ki se širi po svetu, maj bi poseglo tudi v naše kraje, a .za to ne potrebujemo filozofije Chelčickega, ne Tolstoja, sezimo le kar po stari in preizkušeni knjigi evangelija. Kmečko slelojn valuta. Dandanes vse govori o valuti, tudi taki, ki ni -majo najmanjšega pojma, kaj ta beseda pomeni. Skličejo zborovanje, nastopi govornik in kriči zoper vlado, da je njena prokleta dolžnost izboljšati valuto. — Časnikar, ki je morda včeraj pisal zaljubljene povesti, se danes vsede in napiše članek, v katerem zmerja vlado, zakaj ne popravi valute. Tak govornik ali časnikar si menda predstavlja, da bi lahko kar Brejc ali Verstovšek z enostavno odredbo določil, da mora denar veljati toliko kot nekdaj. Najbrže si pa ne predstavlja čisto nič in piše kar v en dan. Valuto urediti zamore edino samo delo. Pride-lati je treba veliko blaga in, kar ga imamo tu odveč, prodati ali zamenjati v tujino. V deželo moramo dobiti ali zlata in srebra, ali dobrega tujega denarja, ali pa nakopičiti blaga, ki nam daje kredit v tujini. Potem bo tudi naš denar več vreden. Edina pomoč je torej delo. Treba je proizvajati kolikor mogoče veliko in omejiti svoje izdatke na najpotrebnejše, Proizvajalna stanova sta kmet in delavec, drugi stanovi ne proizvajajo, a so vse eno potrebni, da se vzdrži red in omogoči kmetu in delavcu, da za-moreta neovirano delati in potem razpečavati svoje izdelke. Z vso silo bi morali gledati, da se proizvajanje pomnoži, da se pridela kolikor mogoče veliko blaga. To je dolžnost države. Ce pa pogledamo okrog, vidimo, da pravzaprav dela samo kmet. Med vojno so delale samo ženske s j podvojeno silo, sedaj so se moški večinoma vrnili do- j raov in takoj prijeti za delo. Poljsko delo se razvija z } vso vnemo. Obratno je pa z drugimi delavci. Od vse- I povsod se čujejo pritožbe, da se prideta sedaj veliko manj, kot poprej. Strašna stiska je sedaj za premog, ff’oda pravijo, da je premogarjev dandanes še enkrat toliko, kot pred vojno, pridelajo pa še enkrat manje. Podobno je tudi pri vseh drugih podjetjih in obratih. \ Vsakdo, kdor mora rabiti delavca, potrdi, da je dela-j vec danes veliko dražji, a tudi, da naredi veliko manj ! kot nekdaj. Vpeljal se je osemurni delavnik. Vsak o-i brtnik sme zaposliti svojega učenca ali mladega po-\ močnika samo osem ur in več ne sme, po najnovejši j postavi delati niti če bi sam hotel in bil za čezurno ! delo posebej plačan. Predstavite si sedaj položaj našega obrtnika po deželi, ki ima nekaj učencev in pomočnikov. Osem ur smejo delati, šestnajst ur pa tudi spati ne morejo, torej bodo pohajali in obiskovali gostilne. Zato je pa treba denarja, pijača je draga — mlad delavski fantalin zasluži dandanes več kot profesor ali uradnik, toda če bo vsak večer n. pr. ob 5. uri prost, bo vendar premalo. Moral bo krasti gospodarju ali kmetom po okolici. Gospodar pa tudi ne bo mogel nadzorovati vsakega fanta, ki ima dnevno 10 ur časa za pohajanje. Raje ga bo nagnal, kakor pa da mu krade in dela sitnosti. Tako bodo mojstri brez pomočnikov in učencev delhli, kar bodo sami mogli. Tudi trgovine bodo smele biti odprte samo po osem ur. Torej zjutraj in zvečer, ko trgovec na deželi največ dela, bo odslej moral imeti trgovino zaprto, zato, da trgovski pomočniki lahko sede po oštarijah, prodajalke pa iščejo fantov. Postava osemurnega delavnika velja namreč za vse druge, samo ne za kmeta, ki še sme nadalje garati po 24 ur na dan, za krčmarje in vlačuge. Namesto torej, da bi se sedaj delalo več, se dela manj in posledica je, da mora kmet s svojim nad-mernim delom popravljati to, kar zamude drugi. Nedavno se je sklenila z Avstrijo trgovska pogodba. Mi bomo dajali njim razne poljedelske pridelke, od Avstrijcev bomo pa. dobivali tovarniške izdelke. Marsikaj tega blaga bi lahko pogrešali, kakor lepih zapestnic itd. Mnogo blaga bi zamogli izdelati doma in bi ne bilo treba za moko in krompir dobivati iz tujine. Pa kaj, če doma ljudje nočejo delati, oziroma narede tako malo, da se delo ne izplača. Edino, kar imamo za izvoz v tujino, so kmečki pridelki, dovažati moramo pa večinoma vse tovarniške izdelke. Kmet mora torej ne samo preživljati sebe in druge sloje, on mora tudi izvažati živila, da dobimo zanje obleke,' strojev, drobnega in raznovrstnega blaga in tako dalje. Vrhutega mora popravljati valuto, ker valuta se popravlja sa -mo na ta način, da dobimo za naše pridelke v deželo dobrega denarja. Dejstvo je torej, da celo naše gospodarstvo in zlasti našo valuto drži pokonci samo še kmečko delo. Vsa druga podjetja so tako zelo padla na produktivni sili, da se cesto niti ne izplačujejo, čeprav so izdelki zelo dragi. Na izvažanje v tujino pa «iti ni misliti . Gledati moramo z vso silo, da obdržimo proizvajalno moč delavstva na svoji višini, oziroma da jo še povečamo. Obenem bi bilo treba tudi dvigniti proizvajalno moč kmetijstva, kajti za vedno ne pojde, da bi kmet nosil na svojih ramenih breme cele države s svojini delom. Ako bi delali tudi drugi sloji, kakor on, bi še tudi valuta pričela dvigati. tat Selška reforma. ■ Ko smo se Slovenci, Srbi in Hrvati združili v eno državo, smo morali pričeti na vseh poljih javnega življenja pripravljati reforme. Posebno važno za vsako državo je šolsko vprašanje. Za šolo se je nekdaj država malo ali pa celo nič brigala. Pač pa je v preteklih časih cerkev skoro sama skrbela za vso izobrazbo, in je ustanavljala vse vrste šol od ljudskih šol do univerz. Pozneje je država spoznala, da mora tudi ona skrbeti za šolstvo. In dandanes imamo drža- ve, ki mislijo, da mora biti šolstvo v celoti edino dr» žavna zadeva in da se mora odstraniti vsak drug n* pliv na šolstvo. Med te države spadate Francija la Italija. Druge države, kakor n. pr. Belgija in Seve no-amerikanske Združene države, pustijo pri šolstvi, več vpliva zasebnikom in njih podjetnosti. Francija ma tudi šolstvo po celi državi popolnoma po enotnem vzofeu urejeno. Ce pri nas pričnemo s šolsko reformo, moramo se najprej ozreti na razmere v naši državi. Pri tem opazimo predvsem dejstvo, da je izobrazba v posameznih delih naše države zelo različna. Tu imamo dežele, ki imajo razmeroma malo branja in pisanja nezmožnih ljudi (analfabetov), pa zopet take pokrajine , kjer je ta začetek učenosti šele od prav malega števila dosežen. Tako je leta 1910 imela Štajerska 17% , Kranjska 31.4%, Primorska 38%, Dalmacija 73%, Srbija celo 77% analfabetov. Po vseh teh deželah in V. Bosni in Hercegovini ter v Crnigori so že obstojal© ljudske šole. V onih delih, katere je Srbija leta 1912 osvobodila turškega jarma, sploh ni bilo šolstvo urejeno. Pomisliti moramo tudi na to, da so pokrajine naše države med seboj glede prebivalstva z ozirom na narodnost in vero zelo različne. Slovenija ima prav, malo tujih narodnosti (samo ponemčene Slovence) in je versko cisto enotna. Prav tako je kraljevina Srbija, (do 1912. leta) narodnostno in versko enotna. Velikanska mešanica pa vlada v ogrskih komitatih, ki pripadejo naši državi. Tu so narodnosti in vere pisano pomešane. Pravtako mešana je tudi Bosna in Hercegovina. Največja mešanica pa vlada v Macedoniji in Albaniji. Potem vemo, da je v -Sloveniji ljudska šola doslej sorazmerno dobro vršila svojo nalogo, kar se splošne izobrazbe zadeva. Pač pa je vsakemu znano, da se je zlasti naš kmet pritoževal čez uredbo ljudske šole, češ, da se ne ozira na potrebe kmetskega stanu. Treba je pa pri tem pomisliti, da so potrebe kmetskega stanu širom naše države zelo različne, ker je kmetsko gospodarstvo n. pr. v Banatu in Bački drugačno. kakor pa v Sloveniji. Kdor je ta dejanski položaj imel pred očmi, je mislil, da nam je pač treba nekega splošnega državnega šolskega zakona , tako-imenovanega okvirnega zakona. Potem naj bi pa po -samezni, deli države ali pokrajine ali pa večja okrožja, kakor je to v Severni Ameriki, ta okvirni zakon, izpolnili s primernimi podrobnimi šolskimi zakoni. Vlada v Beogradu je šolsko vprašanje izročila Prosvetnemu odboru in ta je izdelal popolen načrt ljudsko- in srednješolskega zakona. Oba ta načrta pa hočeta celotno šolstvo naše države po ene« kopitu narediti! To je temeljna napaka obeh zakonskih načrtov in da je to napaka, o tem menda nihče ne dvomi, izvzeti moramo seveda tiste, ki so ta načrt napravili. Druga napaka n a c r t a je, da je nedemokratičen. Ljudskošolski načrt vzame krajnim či -ni tepem vsak vpliv na šolo in ustanovi za šolsko nadzorstvo, samo dve središči: pri pokrajinskih vladah, in pri osrednji vladi. Srednješolski načrt pa izroča, cel profesorski stan n amil ost in n © #? milost vsakokratni vladi, ker sestavi ta|p disciplinarni svet, kakoršen bi se ne smel pojaviti v nobeni res demokratični državi. Disciplinarni svet i-imenuje vedno minister in v njem mora sedeti poleg sodnika še nadzornik, ravnatelj in le en profesor Tu manjka samo še določila, da se obdolženec niti zagovarjati ne sme. Tretja značilna stran tega »ačrta je, da pro -glaša ločitev Cerkve od šole. To je isto, kftr je v Nemčiji ob času ujedinjenja pričel Bismarck. Nemško ljudstvo je takrat odbilo ta napad in v kulturnem boju je zmagala Cerkev i» to proti Bismareku, „In kdaj naj pridem?“ „Takoj, ker gostija je /e pripravljena in svatje prihajajo naproti.“ In deklica lepa. deklica čista je podala roko Ženinu, ki se ji je približal spremljan od nebeških svatov«! in peljal jo je prelepi Ženin na rajsko gostijo. Zapeli so zvonovi svatovsko pesem in njih glas je splaval tja gori v planine, kjer jih je poslušal reven pastirček — zadnjikrat, kajti tudi on je šel uživat tisto uro — nebeško srečo. Dr. Leopold Lenard. povest o potepeneanjraziimii. Burlesken roman. General Kunz von Kunkelhausen je opazil, da mu manjka razuma. Pogleda po sobi, odpre nočno o-marico, ozre se pod posteljo, če mu ni morda prejšnji večer zdrknil doli, odmakne umivalnik od stene, ako mu ni morda pri umivanju padel tja. Vse zaman, razuma ni! Pokliče svojega burša in ga vpraša, če ni morda on kam založil svoj razum. Vojak stoji trdo in gleda izbuljeno, slednjič pa odgovori službeno pokorno, da. se ni še nikdar dotaknil generalovega razuma. Skrtačil je hlače, osnažil čevlje, šel po mleko, mimogrede nekaj govoril s Fanico z drugega nadstropja , ona lahko izpriča, da ni takrat imel pri sebi nobenega razuma. Štiri leta že služi pri vojakih, a še nikdar se ni dotaknil take reči. Generalu se zdi, da ima vojak prav. Cernu bi se bil lotil take ropotije, ki je za vojaka čisto- nepotrebna in ga kvečjemu lahko spravi V nasprotje z vojaškimi predpisi in militarističnim du-!hom. Drugega pa tudi ni bilo v sobo nikogar. Kam bi *e bil torej potepil njegov razum? Saj vendar ni ka-i arček, ki bi zbežal skozi okno! General prične premišljevati, kje bi bil utegnil izgubiti svoj razum, kar mu je bilo jako težko in zamudno . . . Včeraj so se umikali pred Rusi izpod Babine Police. Ne more se spomniti, če je imel takrat še razum ali ne. Morda ga je pa izgubil ravno med umikanjem ? Pokliče pribočnika, mladega majorja, saj je zato pribočnik, da misli za svojega generala. Vstopi E-rih von Feichtesleben, visok, tenak človek, pravcati predstavitelj častniškega stanu v staroavstrijski dr -Savi, ki je kot nikdo drug znal zategniti „kolosa!“ ali „piramidal“, grka ti in se zibati na slokih bedrih. — General mu pojasni svojo zadrego. Razuma ne more najti nikjer, ne ve. kam se je izgubil in se ne more spomniti, če je včeraj poveljeval z razumom ali brez razuma ? „Ekscelenca — odvrne Erik von Feichtesleben, — to še ni najhuje. laz sem včeraj izgubil zaboj s steklenicami, katere smo hoteli odpirati, ko nas pride o* iskat dona Elvira. Razuma je na svetu še preveč, in brez razuma ne pojde nič slabše.“ General pa zadeve ni vzel tako lahkomiselno in odvrnil: „Pravzaprav je res vse eno, če ima človek i azum ali ga nima v teh razmerah. Rusi so nam vedno za petami in slednjič je vseeno, če se človek u -mika z razumom ali brez razuma. Toda težko je po -grešati stvari, na katere se je navadil in moj razum se me je držal, odkar se spominjam. Brez njega bi bil naredil pravzaprav ravno tako generalsko karijero , kakor sem jo z njim, vendar pa spada k dostojnemu človeku in bilo bi v družabnem oziru neprijetno, ako M se izvedelo, da je general Kunz von Kunkelhausen izgubil razum. Torej zavzemite se za to zadevo, naročite v makom in kuharjem od častniške kuhinje, da nai preiščejo vse zaboje, katere so prinesli sem, ako niso morda, po pomoti med drugo blago vtakntli tudi mojega razuma. Dajte tudi v vojno povelje celega polka, če se ni morda zateknil’ med potjo v katerisibodi drugi vojaški oddelek.“ Erik von Feichtesleben vzame naročilo službene aa znanje in sporoči dalje. Začela se je preiskava , ki je slednjič dognala sledeče: Prejšnjega dne je prišlo nenadoma, ravno ko so obedovali, sporočilo, da 6« bližajo Rusi- Preganjali so jih dan na dan in so ji* bili vedno za petami. Sedaj pa ne spoštujejo niti tako nevtralnega časa, kakor je čas obeda! Ob take» času, ko želodec narekuje svoje postave, je celo še »a vojski navada, da zavlada neke vrste sveto premirja. Ker se pa v našem slučaju Rus ni maral držati dobro preizkušenih navad, ni preostalo drugega, kakor da se kljub želodčnemu nerazpoloženju prične pohod, nazaj. Z obedom je šlo še nekako, za črno kavo i* ;• vrdčice pa ni bilo več časa, potem je bilo pa treba spravljati vse skupaj v največji naglici in odriniti, kakor je bilo mogoče. Vršilo se je vse brez vojaških predpisov in postav, kajti staroavstrijski gospodje si niso niti predstavljali, da bi tudi avstrijska armad» zamogla biti kedaj prisiljena, da nastopi pot nazaj i* vslod tega avstrijska vojaška taktika za take slučaj« ni poznala nobenih predpisov. General je dal povelje, r, vršilo se je tudi brez njegovega povelja z ravnois-tim vspehom. Rus je vedel pozneje poročati, da je pri tej priliki na Babini Polici zaplenil nekaj vojaških kuhinj, deloma še s polnim obedom, ter mnogo drugih potrebnih reči, katerih ne pušča nikdo, ako nima. velike naglice in vrhu vsega celo nekaj sester Rdečega križa. Avstrijsko vojno poročilo je pa vedelo povedali samo, da se je umikanje vršilo v najlepšem redu. — Pred odhodom je general strogo zabičal, naj pazijo n* njegove reči. Zlasti naj ne izgube velike srebrne žlice, s katero je jedel še ko, se je ženil. Med obedom j® položil general svoj razum na polico, da se prezrači, ker je bil ves prašen in zakajen. Odhod je prišel pa naglo med obedom. Morda so ga pozabili tam ali pa IM je kdo ukradel med potjo. Ko so izlagali na novi pos.ojanki svoje reči, se ni vedel nikdo več spomniti,, rta bi bil videl generalov raeum. fXtaB« prifcrt m okteüra m BBS M se je le moral ukloniti. Pri nas menda nekateri liberalni prenapetneži res mislijo, da bi se dalo pričeti ▼saj polagoma z enim in drugim zakonom kulturni boj itn zadati veri udarec. Računajo menda na to, da je v »aši državi več veroizpovedanj. Zato je pa tembolje t*eba, da se ravno za vprašanje šolske reforme živo »animamo in jasno povemo svoje stališče in tudi od vsakega zahtevamo jasnosti. Naše mnenje je, da vz-o j e brez vere in Cerkve biti ne more. Socijalna demokracija in kai cerkev. Socialna demokracija je v ostrem nasprotju s krščanstvom sploh in s katoliško vero še prav posebno. Program socialistov sicer trdi, da jim je vera zasebna stvar. Kako neresnična pa je ta trditev, spri -čuje nepregledno število krščansko mislečih delavcev, ki jih socialisti po delavnicah šikanirajo ter jih z grožnjami in surovim nasiljem silijo pristopiti k socialni demokraciji. Socialna demokracija odkrito dela pro -pagando za izstop iz katoliške Cerkve. Socialistično Časopisje se neprestano norčuje iz dogem (verskih naukov), cerkvenih naprav in psuje duhovnike. Socialistični voditelji in poslanci so že davno obrnili krš -ča-nstvu hrbet, se imenujejo svobodomiselce, v kolikor niso židovskega pokolenja. Socialna demokracija je na tisoče ljudi odvrnila od krščanstva. Svoje pristaše nagiba, naj sežigajo mrliče, naj ne prejemajo sv. zakramentov, naj ne dajo otrok krstiti, naj se ne dajo ne «cerkveno poročiti, ne cerkveno pokopati. Socialna demokracija zahteva, da se Cerkev loči od države, da se veronauk in služba božja odpravi iz šol ter hoče razporoko ali ločitev 'zakona. Socialna demokracija zanikuje krščanstvo, odklanja vero v sv. pismo in v stvarjenje sveta, je proticerkvena in hoče katoliško Cerkev izriniti iz javnega življenja. V njej vidi svojo poglavitno nasprotnico. Zato se tako besno bori zoper 'katoliška društva, delavska, rokodelska, politična in sploh zoper vsako katoliško organizacijo. vzgledi naprej I H5 raznih predstavah' po glediščih gledamo in o-pazujemo, kako se kopiči v teh igrokazih eno nespo-razumljenje na drugo, kako raste in kipi od vseh strani strast, dokler ne vidimo v zadnjem dejanju polovico oseb, ki so nastopile v začetku igre, pomorjenih in mrtvih na odru. Pri pogledu na take igre nas obdaja čustvo kot pri izbruhu in razsajanju razjarjene nevihte, ki razlamlja divje strašno drevesa, opus-toša polja in uničuje s požarom poslopja — in po neurju je vse zopet tiho in le komaj slišno kapljajo z dreves vodne kaplje . . . Tako, je tudi, ako izbruhne vojna, ko sledi enemu nesporazumljenju drugo, enemu. hT brzojavu drugi še ostrejši, dokler se ne valijo vojne §P;trume s strojnicami in topovi ena proti drugi. Isto, kar opažamo na odrih, pri nevihti in v divji vojni, najdemo tudi v nas samih v domačem življenju. Krotiti naravne sile našega lastnega srca in jih pokoriti lastnemu razumu, je pač sedaj po prestani vojni važnejša naloga*, nego razmišljati o železnicah, tunelih, in napeljavi elektrike. Ako bo ostalo človeštvo poži -vinjeno, kaj nam pomaga, ako lahko telefoniramo iz Evrope v Ameriko in brzimo z avtomobili iz kraja v kraj? Le poglejmo v svet. kako krilati in se šopiri pri vsej električni luči le egoistično divja požrešnost in kako se ne morejo med seboj sporazumeti razni narodi kljub vsem letanju po zraku, dokler ne ležijo ha tleh popolnoma razmesarjeni in izlakani do pogi -na. Prav je imel kineški odposlanec v Londonu, ki je rekel, da Evropejci pri vseh železnicah in hotelih se niso prav nič poboljšali. S svojimi iznajdbami pač razumejo desetkrat bolj škodovati kot drugi narodi. Mar li ni imel prav? Mi Jugoslovani, inteligenti ter voditelji, se moramo po prestani vojni zamisliti v vlogo, da smo sami kraljevi sinovi, ki bodo prišli vsi en-Jn*at do vlade, ki delajo in kujejo na tihem razne dobre sklepe, kako bodo porabili enkrat svojo moč drugim v srečo ter blagoslov. Ako tudi nobeden izmed mas pozneje ne bo prebival in kraljeval v palači — vsak človek, ki daje dober vzgled in prižiga v svojem življenju novo luč, ta se je vsedel na kraljevi prestol in vidijo ga daleč na okrog in poseda oblast nad ljudmi, četudi je ubog čevljar. S šibo se začenja domača vzgoja, s palico se nadaljuje in dobri nauki ter pridige spremljajo člo -veka' do groba. Vendar tepež, prošnje in pridige ne izdajo ter ne pomagajo veliko, to vemo vsi. Kako marsikateri bi bil srečen, ako bi gospodaril čez svojo surovost ter podivjanost; najhujše pa je, da ne ve, kako naj to stori. Kako daleč da smemo zavreti vodo v parnem kotlu, da se ta ne razleti in koliko päre da •smemo izpustiti pri ventilu, da brzi lokomotiva hitreje ali počasneje, to vse je preračunano natanko. Kako pa moramo občevati in ravnati s človekom, da ne bo eksplodiral, kako moramo obvladati samega sebe, da ostanemo v ravnotežju, pri teh vprašanjih pa smo vsi še tako neizkušeni in otročje naivni. Da bomo odpravili ali vsaj zajezili pri ljudstvu na deželi in pri proletarcih po mestih povojno, neznosno podivjanost in surovost, ta najpotrebnejši lek našega po naravi miroljubnega in blagega jugoslovanskega naroda je — dobri vzgled. Dober vzgled od strani ljudskih voditeljev in učiteljev je in bo ona zlata knjiga življenja za naš narod, iz katere edino se bo učil po vojni in katere živi nauki in vzgledi ga bodo potegnili na pot medsebojne, predvojne, bratske strpnosti, če že ne — ljubezni. Ako pa ljudski voditelji in učitelji sami plamtijo z bakljo prepira, nemorale, brezvernosti, laži in istem a. propalosti, kako bodo Sele jo ? Naloga vsakega inteligonta voditelja sedaj je in bodi: mi narodni delavci v delavnici našega po vojni zapeljano posurovelega ljudstva, bodimo luč, postav -ljena na mizo in svetilnik, da bo svetila in osinjala z žarki dobrega vzgleda ljudske mase, katero bodo potegnili iz sedanjega brezdna edino le samo — dobri vzgledih Zidovska vlada v Avstriji. s**- **SMSW» Nemška državna uprava je docela v židovskih rokah. V trgovinskem uradu (ministrstvu) so , najvažnejše sekcije zasedene od Židov. To je posebno s usodno zdaj, ko se gre za odpravo central. Ker vodi- » jo razne centrale in gospodarske družbe skoro izključno Židje, si lahko mislimo, kako bodo te centrale odpravljali. V finančnem uradu vodi v sekciji za ureditev valute najvažnejši oddelek žid. Zadnje mpse-ce je bilo sprejetih v ta oddelek nič manj kot 12 židovskih juristov z mesečno plačo 2000—3000 K. V trgovinskem uradu vodi valutnopolitične agende tudi žid. Nemškoavstrijska valutna politika je torej v najbolj -ših rokah. V državnem uradu za socialno skrbstvo je polovica uradnikov-juristov Židov. Tudi večina ženskih svetovalk so Židovke. V nekdanjem staroavstrijskem ministrstvu za socialno skrbstvo je imelo 20 milijonov Slovanov in Italijanov 15 uradnikov , v nemškoavstrijskem državnem uradu pa ima 200.000 Židov 20 uradnikov! In to samo juristov! Koliko pa zdravnikov, si lahko mislimo. V uradu za prehra-n o komandirajo Židje. Knjižničarji in časni k a r s k i p o r o č e v a 1 c i pri državnih uradih so skoro izključno Nemci. Kjer se število uradništva omeji, odpravijo Arijca, žid pa ostane; tako v_ uradu za prehrano. Državne časnikarske službe so kakor zasebno časopisje z malo izjemami izključno židovskih rokah. Na Dunaju živi 130.000 vzhodnih Židov, ki so prišli šele med vojsko na Dunaj in so neznosno bre me za mesto, kjer vlada tako pomanjkanje živil in star novanj. Toda socialistično-židovska vlada ne ukrene seveda ničesar proti njim. Dne 5. oktobra je pred mestno hišo zborovalo „Društvo antisemitov“ in energično zahtevalo, da vlada izžene tuje, v vojski priseljene Žide. Zborovanja se je udeležilo 15.000 ljudi. Načelnik „Društva antisemitov“ je izvajal: „Za Dunaj pomenijo vzhodni Židje nevarnost v zdravstvenem in nravnem oziru. Iz gospodarskih in narodnih razlogov moramo zahtevati, da se priseljeni vzhodni Židje iz -ženejo. Židje so povsod razkrajajoč element. Ker pa je viada prebojazljiva, da bi svojo lastno odredbo za izgon vzhodnih Židov izvršila, si mora ljudstvo samo pomagati!“ Drug govornik je povdarjal, da je treba antisemitstvo zanesti tudi v socialno-demokratske vrste ; židovskega vodstva proletarcev mora biti enkrat konec! V resoluciji se pravi: „Ako tekom enega meseca ti Židje ne 'Bodo izgnani in Po prebivalstvo &e. nadalje izročeno pritisku vzhodno-židovškib izžemal -cev, odklanjamo vsako odgovornost za nadaljni razvoj samopomoči.“ 1 % Tako je z židovstvom v Nemški Avstriji. Tudi i vse in gre v svobodno Jugoslavijo. Seveda bi bilo želeti, da naša inteligenca, trgovci in obrtniki ne zapuščajo zasedenih krajev. Računati pa moramo z dejstvom, da tako prigovarjanje ne ba I veliko pomagalo. Italijani so trdno odločeni naše lju- * di izriniti, obzirnosti nimamo pričakovati nobene, to - * rej bo vedno mnogo ljudi se izseljevalo, ki so po na-* ših krajih lahko potrebni in koristni. 4. Brez dvoma jih pride tudi mnogo iz nepoštenih namenov. deloma kot italijanski špijoni, ali pa da bi delali tukaj nečedne špekulacije. Italijanska vlada pošilja med nas brez dvoma mnogo špijonov, naša policija in jav na oblast je bila Kapram temu dejstva veliko preveč brezbrižna. Vsak iisrijenec, ki od laške vlade dobi z lahkoto dovoljenje, da, gre sem in tj e, o katerem ne vemo, od česa živi in z&kaj se je izselil, nam mora biti sumljiv. Izseljencu Zaupaj samo, če ga poznaš osebno ali je priporočen od drugih zanesljivih ljudi. V interesu vseh izseljencev bi. bilo, da bi se vpeljala med njimi stroga kontrola. Velik ženski in dekliški tabor v Braznim ob Orati« Dne 26. oktobra se vrši v Breznem ob Dravi velik ženski in dekliški tabor za celo Podravska dolino. Dekliške Zveze. Marijine družbe, dekleta, žene Podravske doline! Udeležite se v velikem številu svojega prvega tabora! Iz vsake župnije naj nastopi vsaj po ena govornica ! Natančnejši spored se še naznani.^ j Železniška zveza je zelo ugodna.“ : j;J Tako se ise sme niti misliti kaj Ae-le pisati« pri nas v Jugoslaviji moramo računati z Židi - na Hrvatskem, Srbskem, tudi v našem Medjimurju in v Prekmurju so v dobršni meri vladarji. Na Slovenskem smo bili dozdaj še precej obvarovani pred njimi. A že silijo k nam. Pred kratkim so izdali posebno knjižico: „Slovenci i Židovi“, kjer židovsko-ponižno prosijo, da jih pustimo v Slovenijo. Zakaj „kjer so Židje, tam je blagostanje!“ Paziti bo treba zlasti, da se nam ne vsedejo v razna naša podjetja in gospodarsko zasužnijo tudi nas! „Slovenski Narod“ je zapisal dnet 9. t. m. v u-vodnem članku: „In v tem okuženem ozračju naj so začnejo zdaj volitve za konstituanto, da se zastrupi še to,'kar je zdravega! Bojim se. da bi bil Babilonski stolp idila v primeri s to konstituanto! Kolikor jo bilo vladavin na tem planetu, vsaka bi dobila zagovornika v tej konstituanti. In vse to se godi ob času, ko stoji D’Annunzio v,Reki in začne jutri lahko prodirati dalje — in je Wilson na smrt bolan!“ Kaj tacega bi si ne smeli, če hočemo stati na državnem stališču, niti misliti, kaj šele govoriti. S tem priznavamo,t da sploh nimamo pravice do lastne države, priznavamo, da so D’Annunzi-jevi arditi o-pravičeni prikorakati v Ljubljano in v Zagreb in da razni Radičevi, — Frankovci, Jakšičevci in Sušter-šičevci opravičeno zalitevajo, naj se zopet razbije ko- maj ustanovljena edinstvena država. Po vseh drugih državah so se že izvršile volitve ali se vrše v najkrajšem času, pri nas pa pravijo, da volitev sploh ne more biti! Po občinah imamo gerente, po mestih ko- Vppaianje opegun ih. Ustanavlja se organizacija beguncev. Natančna statistika, koliko se nahaja prebivalcev iz zasedenih krajev v slovenski pokrajini, nimamo in se mora šele narediti. Podajajo se številke od 30 do 60.000. A na \ sak način je njihovo število zelo visoko in so čini -teljy katerega treba uv&ževati. Ti takozvani begunci s? različne vrste: L Ljudje, ki so pribežali ob izbruhu italijanske vojske. To so usmiljenja vredni reveži, ki so doma izgubili vse, med vojsko so se večinoma potikali po raznih taboriščih po nemških in čeških krajih. Zdaj so večinoma zbrani v Strnišču. Mnogo se jih je vrnilo domov, zlasti boljši posestniki, mnogim je vrnitev -za sedaj nemogoča, ker so njihove vasi popolnoma porušene in so sami brez vsakih sredstev, italijanska vlada pa ne da pomoči, da bi se zopet naselili. Med njimi bodo pač ljhdje različne kakovosti, na splošno so pa pomilovanja in pomoči vredni ter spadajo za en -krat pod socijalno skrbstvo. 2. Osebe, ki so po laški zasedbi morale zapustiti svojo domovino, kakor različni uradniki,. železničarji, žandarji, policija itd. Te vrste ljudje zavzemajo sedaj važna mesta v Jugoslaviji, ki mora biti vesela, da jih ima, kakor je tudi žalostno, da so izgubili poprejšnje službe. Bilo bi si celo težko predstavljati, kako urediti upravo po slovenskih deželah brez teh zanesljivih in preizkušenih mož. 3. Tretje vrste izseljenci so oni, ki so zapustili zasedene kraje ob prihodu Italijanov prostovoljno . Popolnoma prostovoljno sicer tako izseljevanje ni, aer nikdo ne zapusti brez primerne sile svoje 'domovine . Italijani hočejo pregnati vse zavednejše in premož -nejše Slovence, da bi ostalo samo najrevnejše in nezavedno ljudstvo. Tako pritiskajo na naše obrtnike in trgovce z različnimi sitnostmi toliko časa, da se misarje, pokrajinskih zastopov nobenih, državni zbor v razsulu (državni zbor, ki si je po krivici lastil to ime, ker pravilno voljenih (poslančevi nimamo)* Nimamo torej sploh nobene ustavne korporacije in sedaj pravite, da ne smemo imeti niti volitev, ki bi nam morale ustvariti podlago ustavne vladovine. Potemtakem pa tudi nimamo,pravice do lastne ustavne države, am pate moramo biti neke vrste kolonije tujih ve-iesii — vsaj do časa, ko postanemo sposobni za samovlado. To je logični sklep, katerega bi naredil par-Jacnentno čuteči Evropejec, ako bi/slučajno čital „Narodov“ odstavek. Ce ljubimo državo, moramo tudi verovati vanje in imeti prepričanje, da se je zmožna u-stavno urediti. Kdor pa te vere nima, naj bo vsaj tiho in ne oznanja pred celim svetom naše nemoči. pregled. V zadnji številki smo objavili Trifkovičev ka < binet. Te njegove vlade pa regent Aleksander ni potrdil vsled intrig demokratov, ker je bil Trifkovičev: kabinet samo koalicijski, a ne koncentracijski, kakor; ga je regent izrecno zahteval. Trifkovič je vrnil svoj mandat in kriza je postala ostrejša, kot kedaj poprej. Cela opozicija, kateri je izrekel regent z odrekom podpisa kabinetne liste nezaupnico, se bo branila in protivila vsled tega regentovega nezaupanja stopiti v kako drugo vlado. Trifkoviču, njegovemu kabinetu irt vsej opoziciji se bo moralo dati zadoščenje. Ko se je razbil Trifkovičev kabinet, je poklical regent k sebi zopet predsednika Narodnega predstav« ništva dr. Pavloviča in mu naročil sestav koncentracijske vlade. Dr. Pavlovič je začel s ponovnimi pogajanji. parlamentarnih strank. Dr. Korošec je izjavil dr. Pavloviču, da je njegov klubi še vedno na stališča koncentracije, vendar zahteva Jugoslovanski klub zadoščenje za Trifkoviča in njegov nepotrjeni kabinet * Podobne izjave je podal Pavloviču tudi Narodni klub in ostala opozicija. V Beogradu so objavili vladni komunike gleda vrnitve Trifkovičevega mandata, ki je pa povzročil obupen položaj v krizinem boju. Z objavo tega komunikeja se je zapletla tudi krona v strankarski boj,.,.Sestav tega komunikeja je baje delo Pribičeviča, Tirno-tijeviča in Davidoviča. Soudeležen je pri njem tudi kraljevi tajnik Balugdžič, ki je informiral krone pcK člo-sa stransko. Stran I. i i > i . s ,:.i * ■ s Riede vladnega komunikeja o Trifkovičevem kabinetu A objavil ■ Triikovič popravek, v katerem javi, da je on sporočil regentu, da s sestavo koncentracije sicer ne • bo .uspel, da bi pa bila njegova vlada v Narodnem predstavništvu delazmožna. Ako bi bila o-nemogočila nova opozicija demokratov delovanje Tru-kovičevega kabineta, bi se Iri popadcu te njegove vlade lažje dosegel sporazum med parlamentarnimi strankami, 'ko pa vsled nepotrienja Trifkovičeve vlade od strani regenta. Ker pa prestolonaslednik ni pristal na te Trifkovičeve razloge, je sestava nove vlade mogoča edino po irovih volitvah, katere pa smatra regent za dokaj neugodne v sedanjih razmerah. Istega mnenja glede volitev kot regent Aleksander je tudi Triikovič sam. Triikovič izjavlja v tem popravku, da je obveščal o vsem svojem delovanju pri sestavitvi kabineta kraljevega tajnika Balugdžiča. Od njega sestavljena ministrska lista je bila objavljena brez Trifkovičeve vednosti. Opozicija je odklonila vstop v vlado, katero bi sestavil Pavlovič. Pavlovič je priznal sam, da mu je bil njegov prvi mandat glede sestave vlade poverjen od demokratov. Uradno se ne sme niti sedaj priznati, da je poverjen Pavlovič za ustvaritev nove vlade. Dr. Pavlovič ne more skovati svojega kabineta in se izgovarja, da še ni prejel od vseh parlamentarnih strank tozadevnega odgovora. Opozicija je sklenila, podati mu skupen odgovor, kakor je že to storil naš Jugosl. klub. Iz Beograda je odpotovala dne 8. t. m. večina članov .Jugoslovanskega kluba z dr. Korošcem v domovino, da poroča o parlamentarnem položaju in o postopanju demokratov. V Beogradu so ostali od na -šega kluba le 4 člani, ki bodo zastopali klub v vseh razgovorih. Za „kvorum“ v zbornici v Beogradu se zahteva 145 glasov. Reka se bo baje udeležila italijanskih volitev . D’Annunzijeve prostovoljce bi naj zamenjale Badogli-jeve čete, ki bodo zasedle Reko. Vsled te zamenjave reških čet sklepajo italijanski listi, da se približuje reško vprašanje končnoveljavni odločitvi. Laški kralj je podpisal dekrete o ratifikaciji versailske in saintgermainske mirovne pogodbe. Ta dekret se bo predložil italijanskemu parlamentu, da se uzakoni Avstrijsko učiteljstvo se je bilo zbralo v ogromnem številu v takozvanih „Annensälen“ v Gradcu. Njihovi govorniki so protestirali, da se jih, ne sprejme in ne plačuje kot druge državne uradnike. Vsem državnim uradnikom so se dovolile in izpolnile njih zahteve, le učiteljstvo je klicalo doslej zaman. Štajersko učiteljstvo v Avstriji je tako v bednem stanju, da je, ta beda že tirjala nekaj smrtnih žrtev. Zborovalci so se podali pred deželno hišo in ovirali s svojo ogromno udeležbo tramvajski promet. Deželna vlada je sicer poaluöala pritožbe in.učiteljske zahteve, a jim ni zamogla obljubiti nič gotovega. Tako se godi torej onim učiteljem, ki so pri nas propagirali z vso silo prisiljeni pangermanizem. Mirovna pogodba z Ogrsko je sedaj gotova in bo izročena Ogrski pred koncem oktobra. Nova 0-g -ska bo imela obliko štirikota na zemljevidu, bo obsegala 140.000 kvadratnih kilometrov in bo štela sedem milijonov prebivalcev. Državno pravdništvo je uvedlo strogo kazen -sko postopanje proti grofu Michaelu Karolyju radi tatvine ter poneverjenja. Na podlagi tega postopanja bo izdano zaporno povelje ker gre v tem slučaju za hudodelstvo. Predsednik Wilson namerava sklicati vse na rodne zveze, ker bodo Zedinjene države tretja država, ki bo ratificirala mirovno pogodbo. Ako bo podpisala mirovno pogodbo Italija ali Japonska, bo sklical Wilson zvezo v Pariz. 2 St 10. ©ktobra Tedenske novice. Himen- -Poročil se je major g. Edvard Vaupotič % gospodično Penco Krajnc. Bilo srečno! Bogoslovci I. letnika v Mariboru. Božja k Jože od Sv. Marjete niže Ptuja, Goričan Franc iz Vranskega, Guzej Jurij od St. Jurija ob j. ž., Gajšek Kare iz Konjic, Jošt Redovan iz Celja , Kolman Vinko iz St Vida pri Planini, Kokošinek Janko iz Gaberja: Ko- vačič Peter od Sv. Petra pri Radgoni, Kramberger Prano od Sv. Urbana pri Ptuju, Lebič Jožef iz Nove-cerkve, Medvešek Franc iz Sevnice, Neudauer Mated Sv. Ane v Slov*gor., Pimbevšek Alojzij od Sv. Trojice v Slov. gor., Ribič Rudolf iz Trsta. Soline Ivan iz St. Jurija ob j. ž., Štancer Ludovik iz Jare-nine, Tikvič Alojzij od Sv. Lovrenca v Slov. gor., Zidanšek Jakob iz Špitalič pri Konjicah. Mariborsko bogoslovje ima v I. letniku 18 bogoslovcev. TT. letnik 7, III. 3 in IV. 3. Skupaj je 31 bogoslovcev. Prevoz zemskih ostankov našega junaka nad -poročnika Malgaja. Odboru za Malgajev spomenik v St. Juriju, ob južni žel,- je uspelo, da more izpolniti zadnjo željo junakovo, da počiva njegovo truplo v rodni zemlji. Zemski ostanki se ekshumira jo dne 24. t. m., ob 9, im predpoldne v Guštanju, od koder se prepelje krsta z vozom v Dravograd. Dohod v Colj« dno 25. f. m. zvečer, odtod prevoz dne 26. t. m. zjitir&j n St. Jurij ob južni žel., kjer se po svečani maši zaduše nioi v domačifarni cerkvi izroee zemeljski ostanki materi zemlji. Isti dan popoldne odkritje spominske plošče oa njegovem domu, Slovenci! Slovenke' Naša dolžnost Je, da izkažemo vsi zadnjo čast junaku, ki je pösvsÄl vsa svoje moči osvobajanju naših bratov na Koroškem in za ta ideal žrtvoval v junaški borbi tu na Koroškem svoje mlado življenje. Zadnja pot juna- \ ka Malgaja bodi dokaz, kako vemo ceniti Slovenci j pravo ljubezen do naroda in domovine. V prvi vrsti1 pozivamonarodna društva, đa se polnoštevilno u- , deleže pdgreba. Obed se preskrbi za društva, ki naj- j pozneje do dne 20. t. m. prijavijo odboru število ude-1 leženeev. A a,laneni spored se bode pravočasno ob - j javil. ! Sola Glasbene Malice Maribor. Vsi učenci, ki j še niso prijavili ravnateljstvu, kedaj imajo čas za uk, > naj to store takoj, da se jim nakažejo ure. Oni učen- \ ci, ki so to že storili, imajo že redni pouk. Prijave \ sprejema ravnatelj glasbene šole vsak dan od 9. do j 12 in od 15. do 18. ure v društvenih prostorih nad. j Götz-ovo dvorano. j Krajni šolski svet v Poljčanah javlja žalostno j vest, da je v sredo ob pol 4. uri zjutraj, pre- J viden s svetimi zakramenti v Bogu zaspai gosp. l nadučitelj Jožef Svetlin v Poljčanah, Za ravnatelja prekmurske gimnazije v Murski Soboti je imenovan g. Ivan Bračko, dosedaj profesor f na državni gimnaziji v Celju. Dne 9. oktobra je že prišel v Soboto, da se udeleži važne seje prekmurs kega okrožnega šolskega sveta, ki ima nalogo, urediti šolske razmere v Prekmurju. Odpre se letos 1. gim -nazijski razred prve dni novembra. Šolstvo v Prekmurju. V jugoslovanskem Prekmurju je bilo 89 ljudskih šol s 177 razredi., ,Te so ali državne ali katoliško-cerkvene ali evangelsko-cerkve-ne ali občinske, ena je židovska. Obiskovalo je te šole 13.740 otrok. Razim tega sta bili dve meščanski šoli, v Soboti in Dolnji Lendavi. Gimgazije v lem delu ni bilo, ampak v Monoštru (Sv. Gothardu), kar še ne pripada k Jugoslaviji. Zato bo zdaj gimnazija v M Soboti, vse druge šole ostanejo, povrh se še m.sb u-stanoviti ena kmetijska šola menda v Beltincih in ena gospodinjska šola menda v Murski Soboti,- Naučno poverjeništvo je poslalo posebno komisijo, med drugimi g. dr. Skaberneta, da se pouči in poroča o prekmurskem šolstvu. Vse šole so bile dozdaj madžarske, več učiteljev še ni niti znalo slovenski. Teh, ki ne znajo slovenski, je okoli 80. Ti bodo odpuščeni in namesto njih pride okoli 100 neprekmurskih učiteljev, drugi se bodo obdržali. imenanasije v sodnljskl službi- višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Josipa Vclav-šek in Ivana Zapušek sodnim poduradnikom za okrožno sodišče v Maribora. Josipa Novšak za strojaika jetnišnice ©krožnega sodišča v Mariboru. Vsi trije so zavedni Slovenci. Na zborovanju kmetijske podružnice v Mariboru, ki se je vršilo dne 5. t. m., je bilo predavanje ravnatelja inženirja Mohorčiča na dnevnem redu. Predavatelj je orisal na kratko potek zorenja v grozdnih jagodah, čas dozorenjav kako se določuje s klosterneu-burško tehtnico težo mošta in način določevanja skupnih kislin v moštu. PoVdarjal je potrebo, da se mošt vedno zmeri in je opozarjal na tehtnice, ki napačno kažejo v škodo vinogradnikov. Predavatelj je obljubil, da bo poskrbel, da se bodo dobivale prihodnje leto dobre, potrjene tehtnice in kislomeri na državnem kmetijskem. kemičnem poskuševaiišču in preskusevališču. Končno je orisal delovanje kvasnih glivic in vporabo čistih nasadov kvasnih glivic, posebno ob času, ko se je bati, da bo slaba letina. Pojasnil je tudi, da se vršijo preizkušnje tehtnic za mošt tudi na zgoraj imenovanem zavodu. Nova carinska odredba. Od 1. f. m. se carini vsako blago na podlagi fakture. Vsi trgovci v območju glavnega carinskega urada v Mariboru, ki dobiva jo blago iz inozemstva, se poživljajo, da pošljejo fak ture pravočasno imenovanemu uradu, da ne bo zasta-nanja blaga in nepotrebnega pisanja. Tabor v Labuda dne 12. oktobra se vrši ob vsakem vremenu. Začetek tabora ob 9. orb dopoldne. Ob pol 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. uri : sv. masti, po sv. maši govori. Kot govorniki nastopijo > znani koroški rodoljubi, med njimi tudi naš preljub-Ijeni g. general Maister in dr. Müller. Ob 1. uri skupe« obed. po obedu prosta zabava: ples, srečolov, šaljiva pošta, konfeti, cvetlice, licitacije predmetov itd. Slovenca, Slovenke, pridite vsi na to veliko narodno manifestacijo, nihče naj ne ostane doma. Zveze z vlaki ugodne, vozovi na razpolago. Vsi v Labud, tužni Korotan vas kliče! v Ob priliki velikega ljudskega tabora dne 12. oktobra praznuje narodni svet za Celovško okolico obenem otvoritev prve čitalnice in knjižnico s pomočjo kluba slov. akademikov iz Celja, v Labuđu. Slovenci, Slovenke, pridite v Labud 12. oktobra, pridite k tej veliki narodni manifestaciji, pridite k slavnosti, novoustanovljene čitalnice. Društva pridite s prapori, da s lemi blagoslovite našo novo delo, mlado čitalnico. Kličejo vas Korošci! Tajni sestanki Nemcev v Dravski dolini. Poslanec Kraft jz Nemške Avstrije je prepotoval zadnjo 14. dni naša-obmejna mesta in kraje : Ptuj, Maribor, Ljutomer. ,SLlij, St. Lenart, Marenberg, Slov. Gra dec iu Celje. Organiziral je Nemce kot samostojno nemško stranko. Marenberški Schober in drugi veljak’ v Marenbergu so izjavili, da jim je Kraft pripo- ; rtičaI. naj si ustanovijo „Zvezo Nemcev v Jugoslaviji“ in naj enotne irastopajo posebno pri bodočih občinskih volitvah % Tujci in voditelji nemškutarjev ne smejo dobiti volilne pravice! Krajevni odbor Slov. Kmečke Zvezo pr,i;;Cornjt Sv. Kugoti je v svoji zadnji seji sklenil o-.«&§ jrasčjucijo proti temu, da bi.se prisiljen im N črneti« 1'vidrugim tujcem •. Jtf' (aetoškut ar jmn dala v naši domovini volilna pravica za obšinske in drugs javne zastope. Ha gostiji Kovačič—Jurčec se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 204 K. Hvala! Hočki šolarji SO v nedeljo, dne 5. oktobra pri prireditvi nalogo dobro rešili. Ne verjemite! Trosijo se okrog govorice, da bo vojska z Lahom, ,da pride splošna mobilizacija in podobno. Take govorice so popolnoma neosnovane in nesmiselne. Naša armada je del ententinih čet in niti ne more. pričeti vojske brez dovoljenja iz Pariza. Zloglasni đ’Annunzio, ki sedaj rogovili po Reki, je po vojnih postavah italijanski upornik in italijanski .vojni begunec ter je naloga Italije, tla ga pripelje k redu. Ako Italija ne bi mogla ali ne bi hotela, mora poseči en-tenta, katere dolžnost je skrbeti za red in mir v mednarodnih odnošajih. Ententa bo to lahko napravila brez nas in z lastnimi sredstvi in je naše vmešavanje nepotrebno ter bi bilo celo proti volji entente. Go -vorice, da bo vojna z Lahom, raznašajo deloma razni špekulantje, ki bi radi hitro prodali, oziroma kupili razno blago, deloma pa politični sovražniki naše dr -žave, katerim je dobro vsako sredstvo, da delajo zmešnjavo in begajo ljudstvo. Pametni ljudje naj ne verjamejo in se ne vznemirjajo. Desetletnico so obhajali tukaj učiteljiščni maturantje v soboto s sestankom v hotelu Union. Veselo so si v roke segli ter se prijazno razgovarjali o pretekli dobi svojega delovanja v šoli in trpljenja v vojni tovariši gospodje: Bankart, Ljutomer; Janžekovič in Planer, Slov. Bistrica; Malenšak, Maribor: Salda, Sv. Lovrenc v Slov. gor; Simon iz Boroveljske okolice na Koroškem; Verk od Sv. Križa pri Slatini; Vomer iz Mute; Wu-dler in Žagar iz Celja ter Zdolšek iz Letuša v Savinjski dolini. Prijazno sta se jim še pridružila nekdanji tovariš in sedanji kapelnik tukajšnje vojaške godbe g. Herzog in njihov dobri prijatelj dr. V. Marin. V jedrnatih napitnicah se je slavilo vzgojno delovanje v blagor njim izročene mladine in naše lepe domovine ter prijateljska vez, ki jih je ves čas tako tesno oklepala. Razven g. ravn. Schreinerja so to desetlitnico sv svojo, navzočnostjo razveselili gg. profesorji Vreže, dr. Pivko, Marin, Druzovič in Beran. Vrli tovariši so se v nedeljo u-deležili skupne službe božje učiteljišenikov v Alojzijevi cerkvi ter se živo spominjali rajnih svojih kolegov in tudi profesorjev (Lavtar, Koprivnik), da se vsi gospodje slavljenci še ob mnogih dogovorjenih petletnicah snidejo srečni in zadovoljni, daj Bog! Društveno delo, društvene obletnice. Naša društva tekmujejo s prireditvami. To; je dokaz, da hočemo nrejkoslej popraviti žalostne nasledke vojske, ki se močno poznajo tudi na naših društvih. Marsikje so izginile cele knjižnice, zastonj iščeš starejših narodnih knjig, treba na novo osnovati temelj društvenega dela: društveno knjižnico. Poročila nam pričajo, da mnoga društva obhajajo važne obletnice-, desetletnice, dvajsetletnice, tridesetletnice svojega obstanka. Prav, da se slovesno praznujejo z bogatim programom. Izražamo pa željo, naj društva za tako • slavnost postrežejo poslušalcem s pregledom društvenega kulturnega dela za celo dobo obstanka, ker je mnogokje mogoče, kjer so v redu društveni zapisniki. Zgodovina delovanja društva posebno zanima naš mladi naraščaj in ga mogočno vnema za krepko sodelovanje. Tudi radi v našem listu priobčimo nekaj številk1 o društvenem delu. Ne moremo si namreč misliti prave slavnosti obletnice brez zgodovine druš-venega delovanja. Proč Od CerkVO* Češki list „Pravo lidü“ poroča iz Proseka na Češkem, da je po predavanja nekega brezverskega učitelja izstopilo 35 ljudi iz katoliške cerkve. Duša protiverskega gibanja so na Češkem Sokoli in socijalisti. Poljedelsko ministrstvo Cehoslovaške republike v Pragi je sporočilo dne 26. septembra 1919 brzojavno deželnemu, veterinarskemu uradu, v Ljubljani, da je prepovedalo «voz parkljarjev, (govedi, ovc, koz in -prašičev) Iz Jugoslavije, ker;se je opetovano zanesla slinovka m parkljevka. Uvoz parkljarjev v Cehoslo-vaško je mogoč le, če je izdalo imenovano ministrstvo tozadevno posebno dovoljenje. Pripomni ser^da-JeApa izvoz živine iz Jugoslavije potrebna izvoznica mini-, sierstva v Beogradu. ,% Zdravstveni odsek za tSioveoiio in istro raz pisuje službo okrožnega« zdravnika v Sevnici. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listo. ., Občni ZbOF organizacije vojnih invalidov se vrši dne 19. oktobra 1919 v Celju. Začetek je točno ob 8. uri dopoldne. Vstop je samo s‘pristopnico dovoljen K obilni udeležbi vabi odbor. Slabo žigosani bankovci. Ker prihajajo delegaciji ministrstva financ vednö in vedno pritožbe, da se zasebniki in čestokrat celo javni uradi branijo jemati bankovce z nejasnimi, nečitljivimi ali zabrisanimi žigi, se ponovno razglaša, da so po izrecnem naročilu ministrstva finane vsi javni uradi zavezani , da sprejemajo takšne bankovce. Ti bankovci so potemtakem 'polnoveljavni- in ni torej tudi noben zasebnik upravičen, da jim odreka zakonito plačilno moč. Izvzeti so poleg nežigosanih le očitno krivo žigosani bankovci, to so taki, ki nosijo kak brezdvomno nevel-javen žig, n. pr. odtis pečata kokezasebne osebe ali odtis kovanega drobiža itd. Pripominja se še, da bode M tukajšnja finančna deželna blagajna zanaprej dosledno odklanjala zamenjavo pomanjkljivo žigosanega denarja. Takšna, zamenjava je brez pomena, ker bla Wp gaju a mirna.nM 'časa^nitizadosti osöbjavda nprab o«, 'Aö.ßktobM WiW 1 I ■ .7 - I.-- M .y ..ViVm lOVi rare, sopet v promet. Podrobnosti glede trgovskih kreditov v I Anglijo, Ministrstvo trgovine in ‘ trgovski in obrtniški zbornici v trgovini industrije spor oba Ljubljani, da je v angleškem trgovinskem ministrstvu ustanovljen po-sjobni oddelek za eksportne kredite (naslov oddelka je London 10, Besinghallstreet F C 2 a), kateremu je stavljen na razpolago fond 26 milijonov funtov šter-fngov, in ki ima nalogo, dvigniti angleški izvoz v Jugoslavijo, Rumunijo in Poljsko. Ta vsota se pa ne bo uporabljala morda po gotovem ključu za posamezno dežele, ampak bo razpolagal z njo omenjeni u-rad po lastnem preudarku, in je zato v. interesu naših im porter jev, da se čimpreje pobrigajo za to akcijo. Kredit se bo dovoljeval samo na podlagi garancije, Kot garancije se bodo sprejemale v depozit a) avstrijske krone (začasno), b) srbski dinarski bankovci, c) srbski, oz5 roma jugoslovanski državni papirji, in sicer po korzu na glavnih borzah. Ko bo dognana borzna vrednost teh valut in vrednostnih papirjev, se' bo v vsakem pojedinem primeru določilo koliko odstotkov te vrednosti tvori zadostno garancijo 2a kredit. Pri tem se bo upoštevalo tudi kurznoivalo-vanje teh papirjev. Naš kupec bo moral podpisati kot akceptant menico na tri ali šest mesecev, ki jo bo trasiral nanj britanjski prodajalec. To menico bo pro' —------—--------------■ ■ '*“■ - .• , ■ ■ > ■ ce in je obrnejo naravnost na omenjeno gospodarsko kakordne dobi , pisarno. Za urarje. Obratno ravnateljstvo družbe .južne železnice Ljubljana bo oddalo v najem popravilo onih ur, ki se nahajajo v službenih prostorih naslednjih prog: Meja pri Spilju do Zidanega Mosta (vštet),'Zidani Most (nevštet) do Verda ali Postojne (nevštete), od odcepa glavne proge pri Mariboru koroški kolo -dvor do Guštajna, Pragarsko (nevšteto) do Kotoribe- dajalec doposlal naši banki, pri kateri ima naš kupec položiti deposit v tekoči valuti ali v državnih obligacijah v zadostili vrednosti za zavarovanje izplačila o-ne vsote, na katero se menica glasi. Ako banka pristane na to transakcijo, vzame menico v svoj portfelj in sprejme garancijo v deposit, je s tem1 ta kreditna transakcija izvršena in intervencija angleške vlade je nepotrebna. Ako pa banka iz kateregakoli vzroka ne pristane na to transakcijo, mora obvestiti omenjeni novoustanovljeni urad in mu poslati akcept našega trgovca z njegovo garancijo v kronah, dinarjih ali državnih obligacijah; v tem primeru bo ta urad izplačal angleškega prodajalca v gotovem denarju, pri- I Dubrava, Zidani Most (nevštet) do Sisaka. Gospodje I reflektanti, ki morajo biti jugoslovanski državljani in jugoslovanske narodnosti, naj vpošljejo svoje prošnje do dne 20. nov. t. 1. na Obratno ravnateljstvo družbe južne železnice, oddelek II, v Ljubljani, kjer se tudi poizvedo pogoji* Trgovci, ki žele blago iz Češko-slovaške na podlagi kompenzacijske pogodbe naj se zglase v petek, dne 10. t. m. ob 19. uri v Gambrinn, kjer se vrši tozadevni sestanek. Nadalje se bode tudi o drugih važnih trgovskih zadevah pogovorilo. t** "i* „Grüß Gotti: (Tritt ein! Bring Geld herein!“ | Ta-le nesebičen, idealen napis blesti se še danes nad f vhodom v pisarno edine trgovine v Tr bon j ali: „J. Lauko. Zmešanim Blagom Trgovina.“ Pa vam ima prav privlačno moč za može in fante, ki tu hlastno . požirajo razne nemškntarske kvante in laži, namesto,; da bi šli poslušat v cerkev božjo besedo. Na cesti tik j cerkve se vendar sramujejo motiti s krohotom in po - i g^arjanjem pridigo, odkar jih je zadnjič bil okregal \ gospod župnik. Tu so pa varni; saj jih ne more sli - j sati, imajo pa še ta dobiček, da zvedo kaj novega iz j Avstrije, kjer lastnik trgovine s svojima dvema nade-. budnima Sinovoma in hčerjo požira sline, ki se mu j cede po Jugoslaviji, ker se njegov majniški „Faust -. recht“ ni posebno obnesel. Znabiti bosta pa ta dva j napisa odprla tudi onim oči, ki še verjamejo, da je j doma živeči sin Viktor „zaveden“ Slovenec. i maši, ki se začhej ob 9. uri), v Cankovi popoldan po večernicah. V slučaju lepega vremena nastopi Orla iz. Ljutomera, pevski zbor in Orli od Kapele, pevski zbor. iz Gornje Radgone. — Prekmurski Slovenci in sosedi iz župnij, Kapela in Gornja Radgona prihitite na shode! Ptuj SLS za mesto Ptuj, ki se je nedavno Konstituirala, prosi vse somišljenike, stanujoče v mestu, da blagovolijo javiti svoje naslove tajništvu SLS minoritski samostan. Pri S v . Miklavžu pri Ormožu se je vršil v nedeljo^ o. oktobra po rani službi božji ustanovni shod Kmečke zveze. Shodu je predsedoval župan Jakob Ozmec. Govornik M. Krajnc je razložil dosedanje delovanje in program Kmečke zveze in zlasti povdarjal vzajemnost med kmeti in viničarji. Izvoljen je bil župnijski odbor Kmečke zveze, sestoječ iz kme-lov in viničarjev. Sklenile so se resolucije, zlasti proti prevelikim; davkom in proti novemu šolskemu načrtu. Hoče. Kmečka zveza v Hočah je pri svoji seji dne 5. oktobra 1919 sklenila] sledeče resolucije: 1. Vinski davek naj se popolnoma odpravi. 2. Električna luč se naj razpelje tudi po posameznih občinah na deželi. 3. Lov, kakor tudi ribarenje naj pripadeta občini. Trbovlje. Na sestanku Kmečke zveze za Trbovlje, dne 5. oktobra 1919 je bila sprejeta sledeča resolucija: Odločno ugovarjamo proti novim šolskim načrtom, ker smo prepričani, da nam bodo v škodo in nesrečo, ako ne bo vzgoja naših otrok slonela na verski podlagi in ako ne bomo imeli stariši nobenega vpliva na šolo, Nasprotno,zahtevamo, da bodi vzgoja strogo krščanska za učitelje1 in učence ter prilagođena dejanskim potrebam življenja. Predlagamo tudi nerazdeljen šolski pouk enkrat na dan; in da se prične s poukom šele ob 9. uri dopoldne, kar je bolj prikladno kmečkim razmeram. držal akcept našega trgovca v svojem portfelju in svoječasno menico vnovčil. K temu je še pripomniti, da angleško trgovinsko ministrstvo polaga važnost na to, da bi se po možnosti angleški fabrikati prodali proti kompenzaciji v naših surovinah, s čemer bi odpadla potreba gori -omenjene kreditne intervencije. V to svrho pa bi bilo treba, da se naši importerji in eksporterji organizirajo. Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin je ravnokar izšel v III. izdaji, ki vsebuje tudi najnovejše določbe glede inozemskih pristojbin, potem telefonske -takse, vse v jako pregledni obliki sestavljeno in popolnoma zanesljivo izračunjeno. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področju ljubljanskega ravnateljst-va, ali pa pri izdajatelju, višjemu poštnemu oficijalu K. Tiefengruberju pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Cena pregleda je 2 K. Kakor smo izvedeii iz verodostojnega vira, gospe Scherb&um, Twickel in Schneider s knezo škofom 27. septembra niso govorile o slovenski službi božji v mariborski stolnici. Vemo tudi, da so omenjene gospe kot članice „Gospejnega društva“ storile mnogo dobrega „.in se pri tem siiso ozirale na narodnost. Lastnikom hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnih knjižic pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti se naznanja, da morajo do vštevšega 25. oktobra t 1. zahtevati pri svojem najbližjem poštnem uradu za ceno 30 vinarjev tiskovino „Vprašalni list“ v svrho prijave svojega imetja ali terjatve pri navedenih poštnih hranilnicah. Ta tiskovina, re-rftno izpolnjen v vseh predalih, 'se mora oddati pošt-' nem uradu. Na poznejše reklamacije ali prijave se ne bo moglo ozirati, všled (česar se vsi prizadeti poživljajo, da ne zamudijo gori Označenega roka. Ponudba za raznovrstne kemikalije. Tvrdkam, ki se zanimajo za nakup boraksa, burske kisline, bi-«kromaf-natrija, bichroma t-ka I i ja. krom-galuna, kvo -brabo-ekstraktä, je v pisarni trgovske in obrtne zbor nice v Ljubljani na vpogled tozadevna ponudba neke Inozemske tvrdk«; Kromarja in fižola kupi večjo množino mestna ljudska kuhinja. -- Ponudbe: Rotovški trg štev. 6 1. Prodala lesa. Šumarska uprava v Ključu bode rodala dne 19. nov. t. L ob 10. urL (topoldne potom lVne ustmene, oziroma pismene dražbe okoli 1000 "kubičnih metrov črošnjevoga, okoli 50 kubičnih metrov hruškovega in okoli 100 kubičnih metrov lipovega lesa. Pismene ponudbe je poslati do dne 19. nov. t. L, do 10. ure. dopoldne omenjeni upravi. Tozadevni razglas, ki vsebuje podrobne podatke, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. Dobava, mavca. Urad za pospeševanje obrti namerava nabaviti zopet 1 vagon mavca, ako se priglasi dovolj interesentov. Urad sprejema priglase najkasneje do 12. f. m. in so na pozneje, ne bo mogoče več ozirati. Prodaja pirita (žveplenega kršca). Dne 20. t za. se bo prodala v Beogradu vsa množina Žveplenega kršca, ki ga ima direkcija plena v Beogradu na razpolago. Natančnejše informacije bo dobili , pri o»e*je* M direfceip. _; ; Dintikafieffl. Gospodarska pisarna pri okr. glavarstvu v Borovljah sporoča, da v nekaterih SKSZ vabi v petek ob pol 8. uri zvečer k predavanju v Flo-sarski ulici Predava dr. Slavič. mmvim Kmečka Zveza. Kmečke Zveze službi: S v. A n a v S v. Benedikt v Shodi Slovenske dne 12. oktobra: po rani božji Siov. gor. (dr. Juvan, Zebot), Slov. gor. (dr. Leskovar, Gomilšek) pri .V e 1 i k i N e-d e I j i (Krajnc), v Sevnici in Z d o 1 a h, po pozni božji službi pri Negovi (dr. Leskovar, Gomilšek). po večernicah na Reki pri Hočah; gostilna g. Lebe (Goleč, Kljun, Florjančič. Stupan), M ar Sne ž n a, zaupni shod (Zebot, dr. Juvan). Shod pri Sv. Lenartu v Slov. gor odpade — Dne 19. oktobra po rani božji službi: pri Sv. Andražu v Leskov ču, Sv. B o 1 f e n k u na Kogu (Krajnc Marko), od 9. uri na Remšniku (Goleč, Hlebie), ob pol 3. uri S e j a p r e d s e d s t v a in vaditeljskega zbora Orliške Zveze dne 2. oktobra 1919. Navzoče so bile skoro vse odbornice,| le sestre, ki nimajo ugodne železniške zveze niso došle,; dasiravno so želele zvedeti ukrepe seje. Zategadelj sei bodo sklepi naših sej vedno poročali v Orlovskem Vestniku in po potrebi tudi po okrožnicah. Na vsake tri mesece bo-pa izredna seja, pri kateri se bodo razpravljale velevažne zadeve in želimo, da se teh udeleže vse odbornice. Debatiralo se je, ali bi' bila „Slovenka“ nag mesečni list, ali bi imele „Mladost“ skupno z brati Orli. Vsled raznih pomislekov in prevdarkov se nismo odločile za nobenega. Sklenilo se je tudi, da se medseboj Orli in. Orlice, če niso osebno znani, ne tikajo, temveč vikajo; a vendar se nazivljajo sestra, oziroma brat. Vsak odsek Orlic, ki je poslal kako sestro na vaditeljski te- f čaj, mora iz svoje srede izvoliti načelnico in ta mora sama učiti in voditi vso telovadbo. Le \y odsekih, kjer v Leileršpergu pri Mariboru (Zebot). — Za- občinah tamošnjega okoliša nujno rabijo dimni* kar j«. Dimnikarji, ki se žele naselij aajfse upniki naj pridno agitirajo za številno udeležbo. Remšnik. V nedeljo dne 19. oktobra ob 9. uri dopoldne se vrši pri nas javni shod KZ. Govoril bo bivši naš, nam trajno v spominu ostali kaplan, g. Goleč in urednik g. Zebot. Kmetje, ta dan vsi na Shod! Naše geslo naj bo: Z Bogom v boj za narod in naše kmetske pravice! , S v. T n r i j n a Pesnici. Krajevni odbor K.L je imel 21, septembra poučen sestanek zaupnikov. V nedeljo, dne 5. oktobra po službi božji pa je bil tu-, kaj prvikrat velik in lep,shod Kmečke zveze pri cerkvi. Dr. Leskovar je ljudstvu razložil cilje raznih strank ter delovanje SKZ, ,Ko so govorili še A. Dobaj. Špindler in Kolarič, so je sklenil oster protest zoper razkrij an,jen je šole in zakona, kakor ga želijo izvesti razni ljudski prijatelji pri dosedanji vladi in l‘hzu nje. Tudi pri nas ob meji se 'prebuja narodna, : državna, in krščanska, zavednost! ■ Kmečki tabor na Oven it dne - 5. i. m. je jako .euu uspel. Poleg domačinov so se istega u-đeiežili i .unije iz sosednih občin, iz. Prekmurja in Medžimurja. Predsedovat je kmet Jožef Karba, ki je spisal vel’k pomen taborov pred 50 leti in navduševal k smpnejnu delu. Govorili so nadrevizor \'lad. Pušenjak, Jak. Rajh in drugi. Prvi je opisal položaj uo\ e države,; razpravljal o potrebah in zahtevah o-kruja ter govoril o programu in delu strank. Načelnik: okrajne KZ Jak. Rajh je podrobno razpravljal o i-esohicijatv katere so se sprejele v seji KZ. Cele prireditev e povzdignil: ljutomerski Orel, ki je prispel z godbo in po zborovanju proizvajal proste vaje ter telovadbo na drogu; nastop Orla je zelo navduši! zbrano občinstvo. Domača dekleta so neumorno delale za povzdigo cele prireditve, za kar jim gre posebna zahvala. Po končanem sporedu se je vršila tombola gasilnega društva, pri kateri so mnogi udeleženci odnesli lepe dobi ke domu, drugi pa tolažbo, da bodo pri prihodnji tomboli bolj srečni. Celo zborovanje so je minic in v najlepšem redu izvršilo in je bila splošna želja-, uh se. č« ne prej 0 -priliki volitev, spet priredi.:shod pri nas. :vcv?? ■ y.:’A ■ i Vi’ r e;k::nt-W-rij|iKfse-rii^ita!jdne 13. t.; ral-dva:1 .velika .shoda SKSž«imnšroer\y '■ Tišini predpohten m nobena izmed članic izučena, sme začasno učiti načelnik tamošnjih Orlov. Kadar telovadijo Orlice,- tedaj ni dovoljen vstop v telovadnico bratom Orlom. - ; A Sploh na se potrudi vsak odsek Orlic, da bo kolikor: mogoče samostojen. Pokažimo, da tudi same kaj za-zamoremo! Zdrave! S • Mariborski Orel. Telovadne ure so do* ločene tako-lc*. ‘bani v torek, četrtek in sobo-o od pol 20. do 22. ure v gimn. telovadnici; dijaški naraščaj v pondeljek od 18. do 19. ure in v petek od 14. do 16. ure; ljudskošolski naraščaj v torek in petek od pol 17. do 18. ure; obrtniški naraščaj v sredo in petek od pol 20. do 21. ure; vsi naraščaji v telovadnici II. maše, dekl. šole v Reiserjevi ulicL — Odbor. Celje. Nedelja o. oktobra bila je za naš jek» vadni odsek dan veselja, Pri jutranji sveti maši bik» je skupno sveto obhajilo vseh starih in novo pristo-phh članov. Popoldne je bila v dvorani pri Belem volu slovesen sprejem novih članov. Prvi je pozdravil Orle gospod kaplan Krošel, kateri je v'imenu odseka imel navdušen govor- Nato je br.. Stabej iz Ljubljane v navdušenih t^sedah začrtal pot našemu odseku, ter slovesno zaprisegel novo pristople člane. Med, odmori nas je razveselil pevski in tamburaški zbor. Ti pa Orel, dvigni ponosno. krilce in poleti po gladko začrtani poti k solnou lepih ciljev ! Na zdar! m,. .0 o ;-y [£jgi 'm Dopisi. Iz Koroške. Na praznik 8. septembra je bil nabit na cerkvi v Gospi sveti lepak, s katerim se poriv-» ljajo tamkajšnji Slovenci, in sicer dekan, er. kanonik, trije .kter.k in civilne osebe, da nemudoma, zapuste Gegu sveto, ker bo-a*"sicer na povelje vlade ustreljeni. Enega teh klerikov so pred' nekaj dnevi kamenjali v Gospi sveti, smrti ga, je rešil neki kmet, kteri ni dopustih da se na njegovem posestvu človek ubije!, Onstran demarkacijske črte so Slovenci v vednem strahu, da se nasilja, kakor v GOspi sveti tudi drugje ne začnejo ponavljati. V Celovcu*zdaj sploh ne govorijo več. kdaj da bode Jugoslovani zapustili Koroški), temveč se raznaša povsod, -da prhlejo .Jugoslovani zo-• v -Celovec naza j; Ljudstvo,- posebno re-auejši šfcji lyiMHiPi 11 -" Hiran' 6. «o immH «■#; • , .. '• • »., . SIBK&&. Sv, Križ nađ Dravogradom. V nedeljo, dne 5, oktobra se Je tu vršil pri nas velik ljudski» shod. Na tisoče ljudstva je prišlo iz Slov. Korotana( id iz Star ferskega. Cerkveni govor Je imel znani govornik g, o. Lacko Hazemali iz Celja, ki je,tudi opravil slovesno sv. mašo. Sodelovali so pri sv. maši vrli gg. pevci mariborske Glasbene Matice ^pod vodstvom skladatelja in deželnega sodnega svetnika Deva. Shod je o-tvoril v imenu slavnostnega odbora g. župnik Gabron in povdarjal velike krivice in nasilja, ki se gode vsled plebiscita tužnemu Korotanu. Kot slavnostni govornik je nastopil g. nadpoštar in veleposetnik Ravnihar iz Skocijana v Podjuni, ter mnogoštevilni narod navduševal za Jugoslavijo. Gg. pevci iz Maribora so tudi celi: dan zbrani .narod navduševali s svojimi krasno umetnimi in narodnimi pesmi. Tudi godbo, katero nam je poslal naš, g,, general Maister, in ki jej izvrstno protzvajala narodne in druge komade, je ljudstvo poslušalo z veseljem in narodnim navdušenjem ter rekalo: O, kako je to petje in ta godba lepa, človek bi poslušal kar cel dan. Dražbanje se je tudi dobro obneslo. Tako, da so vsi stroški pokriti, in se je odposlal precejšnji prebitek Narodnemu svetu za Koroško v Velikovec. Počastili so naš shod tudi o-dlični gostje: g. podpolkovnik s celim častniškim zborom iz Dravograda in okolice, g. okrajni glavar Ipavic, dr. Rajh, dr. Doljan' dr. Sattler in drugi iz Slov. Gradca. Vsem cenjenim gostom narodna zahvala, posebno še hvala in slava gg. pevcem in govornikom in vsem darovateljem dobitkov, zlasti onim iz Štajerskega. se jako huduje čez Lemischa, ki ga zove namesto. Landesverweser, L an desverw iiste r < Angererja, Laknerja in druge5 hujskače, ki so speljali Celovčane na led in jih izdali Italijanom, kateri pokupujejo še tistih par jajc in tiste litre mleka, kar pripeljejo slovenski, kmetje iz Gospe svete v Celovec.1, Koroško. V. glasovalni od Nemcev zasedeni (Celovec z okolico) coni B so mali posestniki in revnejši sloji apatični, da celo sovražni Nemški Avstriji. Posebno pa oni, ki stanujejo izven mest in trgov. Za mesta in trge skrbi Nemška Avstrija kolikor pač more za prehrano. Med tem ko tožijo po vaseh, da so dobili zadnjič moko, sladkor in petrolej od Jugoslovanov -- in od tistegai časa nič več. Samo razni baroni, veleposestniki in uradniki onstran demarkacijske črte so še kolikor toliko navdušeni za Nemško Avstrijo. Ptuj. Vabimo na občni zbor konzumnega društva za ptujski politični okraj v Ptuju, ki se vrši v nedeljo, dne 12. oktobra 1919, ob 10. uri dopoldne v gor,, nji dvorani Nar. doma v Ptuju. Sele pri Ptuju. V nedeljo, dne 28. septembra je bila svečano blagoslovljena kapelica posestnika Jakoba Kukovič, postavljena v čast Mariji Sedem žalosti. Lično kapelico je blagoslovil č. g. dekan Alfonz Svet. Sv. Marjeta pri Moškanjcih. v nedeljo 28. sept. smo imeli po rani maši zborovanje kmetijske podružnice, ki prav lepo vrši svojo nalogo ln zato tudi dobro napreduje. Kot delegatje so izvoljeni podružniški predsednik Rižnar, tajnik Vesenjak župan in poslanec Vesenjak. V Moškanjce smo dobili telefon, toda v mariborski centrali nas semtertja med nalašč slabo slišijo. V kratkem dobimo posebno telefonsko zvezo s Ptujem. Dolenja Lendava (Prekmurje). Pri poštnem uradu Dolenja Lendava (Prekmurje) se je otvorila dne 18. sept. t. 1. telefonska centrala za krajevni in medkrajevni telefonski preme}. Kapela. Preteklo nedeljo, dne 28. septembra , smo tudi pri nas ustanovili orlovski odsek. Pristopilo je takoj 30 članov. Izvolil se je odbor, ki nam jamči, da bomo vse ovire, ki se nam stavijo, premagali in da bodo naši vrli Orli zanesli tudi v najzadnjo kočo naše ideje in narodno zavest. Dne 12. t. m. bode naš prvi sestanek v šoli, potem vsako prvo nedeljo v mesecu. Konjice. Dne 28. septembra smo si ustanovili tu orlovski odsek. Udeležba je bila lepa. Govoril je g. prof. dr. K. Capuder iz Maribora in s svojim govo -rom žel lep vspeh. Priglasilo se je takoj 60 članov , samih navdušenih fantov. Predsednikom je bil izvoljen Matija Napotnik in za načelnika Franc Skerbin-Šek. Na zdar! Dobrna. Naše društveno življenje se bo še le zdaj lahko pravilno razvijalo, ko bo imelo svoj društveni prostor v nekdanji občinski uti, ki se zdaj pod (vodstvom učitelja Zagažena in s pomočjo posestnikov in domačih’ obrtnikov predalava v dvorano» Dobrna. Začudeno se vprašujemo med seboj kje je neki dobil tukajšnji trgovec Sch., ki Še zdaj nima slovenskega napisa, romunski petrolej, kakršen se je prodajal v vojskinem času? Pa morda ni to petrolej, ki je ostal iz časov grozne teme, izza pretekle zime, ko je še Sch. 4elil petrolej? Mislimo, da ni, ker cene so dvakrat višje, kot so bile lani. Zato se tndi ne čudimo, da amerikanski petrolej prodaja po 5 K, ko je uradna cena K 5*40, samo, da ljudi slepi in konkurira slov. trgovcu. Ljudstvo, izpreglej, kako se iz tebe norčujejo! Gomjigrad. Pred nekaj meseci se je pri nas ustanovilo Konzumno društvo, ki je pričelo pred kratkim poslovati, Skrajni čas je že bil, da se je vendar enkrat ukrenilo v tem oziru, kajti dosti dolgo so nas izžemali. Kmetje, pristopimo vsi k novi Konzumni zadrugi, le tako se bomo v bodoče bratili raznih oderuhov. Gornjigrad. Na našem pokopališča smo dobili pred nekaj dnevi nov spomenik, postavljen nepozabnemu č. g. dekana Francu Dovnik. Pričakovali smo, da bo spomenik vreden vzor-moža kakoršen je bil pokojni č. g. dekan, toda bridko smo se varah. Spomenik ni tak, kakoršnega smo si želeli, ne po sestavi in tndi ne po napisu. Sv. Lenart nad Laškim trgom. Po vseh krajih naše širne domovine se ljudstvo prebuja, ustanavlja se Kmečka Zveza, katere krajevni odbor se je utaboril tudi pri nas. S to ustanovitvijo je pretrgana politična tema, ki se je poprej razprostirala po naši občini. Potrebno bi bilo ako bi se pri nas ustanovilo kako društvo, kjer bi se lahko tudi mladina udeleževala društvenega delovanja, se izobraževala sebi v srečo in narodu v korist. Vodilni in vplivni možje zdramite se, skličite enkrat na sestanek našo mladino fante in dekleta, da se začne delo v pro-bujo in korist naroda. Sli. Peter na Medv. selu. Drofenikov shod za brezversko „Samostojno stranko** pri Sv. Petru na M. s. 23. septembra 1.1. se je obnesel nad vse klavemo. Čeravno je bobnal po celi fari za svoj shod, je vendar imel samo par mož (okoli 9), ki so bili gostilniški gostje, za svoje poslušalce, nekdanje štajercijance in druge malo ugledne ljudi. Oj Ti ubogi Drofenik, rečemo Ti, da se ne prikažeš več, kajti drngokrat bomo drugače s Teboj obračunali. ksati v pravem pomenu besede, da •.•Adi pomagate bij. žnjemu t njegovi stiski. Zatorej naj daruje vsakdo pq svojih močeh! Prekmurska imena. - GLEDALIŠČE. Gledališke vesti.. V\ soboto je, kakor se je že objavilo, „Amnestija“, „Medved“ na abonnement A-3. Pri izborni razvrstitvi glavnih vlog se bode nudil vsem prijateljem umetnosti izreden večer, tako, da bode vsak prišel popolnoma na svoj račun. Predprodaja se je že pričela. V odmorih/svira voj. divizijska godba. — V nedeljo popoldne ob pol 15. (pol 8.) uri ,je ob zelo znižanih cenah prva popoldanska ljudska predstava drame,„Tugomer“. S to predstavo je dana vsem, tudi najširšim slojem prilika, ogledati si to ve- f likansko narodno dramo, in sicer pri isti razdelitvi j vlog, kakor pri otvoritveni predstavi in pri znižanih \ cenah. Zvečer se uprizori na abonnement B-3 Finž- j gerjeva „Veriga“, na kar se občinstvo posebno opo- j zarja, da si preskrbi ob pravem! času vstopnice, ker j vlada za ta večer veliko zanimanje» Prekmurska Imena. Pri objavljenih imenih \ „Straži“ dne 3. oktobra t. L so popravili te-le tiskovne pomote. Namesto Lendova Lendava, namesto Cren-šovei Crensövci (črensa = Traubenkirsche), namesto Dekleževje Dokleževje, namesto Mrtjarvavoi Mrtvar« jevci, namesto Sodešinci Sodišinci, namesto Prošnja-kovci Prosenjakovci, namesto Salamonci Salamenci, namesto Dobrovnak Dobrovnik, namesto Pečnarovci Pečarovci. V seznamu navedeni Sombački vesi sta izven Jugoslaviji določene meje in torej nimamo skr-bi, kako bi ji razločevali. Pač pa imamo dve „Doli. ni.“ Da se ločita, se je predlagalo za Völgyes = Do-lina, za Völgyifalu = Dolinska ves. Župnik Klekl st, misli, da je namesto Falkovci boljša oblika Foukovci, namesto Hotiča Hotiza, namesto Pananovci Panovci namesto Svetahovci Satahovci. G. Csontala poroča, da je slišal oblike Domajinci, Korovei za Korošci Krašče (plur.), Ropoča, Krplivnik ( za Vaskorpad, a kaj pa je potem Kapornak?), Doliči, Pertoča, Dolnji Sinik, Gornji Sinik. Po seji narodnega sosveta v M, Soboti dne 2. t. m. se je od zbranih prekmurskih da hovnikov in učiteljev predlagalo, naj se rabijo z madžarska imena sledeče prestave: GyertjanoS Gaborje, Spodnji Lakoš «= Spodnje Selišče, Gorn Lakoš => Gornje Selišče, Hidveg = Zamostje (za mi stom, kakor zamorje = kraj za morjem). Kdo ve z Banuta in Jožee boljša imena? Kaka je pravilna sk venska oblika za kraj Pincze, ki je tudi prisojen ler davskemu okraju? Za jezikoslovce bo zanimivo, das r Prekmurju Lendava izgovarja kakor Ledava. -Dr» M. Slavič» Prireditve. Po ziir k etabradslnosti« Draginja vedno bolj pritiska. Bogastvo se vedno bolj kopiči v blagajnah in zalogah raznih bogatašev in dobičkarjev, a pri veliki večini ljudstva se pa vedno bolj kaže pomanjkanje in revščina. In če se že za kmeta bojimo, ki je še vendar gospodar svojega doma in ki ima vsaj za svoje potrebe živeža, kaj pa naj rečemo o revežih, ki nimajo ne svojega lastnega do -ma, ne dovolj živeža in tudi ne denarja, zlasti pa še, če so ti reveži pohabljeni in stari. S strahom se vprašujejo ti siromaki, kako se bodo preživeli čez zimo A kaj storiti? Ali jih naj pustimo od lakote umreti, ali naj si sami pomagajo z nepoštenim dejanjem — — s krajo?! Nikakor ne! Tega ne smemo pustiti! Pokažimo, da nam ni krščanska ljubezen do bližnjega samo na jeziku, ampak tudi v dejanju! Da to pokažemo, zato predlagam sledeče: Ker ima gotovo vsaka občina večje število občinskih in farnih ubožcev, ki so res potrebni podpore, naj bi se v vsaki občini zbirali prispevki za domače uboge. Gospodje dušni pa -stirji in župani naj bi vzeli to zadevo v reke. Naj to ljudem priporočijo in izberejo neka j požrtvovalnih o -seb bodisi možkih ali ženskih, ki bi se potrudile in po občini zbirale prispevke od hiše do hiše. Četudi ni letošnja letina najboljša, pa bo gotovo vsak premož -nejši posestnik mogel vsaj nekaj prispevati za ta ubo-žni sklad. Gotovo bo vsakdo rad kaj dal: In na ta način se bo moglo po občini z malimi prispevki veliko nabrati. Kamen do kamena — palača, zrno do zrna — pogača. In ko bo prišla sila in bodo potrebni ubogi iskali po zimi in spomladi pomoči pri županu, kako bo pač na ta način županu olajšana skrb za uboge, ki mu mnogokrat dela velike preglavice! Zatorej vsi, katerim je blagor vseh občanov in torej tudi ubogih in zapuščenih, na srcu, ne zapirajte svojih src in svojih rok, ne preslišite tega glasa in ne recite: „Tega nam je še treba, saj imamo dovolj drugih skrbi, naj si pa sami pomagajo!“ ampak pokažite tudi v dejanju, da ste pravi kristjani, demo - V nedeljo, dne 12. oktobra: Veliki ljudski tabor v Labudu se vrši v n* deljo, dne 12. oktobra, ne pa, kakor se je to prvič po ročalo, v nedeljo, dne 5. oktobra. Začetek tabora ot 9. uri dopoldne. Korošci, pridite vsi na to veliko na rodno manifestacijo! Vsa društva po širni Sloveni} naj bodo zastopana. Pokažimo, da so želje Korošce1 naše želje, da Čutimo ž njimi. Vsi dne 12. oktobra j Labud! — Dne 12. oktobra se vrši pri V e 1 i k i N e d e 1 j i velik dekliški in ženski tabor. Spored: ob pc 10. uri dopoldne pridiga za Marijine družbe in slo vesna sv. maša. Po maši zborovanje zunaj cerkve Popoldne po večernicah priredijo domača društva i§ ro s petjem in godbo. — Gospodarsko bralno društvi v S t. Urbanu pri Ptuju priredi v nedeljo, di| 12. t. m., popoldne ob pol treh na dvorišču g. Sim' niča igro „Deseti brat.“ — Katoliško izobraževali: društvo v Framu priredi dne 12. t. m. veselico in i ro „Domen“ v gostilni .Turner. — Slovensko katolišh izobraževalno društvo Dol pri Hrastniku pri redi v nedeljo, dne 12. t. m., popoldne ljudsko vesel co s tombolo v prid društveni knjižnici. — Žensk' Zveza priredi v nedeljo, dne 12. t. m., popoldne ob i uri shod pri „Belem volu“ v Celju. Govori: Cilk Krekova in druge. Žene in dekleta, pridite v polne številu, da protestiramo zoper predkrščanski uč načrt! — Prostovoljna požarna bramba v Rarzva 5 ju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 12. ok v, gostilni Franca Černe v Razvanju vinsko trgatei Začetek ob 15. uri. — V nedeljo, dne 12. t. m., bo j-ranem sv. opravilu v kaplaniji v Hočah izred občni zbor kmetijske podružnice» Člani, pridite polu številno! — Bralno društvo pri Sv. Križu na p. uljudno vabi na ponavljanje prireditve povodom letnice v nedeljo, dne 12. t. m., popoldne takoj po černieah. Ponovi se isti spored s petdejansko iff „Domen“ vred, a proti znižani vstopgini po 2, 4 in K za eno osebo. Na veselo svidenje, domačini in tm sosedje! Pekre pri Mariboru. Prostovoljno štvo v Pekrah pri Mariboru priredi v ne< oktobra, vinsko trgatev v gostilni pri „So luuu a- • — Bibič. Začetek ob 14. uri. V nedeljo, dne 19. oktobra: Izobraževalno društvo na Remšniku prir di v nedeljo, dne 19. t. m., v prostorih g.. Gregla lej ljudsko igro „Tri sestre“ in šaljiv prizor „Dobro d šli! Kdaj pojdete domov?“ Na vsporedu so tudi raz govori, deklamacije in petje. Pričakujemo prav obi nega obiska od strani domačinov. Vabimo pa tudi d še mile brate iz Dravske doline in Pohorja k obil udeležbi, kar jim ob priliki seveda vrnemo. Zs p* krepčilo po predstavi priporočamo narodno gostil Koležnikovo. J SZ. Maribor, skupina vajencev uprizori v nedeljo 19. o/dob popoldan ob 4. uri dve Šaloigri. K udeležbi vabijo vajem Mala naznanila. Proda sei Prod» bo Perfektna kuharica, ki zna tudi dobro gospodinjiti, želi službo r župnišča pod šifro „Jugoslovanka 1728“. dvonadstropna hita Sodarja, dobro izvežbanega v kletarstvu, sprejme takoj Franjo yuček, vinotržee v Ptuju. 1736 17 let stara, Lessingova ulica 29, kakor tudi 11 stavbišč, ležečih okrog te hiše med Tržaško, Lessing-ovo in Državno cesto. Vpraša se pri upravništva lista. 1611 Gramofon za gostilne ozir. družine z 26 ploščami, še v dobrem stanu se proda. Izve se pri Šte-f,n Repič, Sr. Andraž v Slov. gor. 1726 Proda se krasno posestvo v bližini Ptuja obstoječe iz hiše in gospodarskih rjpij, njiv, travnikov vinogra- VI ipij, njiv, travmi vrta, pašnikov in gozda v skupni izmeri 35 oralov. Posestvo leži ob okrajni cesti in je popolni» arondirano, na njem se redi lahko 20 glav goveje živine. Povpraša se pri Posojilnici v Celju (Narodni dom). 1738 Poštena, zdrava in močna kmetska deklica v starosti 20 let, bi se rada šla kuhat učit v kako večjo gostilno ali hotčl v Maribora. Naslov v upravi lista. 1737 Kuharico, ki zna samostojno kuhati, perilo likati, iz poštene hiše sprejme pod najugodnejšimi pogoji genpa Karolina Frie, Maribor, Glavni trg, prodajalna obuval. 1717 Fiimsnm let star, absol-EKUliOlil vent gospodarske, sadjarske in vinarske šole v Mar riboru, iiče službe. Vstop takoj. M. Cenko, Lehen, p. Bresao na Pohorju. 1741 Knjigovodja tudi nemškega ter češkega jezika, s prakso iz-vežban v Biroje- in brzopisju išče službe. Vstop takoj. Vinko Med-{ ved, Lehen, p. Brezno na Pohor-I ju. 1742 Hiša z osmini stanovanji, vrt in sadni vrt zraven, tudi delavnica za vsakega obrtnika, se proda za 42.000 K. Golob A. Josefinenthal 8, Studenci pri Mariboru. 1748 Babi Jen! sodi v velikosti 60, 200 in 800 litrov so na prodaj v Vetrinjski ulici 25, I. nadstr, Ma-< ribor. 1743 Lep nov harmonij se proda Tegetthoffova cesta 64-1, Maribor. 1752 Proda se moška štajerska sukna, črne hla‘e in klobuk v Mariboru, b Usajarska ulica 23. 1754 *“ Krasno grajsko posestvo z 20 fe sobami, gospodarstvo, gozd, »olja itd. Cena 600.000 K ter gostilna “z lepim zemljiščem, dober kraj, la K 160.000. Pisarna za promet posestev: „Rapid“, Maribor, Gosposka ulica 28. 1706 e < - Kupi set . Bakova drva 3 vagone, suha, na s dotični kolodvor postavljena, kupi fiBiaž Rogina, krznarski mojster, Maribor, Gosposka ulica 26. 1686 Učenec za trgovino na deželo, kateri ima tudi veselje do enega konja, isti more hiti star 15—16 let, pošten in pripravljen za vsako delo sprejme takoj Hinko Humer, trgovec, Polšnik, pošta Litija. 1745 Koncipijsnta m stenografa ali stenografijo sprejme odvetnik dr. R. P i p n š v Mariboru. 1744 nas PouJs v francoskem in češkem jeziku po direktni moderni metodi za odrasle in otroke. Priglasiti se je v Badlgasse 9, Maribor, med 5—6 uro popoldne. 1703 Gospodična sprejema izdelovanje belega perila. Vprašati je v Franc Jožefovi cesti 35, Maribor, branjarija. 1707 »Vposlanof Kupim di vzamem v najem gostilno ali kavarno v mestu oziroma v trgu. Ponudbe na upravo lista. 1746 Službe i ,kBančni uradnik (begunec) z večletno prakso, vešč v knjigovod-' 0VU in znanjem hrvatskog®., nem-k't&ega in italijanskega jezika v govora in pisavi, želi stalnega na-e®teščenja z» takoj. Cenjen« po-Čjnndbe pod „Bančn i uradnik“ na 1701 Govorite povsod slovensko! Predno Bi kupite briljante, zlatnino in srebrnino, poizvejte za naj višje cene pri Antonu Kiffmann, urar, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 27. 1720 Pekarija ali gsstiina se išče v najem, pozneje se tudi kupi. Ponudbe nasloviti na Jožef Jovan, Gomilica pri Ernovžu. 1735 V okolici Maribora ali Ptuja se išče v najem na leto malo posestvo, ali hišo s sadnim vrtom in njivo. Ponudbe „A. P. 64“ poštno ležeče, Maribor, glavna pošta. 1749 Otrok brez atarišev se da za svojega. Lendgasse 7, Maribor. 1751 Katara krščutaka družina sprejme 8 mesecev Btarega fanta brez sta-rišer za Bvojega, Dragoner Neža Mlinska ulica 31, Maribor. 1753 Odvetnik Ir. Jtlojz Visenjak je otvoril ivetniško pisarno v Ptuju v hiši g. dr. Štuheca. 46o Zavarovanje rit1 ■per škodo po požaru! a slovenska zavarovalnica zoper škodo, po« vzročeno po požara je ljubljanska i&es vzroceno po požara je ljuDijans&a i5e» :ajemna zavarovalnica. mi zastop za naše obmejne kraje je v n (Breg); v Maribora daje pojasnila za-'tvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št. 10; amnicl —: MnessKnsm vara ar* • mioavnl pAOAlilrsipfi ü,v )> » »----------------------------- ; ~ * amnioi pri Maribora pa v pisarni Posojilnice. slevani, zavarajte se pri domači zavarovalnici. SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA p. z. z n. z. V MARIBORU, STOLNA ULICA 6 Obrestuj« hranile« «loge po 3 odstot. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo :: Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. are popoldne Uredno ure sredo in četrtek od 9. do 12. ure, v soboto od 8, de 12. ure Najnovejie! Sv. Evangelji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in de* janje apostolov z razlago. Oblika molit* venska lična. Vezava prikopljiva. Cena a poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v tiskarni sv. Cirila ¥ Harlem* Slovenci! Sezite po znameniti knjigi! Rogaška slatina Tempel vrelec: Najboljša namizna vođa, naj bogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavjjanje. Styria vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu festasju želodca in droves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanja in teka. Proti boleznim jeter in ledvie, sladkorna bolezen. Doneti vrelec: Najmočnejši vrelea svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamena, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Rogaška slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. M Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, :: katera nima n kdar slabega oknsa ali daha. :r Pisalni stroj proda kupi pa vsako : množino : sadjevca vin. agentura J. Klemache, Maribor, TcptthifLva ce