The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in Untied States of America.
AME
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGlj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
NajstarejiH i» najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.

ŠTEV. (NO.) 207.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 24, 1935
LETNIK (VOL.) XLIV
Angleški zunanji minister poziva svojo vlado, naj še v zadnjem trenotku uporabi vsa sredstva, da ne bo treba proti Italiji kazensko nastopiti, marveč, da se doseže sprava mirnim potom. — Zaupanje v Ligo narodov.
London, Anglija. — Angleška vlada še vedno optimistic-n<>'upa, da bo na kak način mogoče doseči spravo z Italijo, predno bo prišel trenotek, ko se bodo morale pričeti izvajati kazni, katere je Liga določila za njo in ki stopijo v veljavo s koncem tega meseca.
V takem smislu se je izrazil v torek angleški zunanji minister Samuel Hoare, ko je nastopil pred nižjo zbornico. Pozival je angleško vlado, naj uporabi te zadnje trenotke, ki Ji še preostanejo, predno bo morala nastopiti proti Italiji, da pregovori to državo k mirni poravnavi svojega spora z Abesinijo, češ, da bi bilo skrajno neprijetno, da bi se niorala nastopiti pot ekonomskih sankcij proti sočlanici Lige narodov, ter proti tetari prijateljici in bivši zaveznici Povdarjal je Hoare, da ni bi la Anglija nikdar gluha za priporočila za mirno spravo in zato gotovo tudi v tem s^čaju pokazala kot tako.
še naprej je govoril Hoare v svoji vlogi mirovnega poslanika. Izražal je veselje nad tem, da je Italija še vedno v Ligi narodov, kajti to dejstvo lahko v veliki meri pripomore do sprave med nasprotniki. Ne ve sicer, je dejal, ali je kaj upanja, da se obnove podajanja, in ali da "bodo poga Janja rodila uspehe, prepričan pa je o tem, da je to velikanska in važna zadeva, in da bo od nje odvisna bodoč nost evropske civilizacije. Za vsem tem stoji mnogo več, ka kor pa je vrednost tistega, kar bi se utegnilo pridobiti s sPorom v Afriki.
Govornik je ponovno podarjal miroljubnost Anglije, kakor tudi njeno razumevanje za potrebe Italije in drugih držav. On sam, Hoare, je ope-tovano že omenil, da prizna -va potrebo Italije po ekspan-2ivnosti in enako tudi potrebo Razdelitve surovin med vse Sv£tovne države tako, da bo Zadostovalo za vse in da se bo tem odstranil en povod za v°jne. Ravno Liga narodov, je ^e.jal Hoare, je organizacija, ^i bij mogla dovesti do tega, kajti nje namen ni samo, da J^eprečuje vojne, marveč tudi. odstranjuje vzroke za nje. -o-
Novi potresni sunki v montani
Hel
ena, Mont. — V ponede Jek je to mesto trpelo pod ll0vimi potresnimi sunki. Ti
o«
Ponavljajo tekom zadnjih , . dni in jih je do ponedeljka vi1q vseh skupaj 327. Trgovina mestu je skoraj popolnoma ju . • Ulice v osrednjem de-. mesta so za promet zaprte pešci so upajo hoditi po cest; tudi vse prodajalne ~ aaprte. Nesrečneži, katere Potres pregnal z doma, trpe vsled tega, ker je za-Na e' sneg pritisnil mraz. sil .ftotine oseb stanuje v za-W""> šotorih.
POSPEŠITEV ZAPOSLITVE
Do 1. novembra bi morala bil«
javna dela v teku.
Chicago, 111. — Od vlade v Washingtonu je bilo določeno, da mora biti do 1. novembra delo na vseh projektih, ki so v načrtu vladnih javnih del, žc v teku. Komaj teden dni je še do določenega termina, toda mnogi projekti so še v negotovosti. Da se zdaj v zadnjih dnevih izvajanje programa pospeši, je pokrajinski zastopnik administracije javnih del, II. O. Hunter, ki nadzoruje ta dela v deseterih osrednjih državah, sklical v torek konferenco 30 uradnikov in jim dal nalog, da morajo započeti delo na čim največ projektih do omenjenega dne.
ABESINCI BODO VIDELI PRVI FILM
Adua, Abesinija. — Italijanske vojaške oblasti so v torek zvečer priredile brezplač-' no predstavo premikajočih se slik za prebivalstvo tukajšnjega mesta, ki so ga Italijani nedavno zavzeli. Za večino domačinov ie bila to prva filmska predstava, ki so jo kdaj videli, toda ta predstava jim ni kazala drugega kakor na tfeo-če in tisoče italijanskih vojakov v paradi.
PRED SMRTJO SE OŽENIL
Granada, Španija. — V to rek zjutraj se je nad nekim kaznjencem izvršila v tukajšnji jetnišnici smrtna kazen za umor. Dan preje, v ponedeljek pa se je kaznjenec, neki Manuel Vargas, še oženil v kaznrlniški kapeli, da je s tem legitimiral svojega nezakonskega otroka.
BIVŠI POLICIST POSTAL UGRABITELJ
Chicago, lil. —Bivši policist, 29 letni G. Garvan, 5741 No Artesian ave., ki je bil pred dvema letoma odpuščen iz po licijske službe zaradi nemo ralnega obnašanja, je hotel zdaj priti do nekoliko denar ja. Na neki policijski stražnici je ukradel nekemu policistu zvezdo in tako opremljen je odšel pretekli ponedeljek ponoči z nekim drugim tovarišem v Chatelaine hotel ter tam s silo vdrl v sobo, kjer je spala neka dekle, po imenu Marie Rappaport. Bandita sta se ji predstavila najprej kot policista'in zahtevala, da gre z njima. Ker se je upirala, sta jo udarila op gla"i in nato zahtevala denar. Ženska denarja ni imela, toda obljubila jima je, da jo bo njen svak odkupil. V resnici so se nato odpeljali k svaku. Med tem pa, ko se je svak prerekal z njima glede denarja, je njegova žena poklicala policijo, ki je končno ujela oba falota.
ABESINCI ZELE
JUDAR1TI
Abesinska vojska se hoče slepo vreči na sovražnika.
Addis Ababa, Abesinija. —
Tukajšnji cesar Selassie ima težavno opravilo s svojimi vojaki. Ne, da bi se mu mogoče upirali in se branili iti v vojno, marveč ravno nasprotno: Preveč hrabri so in neprestano zahtevajo, da mora priti do spopada s sovražnimi Italijani. Na treh frontah so mase abesinskih vojakov zbrane in le znamenja pričakujejo, pa bi se slepo vrgli proti Italijanom: Voditelji uvidijo, da bi bilo to nespametno, kajti Italijanska vojska se je dobro zavarovala in bi s svojim mo-rilnim orožjem enostavno pokosila napadalce. Zato so odločeni, da bodo počakali, naj Italijani prično z napadi.
-o----
NAKAZILO KREDITA ZA RAZSTAVO
Chicago, 111. — Končnove-ljavno se je odobrilo, da fse prostori bivše tukajšnje svetovne razstave predelajo v stalno chicaško razstavo. Odločilo se je o tem pretekli ponedeljek, ko je vladna administracija za javna dela sporočila iz Wash-ingtona, da se nakaže Chicagi za omenjeno razstavo znesek nekaj manj kot šest in pol milijonov dolarjev. Tekom par dni se bo najelo več sto mož, katerih število bo končno na-rastlo na 5000, ki bodo pričeb predelovati prostor, da bo odgovarjal načrtu za novo razstavo. Kakor se je župan izrazil, bo nameravana razstava v kras in čast Chicagi in se bodo na njej dovolila le zabava lišč a boljše vrste.
ARABCI PROTESTIRAJO PROTI JUDOM
Jeruzalem, Palestina. —Na petost med Arabci in Judi v Palestini se je silno poostrila, ko se je zadnii teden odkrila velika pošiljka orožja, ki je prišla iz Belgije skrivnim potom. Arabci trdijo, da se Jud-ie tajno oborožujejo proti njim.
ABESINIJA SVARI BARBAR SKO ITALIJO
i London, Anglija. — Tukajšnje abesinsko poslaništvo je I pretekli ponedeljek v posebni j izjavi obsodilo zverinsko metodo, po kateri vodijo Italijani svojo vojno v Afriki, ko se poslužujejo strupenih plinov in takozvanih "dum-dum" kro-Igel. S temi sredstvi ne napadajo samo vojaštva, marveč 'znašajo se tudi nad ženskami j in otroki in celo živali trpijo. .Poslanik je povdaril, da bodo Italijani s tem barbarstvom ;dosegli le, da bodo domačini j v Afriki zasovražili ljudstvo j belega plemena. Obenem pa se naj Italijani tudi pripravijo, da se bodo Etijopijei za te grozo vit osti maščevali na podoben barbarski način nad italijanskimi ujetniki.
KRIŽEM SVETA
—	Berlin, Nemčija. — Po-jsebna kampanja za pospeševanja pitja vina se vodi ta te-'den po celi Nemčiji. V pone-'deljek se je za reklamo daj a
Ilo po ulicah tukajšnjega me-ista vino brezplačno. Po gostilnah pa se prodaja vino po skrajno nizkih cenah.
—	Tirana, Albanija. — Po vladni krizi, ki je trajala teden dni, se je pretekli ponedeljek sestavila nova albanska vada, kateri stoji na čelu Mch-di Frašeri, svoječasni albanski delegat na Ligi narodov. Kralj Zog namerava upeljati splošne reforme.
—	Port Said, Egipt. — Skozi Sueški kanal je prispela pretekli ponedeljek iz Eritreje neka italijanska bolniška ladja, na kateri je bilo 685 bolnih moških, po večini delavcev, ki so zaposleni pri italijanski akciji proti Abesiniji.
—	Ženeva, Švica. — Bojkot proti Italiji pričenjajo države uveljavljati druga za drugo. Tako je nizozemska vlada v ponedeljek odredila, da še prepove uvoz orožja v Italije in njene . kolonije. Rumunija pa je isti dan pričela izvajati ekonomske sankcijo.
. <Sfl>!Tl- f. V«. •:	•
VPRAŠANJE SANKCIJ
Nemčija neodločena, na katero stran naj so postavi tr sporu med Ligo in Italijo.
Berlin, Nemčija. —Liga narodov, oziroma 52 držav, včlanjenih v njej,, je obsodilo Italijo in odobrilo, da se kazensko nastopi proti njej. Kazni sicer stopijo v veljavo šele s koncem tega meseca in je zato možno, da se med tem časom položaj še kako izpreme-ni, toda vprašanje je, kaka situacija bo nastala, ako bo do sankcij v resnici prišlo Nemčija, dasi ni več Članica Liga, bo v kočljivem položaju.
Kakor vsem drugim državam, ki niso Članice, je Liga tudi Nemčijo uradno vpraša-a, naj se izrazi, kako stališče bo ona zavzela glede teh sankcij. Odgovor na to bo zs Nemčijo težak in bržkone bi se mu najraje izognila, ako bi mogla. To ji pa ne bo mogoče, kajti njen molk bi pomenii ravno toliko kakor odgovor, da ne namerava sodelovati z Ligo in da bo z Italijo neovirano trgovala. Takega odgovora Nemčija ne mara dati, kajti v zadnjem času je spo znala razočaranje, da je Liga znatno bolj pri moči, kakor si je1 ona prej predstavljala, in nerada bi se zamerila tej svetovni organizaciji, ki je poka zala toliko življenja. Na drugi strani pa se tudi ne more odločiti, da bi obljubila prelom vseh zvez z Italijo in si nakopala njeno ponovno sovraštvo.
Kakor se domneva, se bo Nemčija izkopala iz te zagate s tem, da bo zavlačevala svoj odgovor, čim najbolj dolgo ji bo mogoče. Med tem časom bo videla, kakor se bodo obnašale tiste države, ki so včlanjene v Ligi in ki so se obvezale k ■sankcijam. Ako bodo te prelomile svojo besedo in trgovale z Italijo, potem tudi Nemčija ne bo imela vzroka, da bi ne storila isto. V nasprotnem slučaju bo pa najbrž odklonila blago Italiji z izgovorom, da prejšnja naročila ni plačala.
tx Jugeslavi|e»
Zadnja poročila o veliki nesreči v rudniku Rtanj, pri kateri je našlo žalostno smrt 21 rudarjev, IG jih je pa v bolnici. Med mrtvimi tudi več Slovencev, ki so delali tam, nekateri komaj nekaj dni. — Druge vesti.
v rusih so ži'"tla cenejša
Žrtve rudniške nesreče
Ljubljana, 3. okt. — Novica o strašni nesreči, ki se ,je zgodila že 27. sept. v rudniku Rtanj, se je naglo razširila po državi in z grozo pretresla ljudstvo tudi v Sloveniji, kei so bili v tem rudniku zaposleni tudi slovenski rudarji. Že prve vesti so vedele povedati, da je v tej nesreči našlo smrt 6 Slovencev, ki so: Peter Ku-kec iz Zagorja pri Litiji, Ja-kob Oblak iz Tolstega pri Laškem, Ivan Grošelj iz Št. Lam-berta pri Litiji, Karol Zidar iz Mirne na Dolenjskem, Anton Barčič iz Velike Varnice pri Ptuju in Franc Praknikar iz Vač pri Litiji. Vsega skupaj so dozdaj našteli 21 mrtvih in 16 ranjencev. Med ranjenci so tudi težko ranjeni Slovenci Valentin Kalnik iz Loke pri Celju, Simon Rojšek iz Konjic in Aleksander Grm z Vrhka pri Krškem. Kot zadnjo, 21. smrtno žrtev naznanjajo Valentina Kamnika iz Laškega.
Strašna nesreča, ki je zahtevala toliko žrtev, je po mnenju strokovnjakov nastala po eksploziji metanovega plina. Ni bila to popolna eksplozija, kar domnevajo iz tega, ker rov ni bil porušen in tudi rudarske svetilke so ostale na svojih mestih obešene. Metan se je vžgal v stranskem hodni-cu na sredini rova, kjer je delal pokojni rudar Zidar. Nje-?a so na istem mestu tudi našli mrtvega, dočim se nekatere Irugega žrtve ležale precej Ia!e£ proč od kraja, kjer jih je pri delu zadela nesreča. Ker je rov nizek, se je plamen naglo razširil po njem in prodrl tudi v stranske hodnike. Delavci so bili razdeljeni po rovu in stranskih hodnikih na površini 90 kvadratnih metrov Takoj, ko se je metan vžgal, so ugasnile rudniške svetilke in v temi so nekateri rudarji še precej daleč tekli po rovu. Tako na primer so našli nesrečnega Oblaka daleč proč od prostora, kjer je prej delal s svojimi tovariši.
Rudnik je spet v polnem obratu, ker so se dale pokvarjene naprave z lahkoto popraviti.
-o-
Nesreča
V Hlebah nad Moravčami je ušel po strmem bregu voz SI letnemu dninarju Alojziju Tolstovršniku. Na nesrečo je možak padel pod voz, ki mu e zdrobil desno nogo. Mora! e.iskati pomoči v ljubljanski >olnici.
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Marija Šlajpah, rojena Kastelic stara 84 let. — V Mariboru je umrla Alojzija Špendl, zaseb-nica stara 72 let. — V celjski bolnici je umrla Avrelija Jakob, žena dninarja iz Galicije pri Celju stara 56 let. — V Ljubnem na Ostro žnern pri Celju je umrla Marija Lenko, dninarica §tara 66 let.
•-o-
S kolom
V	vasici Medvedica, občina Št. Jurij pri Grosupljem je 25 letna Marija Kranljičeva, po-sestnikova hčerka, stala v domači sobi, s hrbtom obrnjena proti oknu. Mimo je prišel neznani moški, ki je pograbil kol ter z njim sunil dekle tako močno v hrbet, da so jo morali odpeljati v bolnico.
-o-
Zažgal in se ustrelil Na Janževi gori št. 66 pri Selnici so pred kratkim nekega večera okolu desetih nenadno šinili ognjeni zublji iz gospodarskega poslopja in šu-pe posestnika Ivana Seršena. Pri gašenju so domači in sosedje ves čas pogrešali domačega gospodarja in pb niso mogli razložiti, zakaj ga ni blizu. Ko je pa ogenj že vpepe-11 obe poslopji, je v bližnjem gozdu odjeknil strel in ko so šli gledat kaj bi bilo, so našli gospodarja mrtvega. — Istega večera, ko je izbruhnil požar so se doma sprli. V jezi je Seršen planil iz hiše, ne da bi kdo gledal kam gre. Zažgal je poslopji, zbežal v komaj 150 metrov oddaljen gozd in se ustrelil.
Prizor v neki mlekarski trgovini v Moskvi, kjer se iz napisov vidi znižanje cen blagu. Tako kaže napis na desni, da se je cen« maslu znižala od 22.50 kopejk na 17.50. Pred kratkim je vlada odpravila vse krušne karte in druge omejitve glede živil in istočasno odredila, da se cena živilom znatno zniža, nekaterim do 35 odstotkov.
Jubilej
Nedavno je na Jesenicah praznoval 80 letnico rojstva narljivi ustanovitelj gasilske čete Miha Šrone. Gasilsko Četo je ustanovil leta 1893. Kljub starosti se jubilant še vedno aktivno udejstvuje v gasilstvu.
-o-
SlRITF. AMF.R. SLOVENCA!
VELIKA
BLAZNIKOVA
PRAHA
ZA LETO 1936.
JE TUKAJ!
Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
MR, SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
8 ___ _ "AMEKIKANSKI SLOVENEC1	__Četrtek, 24. oktobra 1935
A m Erik ANSIs! Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ______________________
Za pol leta ..........
$5.00 . 2.50 . 1.50
£a četrt leta _______________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto .....................................$6.00
Za pol leta __________________________________ 3.00
Za četrt leta ..................................... 1.75
Posamezna številka ....................... 3c
Subscription:
For one year ...................................$5.00
For half a year _____________________________ 2.50
For three months ____________________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________________________________$6.00
For half a year ____________________________ 3.00
For three months ........................... 1.75
Single copy ..................................... 3c
carja, ker je — mobiliziral. Prav to mobilizacijo so vzeli za povod, da so napovedali vojsko. He .. he .. mobilizacija, saj smo dobro vedeli, da so že mesece prej pripravljali, in zdaj tako ogorčenje, ko je car zaukazal mobilizacijo.
Ko to pišem, že poka tam v Etiopiji. Ampak par dni zem je Rim hudo pihal, da bo etiopski cesar pričel, ako mobilizira. Italijani so pač najhujši machiavelisti, politični intriganti, in stavim, da bodo lajnali to naprej in naprej in si umivali roke, ker Etiopija je mobilizirala, in Italijani so morali braniti svojo kožo. Mesece in mesece pošiljajo ogromne mase vojaščine v Afriko. Cemu? Ali so šli ti vojaki samole morda na uro gledat tja v ta pekel?
• Vsi so enaki, mali in veliki.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-/ništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Ne bo držalo
"Prosveta" meni in trdi po — drobižarju:
"Iz Rima je prišla vest, da je papež Pij blagoslovil Mussolinijeve priprave za vojno v Afriki. Papeški organ "Osservatore Romano" je pisal, da je nasilno kolonizira-nje Afrike neizogibno, ker prvič so po besedah sv. Avguština "vse države zgrajene na sili" in drugič je bila doslej vsa kolonialna politika nasilna. Ako Italija privede abe-sinske divjake v katoliško cerkev, ji bo nasilje odpuščeno. Nekako v tem smislu je pisal papeški list, katerega so citirali ameriški listi.
Vse to ni absolutno nič novega. Po nauku rimske cerkve izvira vsa oblast od Boga — in če ta oblast nastopa z orožjem, torej s silo, je to popolnoma v redu, posebno še takrat, ko gre za razširitev katoliške oblasti in diktature...
Po naši sodbi je pa to tako daleč od demokracije in načela Človeške pravičnosti kakor je severni pol od južnega."
Ne morem kontrolirati, če je "Osservatore Romano" res pisal v takem smislu. Za to tudi ne gre.
"Drobižar" viha nos nad naukom, da je vsa oblast od Boga. Preko tega prav nihče ne bo prišel, najmanj "Prosveta", naj potem smeši ali taji
Daleč v stran pa udari z zaključkom ".. če ta oblast nastopa z orožjem, toraj s silo, je to popolnoma v redu, posebno še takrat, ko gre za razširitev katoliške oblasti in diktature.."
Oblast je eno, orožje, sila je pa nekaj popolnoma drugega, in pri resnični sili ne gre za oblast, nasprotno, gre za zlorabo oblasti, in sile, katoliška cerkev nikoli ni odobravala, in je tudi nikoli ne bo, naj pa trdi kaj takega "Prosveta", Peter ali Pavel. S tem ne trdim, da more kdo oblast zlorabiti, ne rabiti, dasi ima morda dobre namene. Zgodovina pozna posebno značilen slučaj s Karo-lom Velikim. Ta vladar je precej nasilno postopal pri iz-preobrnenju Frizov. Zgodovina mu je prisodila priimek "Veliki", ampak ravno iz tega razloga mu katoliška cerkev ni dala časti oltarjev, Karol ni katoliški svetnik.
V politiki se trdi to in drugo, pa so politične trditve poceni kakor črešnje, kadar dobro obrodijo, jih je cela skleda za dva krajcarja ...
-o--t
Mali in veliki
Pri malih sem izkusil. V Spodnjem Dravogradu sem moral poravnati pretep med fantalini. Kdo je začel? Kako naj doženeš, ker vsak je trdil eno in isto. "Šta me je muznil", je trdil prvi, in drugi prav isto, češ, "šta me je muznil". Zdaj pa razsodi.
Tudi pri velikih ni dosti drugače.
Spominjam se živo na čase, ko se je pričela svetovna vojska, kak krik so zagnali nemški časniki nad Rusijo in
AVTOMOBILSKA NESREČA Eveleth, Minn.
V soboto dne 5. oktobra zvečer je brezbrižni avto voznik, neki Charles Wargstrom. bivši uslužbenec Oliver Iron Mining Co., povozil na cesti med Evelethom in .Leonidas, tukajšnjega rojaka 50 letnega Geojrge Yankovicha. Prebil mu je nogo in revež je dobil tudi druge smrtnonevarne poškodbe, da je drugi dan umrl v tukajšnji More bolnici.
Jankovich je šel po cesti s tovarišem Paul Vukeličem, ko je brezbrižni voznik zadel vanj in ga podrl na tla. Voznik je bil potem še tako nesramen, da se ni ustavil, ampak je od-dirjal kar naprej, vendar se je. pozneje posrečilo ugotoviti, kdo je zakrivil nesrečo in so neprevidnega voznika dobili.
Ponesrečeni George Jankovich je živel tukaj na Evelethu okolu 13 let. Doma je bil pokojni iz Bele Krajine, blizu Črnomlja. Za njim žaluje soproga v starem kraju in bral Nick, ki je poprej bival v Vir-giniji, sedaj se pa ne ve kje je. — Pokopan je bil na Eveleth pokopališče.
J. J. S.
-o-
ZOPET ENA, KI SE JI DO-PADEJO PISMA IZ DOMOVINE
Renton, Wash.
Nekoliko sem zaostala z naročnino in prav drago mi je, da so me na upravništvu počakali, dokler se mi je posrečilo dobiti potrebni denar za obnovitev naročnine Ameri-kanskega Slovenca, ki mi je zelo priljubljen. Mislim si, da bi kar težko izhajala brez tega lista, ki ni samo zanimiv, ampak v mnogih slučajih tudi tolažljiv, ki človeka v času obupa potolaži.
Vsa čast č. g. p. Aleksandru, za pisma iz domovine Gospod so Stajerc, kot sem tudi jaz Štajerka. Oh, kako nestrpno sem čakala, Če kedaj pride v ter pismih na vrsto Gornji grad. Na moje veliko veselje je prišel kar v dveh številkah in sicer v št. 193 in 194. Ne vem, če more biti tega kdo bolj vesel kot jaz, ker sem bila v Gornjem gradu rojena. Tam sem hodila tudi v
šolo in v cerkev. Dekanija Gornji grad cerkev in šola, je bilo vse ena streha. Poprej je bil Gornji grad trg, sedaj je pa mesto. Imeli smo tam g. dekana in g. kaplana. O zlati časi. Koliko lepih spominov na te dobre dušne pastirje.
Anna Plaveč
KDOR IŠČE, TA NAJDE Bridgeville, Pa.
Resnične so besede katere vidite na naslovu dopisa, kei tako se je zgodilo z menoj, ko sem samo omenila o neki osebi iz Johnstowna, da je male postave. Kaj bi neki šele bilo, če bi jaz to bolj po domače povedala, namreč, da smo v starem kraju takega v skledo postavili, da nam je štruklje ven dajal. Kdo mu je tega kriv, če ga je suša zamorila. Če bi bila jaz njegov pobolj-šek, bi mu vodo v čevlje nalila, to bi morda pomagalo, da bi še kaj zrastel. Tako se pa jezi in mi grozi in me je s tem spravil res v veliko zadrego, da nameravam poklicati na pomoč Meti'opolčana, ki ima tudi piko nanj. — Menim, da bo prej mene prosil oprošče-nja, ker se je predrznil v javnost povedati, da lahko luno dosežem. Ni pa pri tem povedal, da tisto, ki je v pratiki. — Kaj če sem 10 čevljev visoka, zato se ni treba Čuditi, da si bi me najraje klical za Ble gaš, ki je eden največjih vi hov na Gorenjskem, ali mi pa za* pel tisto staro: "Si dolga kot lojterca..." — Nekoliko je že res, da sem tako velika, da lahko čez hišo pogledam, pa ne čez našo, ampak Čez polževo. Po vsem tem pač lahko presodite, da se mi ni treba bati vojne, ki mi jo taka malenkost napoveduje. Ni pa treba misliti, da pišem proti njegovi časti. Saj se je sam izrazil, da tehta 5 funtov in 5 unč in še čevlje da je imel tedaj na glavi ter klobuk na no gah. Po vsem tem mi boste pač lahko verjeli, da bi jaz kar pet takih lahko za kosilo pojedila na juhi. — • Rad bi me pripravil, da bi zvezde z neba pometala, ker jih on'ne more doseči in še celo priporoča mi kaj takega. Ne boš! Potem bi pa ti prišel z mrežo
in zvezde vjel, ter bi si jih dal okoli pod vratom, da bi izgledal kot kak major. — Končati moram o tem in kaj drugega začeti., Sicer pa, fant, se bova že še pri cerkvi videla.
Pohvaliti se moram o našem cerkvenem pikniku, ki smo ga imeli 29. sept. Kar $320.00 smo spravili skupaj. V imenu g. župnika se prav lepo zahvalim vsem, kdor je k temu pripomogel naj bo že na eden ali drugi način.
Na evharistični kongres in pa na odkritje Baragovega spomenika v Clevelandu, bi bila zelo rada šla, pa kaj čem; če ima človek družino, živino, graščino, moža, ne kaže drugega, kot ostati doma. Prijateljica Mrs. Rupnik me je zelo prosila naj grem z njo, da bomo vsaj pri polnočni sv. maši navzoče. Navsezadnje me je pregovorila, da sem jo poslušala in nikdar se zato ne bom kesala. Kdor ni bil na-1 vzoč pri polnočni sv. maši na evharističnem kongresu' v cle-velandskem Stadionu, mu nikakor ni mogoče dopovedati, kolikor ljudstva je bilo tam. Iz vseh strani so prihajali in vreli skupaj. Mi smo bili tam nekako ob 10 uri in kmalu nato so bili vsi sedeži zasedani. Ljudstvo je pa še vedno prihajalo in tisoči so morali stati. Nekateri so od utrujenosti posedli kar po tleh. Slišala sem ko se je govorilo, da je navzočih do milijon ljudi. Tukaj iz Bridgevilla nas je bilo samo pet Slovencev. Ferdinand Demšar je bil vodja. Le žal, da smo se vozili ponoči tja in nazaj. Popoldne ob 5 uri smo šli iz Bridgevilla in zjutraj ob osmih smo bili že nazaj. Tako nismo videli niti kako izgleda pokrajina, po kateri smo se vozili. Iz Pittsburg-ha so šli trije posebni vlaki, vsi polni in na vsakem se je peljalo po osem do deset duhovnikov, ki so ves čas med potjo spovedovali. Kako domače se je vse to videlo. Duhovnik si je nadel štolo, vse-clel na sedež- in spovedanec se je vsedel poleg njega in opravil si spoved prav tako, kot bi jo opravil v cerkvi v spovednici. Seveda govoriti si moral angleško, če si znal, ker na našem vlaku ni bilo nobenega slovenskega duhovnika. Na poti v Cleveland, je v vsakem vagonu po pet moških na glas molilo sv. rožni venec in pa molitve v čast Materi božji. Tako nam bo romanje v Cleveland ostalo za vselej v najlepšem spominu. Cena vožnje je bila zelo nizka, samo $2.50 za-tja in nazaj. — Povedano je bilo, da bo 500 duhovnikov, ki bodo delili sv. obhajilo, a po mojem mnenju jih je bilo dvakrat toliko ir. vsi ti duhovniki se niso upali podeliti ljudem sv. obhajila, dasi so bili večinoma vsi pripravljeni sprejeti ga. Kmalu zatem ko so pogasili luči in jih zopet prižgali, je bilo povedano, da se sv. obhajilo radi prevelikega navala ljudstva, ne bo delilo. Nekak j ob eni
MOJE POTOVANJE MED VESTFALSKE SLOVENCE
Pripoveduje A. Kordeš
HITLERJANIZEM IN KRŠČANSTVO!
Eden glavnih vzrokov, da sem se v teh kritičnih socijalnih časih odzval ugodnemu povabilu ter se podal na daljno Westfal-sko je bilo, da med Hitlerjanci samimi proučim moč in program hitlerjanske ideje ter spoznam, kakšno je pravzaprav dejansko stanje -med državo in katoliško cerkvijo. Prilika 'mi je bila kmalu dana. Najprej sem opazil, da ljudje duhovnika nemo opazujejo in hladno zakrivajo svoje misli. Tu pa tam se fanatiki ne morejo prav obvladati ter robato pokažejo svojo mrzli jo v neokusni zbadljivošti. Ko sem se na pristanku v B tier ju
—	ravno na cilju — pripravljal da izstopim iz cestne železnice
—	bil sem v kolarju —, je neki neotesanec nekaj zagodel, kar nisem mogel razumeti. Videl sem le, da so me vsi gledali.
Brezobzirno sem stopil s težkim kovčkom mimo njega in mu celo stopil malo na prste. "Pardon, da sind meine Fersen — To so pa moje pete."
"Es freud mich sehr! — Me veseli!" in sem odšel. Moram priznati, da je navdušenje za Hitlerja še vedno močno. Ob mojem prihodu je bilo vse mesto v hitlerjanskih zastavah. In tudi nasledne dneve sem opazil, da ima vsak vagon cestne železnice hitlerjansko zastavo in reklamne plakate s "Hackenkren-zi", zanje edino odrešilno znamenje. Ravno tako vsak parnik in vse, kar kroži med ljudstvom.
V Frankfurtu sem si na postaji kupil 'Frankische Tageszei-tung'. Kako sem zastrmel nad njegovo vsebino. Prebral sem Časopis od začetka do konca in se nisem mogel načuditi sarkastičnemu tonu, iz katerega odseva neizprosen boj proti katoliški cerkvi. Na naslovni strani je pod debelim napisom "Hetze gegen Deutschlands Einheit" navedenih polno slučajev ruini-ranja in oskrunjevanja cerkvenih oltarjev, katoliških spomenikov in zasramovanja cerkvenih pesmi itd. od kat. organiziranih ljudi, ki jih hujska k tem dejanjem cerkev sama samo zato, da bi vzbudila med ljudstvom nezadovoljnost proti Hitlerju in njegovi politiki. Zvedel sem, da je vse /obratno ali izmišljeno, da se cepi ljudstvu sovraštvo do cerkve in se ji vzame vpliv. "Cerkev je tista, ki hoče kulturni boj, ker ruši edinost nemške nacije!" Tako vpije časopisje. V vsaki besedi se izraža satansko sovraštvo do katol. cerkve in "moč teme".
čez polnoč je bila sv. maša končana. Zdrenjali smo se ven in jo mahnili proti vlaku, ki je čakal na postaji na nas. Pc ulicah so bili ustavljeni vsi lavtomobili, vsi -teksi in vsi
Naslednje jutro smo videli v Bueru in po vsem Essenu na vseh vogalih, hišah in cerkvah nalepljene velike rdeče plakate z isto vsebino. Vsak, kdor se je plakata samo dotaknil, je bil zaprt. Nekje v sosedni župniji sta g. župnik in kaplan tak plakat strgala raz cerkvenih vrat. Oba so uklenili in zaprli. G. kaplana za dva meseca, g. župnika pa za štiri, ker je pripomnil, da bodo še že prišli drugi časi.
Vsak treznomisleč človek lahko ve, da je bilo v interesu V. v t. cerkve vedno doseči bratsko edinstvo v okrilju miru Kristusovega. Kdor pa spozna west-falsko kat. kuhovščino, mora priznati, da>je boljših težko najti med borci Križanega.
4
Ako bi človek pretehtal vzroke, zakaj je prišlo med cerkvijo in državo do tako ostrega razmerja, bi pač mislil, da hoče Hitler ustvariti "Germanijo" eiiotno v čisti rasi, enotno tudi v veri ter da hoče za splošen verski konglomerat okrniti tudi katoliške dogme, da bi ta državna vera potem v celoti služila Hitlerjevemu "mesijanizmu". Pa ni čisto točno tako.
Jasno je, da bi nemška soci-jalistična, struja tolerirala tudi katol. vero kot vse druge veroizpovedi, ako bo pokorno priznala ves njihov program, tudi nemški partikularnl rasizem in zakon o sterilizaciji. Toda cerkev je neuklonljiva v tem kar nasprotuje človekovi vesti in večnim božjim postavam ter zapovedim. Zato so napovedali kat. cerkvi fanatičen boj, podtikajo duhovnikom najrazličnejše izgrede in kršitve zakonov, nadzirajo vsako njihovo besedo v cerkvi in izven nje in iščejo prilik« da z vsem gnevom planejo po njej.
IZVAJANJE ZAKONA O STERILIZACIJI
Med bivanjem v Buerju sem imel priliko se informirati tudi, kako nemška socijalistična na-cija izvršuje in izvaja zloglasni zakon o sterilizaciji tistih, ki neozdravljivo bolehajo na kaki živčni ali umski obolelosti. V izvajanju tega krutega, protikr-ščanskega zakona so neizprosni. V samem Buerju, ki šteje okrog 60,000 prebivalcev, so jih sterilizirali že nad 800. Za tistega, ki ga obsbdijo pod ta zakon ni več rešitve. Najprej ga pismeno prijazno povabijo. Ako noče priti, ga zgrabijo s silo, ne pomaga niti jok in prošnje. Mrzli, kakor je mrzel zakon sam, so tudi izvajalci tega zakona' in oboževalci, čistokrvne, zdrave nemške rase.
avtobusi, radi prevelikih množic ljudstva. — Reči moram: Hvala Bogu', srečno smo prišli tja in nazaj.
Sedaj naj povem pa še ne-(Dalje na 3. str.)
ZLATO MESTO IN TARZAN
(Metropolitan Newspaper Service)
Ittt«. Eilpnr Hire BurrouKlu. Ipr—lug. U. K l'ul Off . iflm-fri liv K*mou» Mnniu *imI 1*1«»«: !>t«Ulbutrtt by
UNITED FEATURE SYNDICATE. INC
Napisal:
Ljudstvo je vpilo kot bi obnorelo, tako se ie vsaj Tarzanu zdelo, ko je pozdravljalo svojo voditeljico. Vse dotlej se niso polegle razgibane množice tisočev, dokler ni kraljica prišla na svoj sedež, Iti ie bil na takem kraju, odkoder je imela pred seboj celo areno in videla Vse kar se je godilo.
Kraljica Nemone je bila zelo strastna za razne igre in stave. Ko se je primerilo da je dobila kako večjo stavo, se je veselo nasmejala, a smejala se" je tudi če je stavo izgubila. Ljudstvo je pa dobro vedelo, da s komur je izgubila kako večjo stavo, se je navadno zgodilo, da ga niso nikoli več videli.
Ko so- bile končane manj zanimive igre, se je začela dirka s kočijami. Vselej sta dirjala po dv/a voza in ne predolgo. Vozove so pa vlekli levi, ki niso bili vajeni dolge poti. Ljudstvo je Q.b pogledu na to, v navdušenju skoro zdivjalo. Zmagovalcu je sama kraljica Nemone posadila na glavo zlat venec zmage.
Tarzan je ravno opazoval zmagovitega voznika, ko se Phobeg obrne k njemu in mu reče: "Sedaj bodo šele ljudje videli nekaj, kar je res vredno gledati. Zato so tudi prišli sem v tako izredno velikem številu in iie zaman ... Če veruješ v kake bogove, moli in priporoči se jim, kajti kmalu boš mrtev."
DENARNE ' POŠILJAT VE
odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge delo sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Gene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše
Dinarji:
Za $ 2.75 .......... 100 Din
Za $ 5.15 .......... 200 Din
Za $ 7.30.........'. 300 Din
Za $ 9.70 .......... 400 Din
Za $11.75 ..........'500 Din
Za $23.50 .......IlOOb Din
Z« $9.33_______100
Za Izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite $ 5.7J Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5C
i
lir in za
Vsa pisma in poiiljate naslovita na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„
Četrtek, 24. oktobra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
~ Blran B ^
SLOVENSKA GOSTILNA
1659 WEST C'ERMAK RD., CHICAGO, ILL,
Najboljše pijače na razpolago. Jestvine brezplačne. Za ples bo svirala Pucel - Poys godba. Pridite v obilnem številu in poveselite :e z nami ta večer!
VESELI JIMMIE SE VRNE
0 DRUŠTVU SV„ JOŽEFA,
V	nedeljo dne 27. oktobra bo Praznovalo slovensko podporno društvo sv. Jožefa, štev. 53, KSKJ. svoj visoki jubilej, 35-letnico svojega obstanka in delovanja. Kef je to društvo eno izmed prvih in ima za seboj znamenito in častno zgodovino, zasluži, da omenimo par zgodovinskih podatkov o njem.
Ustanovljeno je bilo v namen, (la podpira vdove in sirote ter bolne in drugače prizadete v raznih nesrečah. V tem oziru je to vrlo društvo vedno skušalo boriti svojo dolžnost, še bi lahko rekli celo več, kakor je bila v tem oziru dolžnost.
To vrlo društvo se je tudi vedno udejstvovalO tudi na vseh drugih poljih javnega delovanja, ki je bil y splošno narodno in 'katoliško korist našega naroda. Zlasti mladino je vedno podpiralo pri športnih igrah z denar-ttiihi prispevki.
V	svojih 35 letih poslovanja, le to društvo izplačalo svojim ^anom(icam) svoto $27,133.94 "olniške podpore.
Dedičem se je izplačalo za posebne stroške svoto $3,575.00.
V	tem času je umrlo 41 članov 111 8 članic, skupaj 49.
Jec]noti so nakazali dosedaj skupa j za asesmente $131,-38l.54.
Za razne izvanredne stroške, llfadni in upravni stroški, razni darovi cerkvi in drugim, za podporo športnega programa pri društvu za mladino, znaša $17,706.80.
Skupna izplačila iz društvene 'dagajne v vsem tem času zna-ša.jo $179,897.28.
Omenjene svote so velik dokaz, kako veliko delo je vršilo to vrlo slovensko podporno društvo v naselbini. Prav lahko se Zapiše, da je to vrlo društvo sv. Jožefa, štev. 53, KSKJ. bilo ves moPan steber slov$n-življenja v vrli wauke-ga«ski naselbini. Na njem je marsikaj in dobivalo sv°Jo oporo in podporo. Zato
zaslužijo ob 35-letnici tega vrlega društva zlasti njegovi ustanovitelji posebno priznanje od strani naroda in naselbine. Časten spomin tem vrlim pijonir-jem, ki so narodu v naselbini postavili ta mogočen steber vrlo društvo sv. Jožefa. Priznanje pa tudi vsem poznejšim vrlim možem in ženam, ki so to društvo gojili, zanj delovali ,ga razširje-vali, da je zrastlo v mogočno drevo, ki nudi zavetje ob nesrečah in nezgodah slovenskim delavcem v naselbini. Bog živi vrlo društvo sv. Jožefa!
Vrlo društvo sv. Jožefa pa se ni zanimalo le za svojo lokalno naselbino, ampak je imelo bolj široko srce m se je vedno zanimalo tudi za vsako drugo dobro stvar, ki se je vršila za splošen dobrobit vsega slovenskega naroda v Ameriki. To potrjuje tudi to, da ko se je vodila akcija pred 11 leti za slovenski katoliški dnevnik, je to vrlo društvo postalo eno izmed prvih delničar slovenske katoliške tiskovne družbe "Edinost", ki izdaja list "Amerikanski Slovenec". Ves čas je društvo naklonjeno listu "Amerikanski Slovenec" in njegov zvest podpornik. Zato ni več kot prav, da se tega vrlega društva sv. Jožefa spominja ob njegovem visokem jubileju ob 35-letnici njegovega obstanka. Vsi, ki jim bo mogoče naj prihi-te ta dan 27. oktobra v Wauke-gan ter pomagajo povzdigniti slavje tega vrlega društva. Društvo sv. Jožefa je tega vredno in to v polni meri zasluži!
Vrlemu društvu in njegovemu agilnemu odboru, predvsem pa vsem njegovim ustanoviteljem iskrene čestitke k temu jubileju. Naj Bog blagoslavlja Vaše delovanje še naprej, tako da bi bilo to vrlo slovensko društvo blagoslov in dobrota še za Vaše potomce, kakor je bilo za Vas, ki ste to društvo gradili in zidali.
Bog Vas živi vse vrle Wauke-gančane!
neta od L. 900 — 1 184, ko so jo Vikingi razdejali, središče, gerfnanske, nordijske in slovanske kulture, toda brez vsa-
škrlatinka in druge povzročajo obolelost ušesa. V takih primerih se razvije še bolezen iz nosa in vratu v uho, kjer se
Slika kaže bivšega župana mesta New York, Jamesa J. Walkerja, in njegovo ženo. Kakor prijatelji trdijo, se namerava Walker v kratkem vrniti domov v Ameriko iz Anglije, kjer živi že več let.
Vstopnica $1.00 za banket velja tudi za zvečer, drugače'bo pa 25 centov od šestih naprej. Zvečer bo odprto tudi kegljišče, tako, da bo lahko vsak našel do-
volj zabave. Kdor ne mara za ples, bo pa kegljal.
Da bo s postrežbo preskrbljeno, za to bo skrbel pripravljalni odbor.	A. K.
S LAV N OST I DR, SV.
m &
ŠTEV. 53, KSKJ. V WAUKEGANU
V nedeljo 27. oktobra bomo ZoPet imeli jedno slovesnost v laši slovenski naselbini Wauke-in North Chicago. Ta slovesnost bo, ko bo društvo sv. Jo-^efa, štev. 53, KSKJ., obhajalo 35 letnico odkar bilo ustanovljeno. To društvo je prvo,in najstarejše in tako rekoč začetek v»ega društvenega in gospodarnega napredka v naselbini. Ta letnica je za našo naselbino Zgodovinski dan in zato je prav, ^ ga obhajamo na slovesen na-cin. Spored proslave je sledeči:
Dopoldanski program:
9:30 A. M. Zbiranje društev wi šolskih prostorih. 10:15. Odkorakanje v cerkev. 10:30. Peta sv. maša za žive mrtve člane (ice) dr. sv. Jo-žet'a, štev. 53, KSKJ., katero bo daroval čast. g. Rev. John Plev-njk, duhovni vodja K. S. K. Jed-iiote,
prvi župnik in ustanovili cerkve Matere božje. OPOLDANSKI PROGRAM: 1:00 P. M. Slavnostni banket.
Pozdravni govor preds. dr. Sv- Jožefa, št. 53, Frank Jerina.
2. Go v o r stoloravnatelja, 'rank Opeka, Sr., gl. predsednik KSKJ,.
3- Govor Rev. M. J. Butala, ^danjega župnika fare Matere
Kio.
Tal-
Dro-
,4.
Deklamacija,
"Gostom v po uredniku
j °zdi'av" spisana
Zupan. Deklamirk Mary
Easier.
«j Poje cerkveni pevski zbor v, pod vodstvom John Ko-Mešani zbor.
de-
Nastop ustanovnikov,
akcija
ustanovnikom, dekla-DGc 1,10 Charles Urh, August Žu § ' Anton Velkover, France; a lllioar, Matilda Mušič, Matih 1 Govor gl. tajnika
■r
KSKJ. Joseph Zalar.
7.	Govor Hon. Mancel cott, waukeganski župan.
8.	Govor Hon. John P. mey, north chicaški župan.
9.	Ukelele girls quartet.
10.	States Attorney Chas. Mason.
11.	Govor James Darrow.
12 Poje moški pevski zbor "Lira" pod vodstvom John Ko-vačič.
13.	Govor, Paul Bartel, gl. preds. JSKJ.
14.	Govor, Sydney R. Show.
15.	Accordion solo, Albert
16.	Govor, Louis Železnikar, gl. blagajnik KSKJ.
17.	Govor, drugih gl. uradnikov KSKJ.
18.	Urednik Amer. Slovenca, John Jerich.
19.	Poje cerkveni pevski zbor "Lira" pod vodstvom John Ko-vačič. Mešani zbor.
20.	Govori zunanjih zastopnikov društev.
21.	Govori domačih zastopnikov društev.
22.	Poje moški zbor "Lira" pod vodstvom John Kovačič.
23.	Govor, Rev. John Plevnik, duhovni vodja KSKJ.
Po popoldanskem programu se dvorana za toliko časa izprazni da še pospravi in počisti, potem se pa pyiene ples in prosta zabava. V veliki dvorani bo igrala izvrstna orkestra, v mali dvorani' pa nam dobro poznana Steblayeva godba, ki igrajo sta-rokraj^ke valčke in polke. To bo bolj za starejše, ki se še vedno radi bolj po starokrajsko zavrte. Le pridite vsi, tudi zvečbr tako, da bomo v veselju do kraja proslavili dan, to se reče, do» polnoči.
STAROSLOVANSKO MESTO •VJNETA
Tam gori ob Baltiškem morju je nekoč bila dežela polabskih Slovanov, ki pa so v vojskah z' Nemci izginili. Iz tistih časov je znano ime slovečega mesta Vine-ta, o kateri pripoveduje pripovedka, da jo je požrlo morje. Današnje prebivalstvo tistih pokrajin govori seveda nemško. Toda mnogo rodovinskih in krajevnih imen izpričuje slovansko poreklo. Ribiči tam gori se še danes i izogibljejo voda okrog Kozerova j in Cinovica (Koserow, Zinno-vitz — so očividno slovanskega porekla), boječ se, da bi prišli preblizu pogreznjeni Vineti. Znanost pa dolga stoletja ni mogla dognati, kje je stala nesrečna Vineta. Čast, da stoje na zemlji nekdanje Vinete, so si lastila vsa baltiška kopališča, zlasti pa Ahl-beck, Sedinemiinde, Zinnowitz, Usedom in Koserow. L. 1930 pa so na višinah Galgenberga našli prve sledove nekdanje naselbine. Odkrili so zgornjo plast hriba, katerem je bilo 100 grobov. Ti grobovi so bili po svoji obliki wikingiškega porekla, a njihova vsebina je bila slovanska. Kjer so se te gomile nahajale, je bila zemlja valovita. V grobovih pa niso našli okostnjakov, ampak le kosti in pepel, kar bi dokazovalo, da so mrliče sežigali.
Zanimivo je, kako so našli t*i
grobišča. Neke noči je j.ir okrog Galgenberga divjal silen vihar. Upravitelj kopališča v Dievenowu pa je drugo jutro našel pred svojimi vrati človeško lobanjo, katera se je bila prikotklila s hriba. Zasledoval je, odkod bi bila lobanja prišla, in tako so odkrili ta stara slovanska zemljišča. Kmalu so tudi pri kopanju kanala naleteli na nova grobišča, tako, da so 1. 1934 odkrili na takozvanem bergu in Galgenbergu celo slovansko naselbino, v kateri so našli mnogo srebra ter »Stanke starih zgradb.
Poljaki trdijo, da s0 Vineto istaliovili Poljaki, Nemci pa trde, .da izkopani ostanki ni-£0 poljski, ampak nordijski in lovanski. Pisec Adam Bre menski, ki je pisal svojo kroniko 1. 1070, pripoveduje, da so bili prvi prebivalci Vinete Litijei, pleme rodu Vileev. Vsekakor bi tudi ta imena dokazovala slovansko poreklo nekdanje Vinete.
V drugih izkopanih plasteh so našli ostanke stavb, ki so nosile slovanski značaj, čeprav niso bile v vsem podobne sicer običajni slovanski stavbi. Ta plast je ležala kakega pol metra globoko pod gnojem. Nemški znanstveniki sedaj opazujejo, da je bila Vi-
kega poljskega vpliva (kakor potem nabira gnoj. Ta povzro bi Poljaki ne bili Slovani!). Starodavne pripovedke so pripovedovale, da je Vineta bila bogato mesto. Še sedaj se tam hrib imenuje Silberberg (Srebrni breg). V tem griču so kopali in v njem sicer niso našli .srebrnih zvonov, ki so baje nekoč v Vineti zvonili, pač pa silno veliko srebra, srebrnega denarja in srebrnih okraskov. Nekateri novci so imeli podobe bizantinskih cesarjev. Na nekaterih arabskih novcih pa so našli podobe kalifov z napisom Mohamed. Ta denar so vsekakor prinesli judovski in arabski trgovci. Ta bogati srebrni zaklad priča, da je bilo v Vineti veliko skladišče srebra za vojne čase. Saj pripoveduje že omenjeni pisec Adam Bremenski, da je v Vineti polno blago in zabave Vineta je namreč bila važna obmorska postojanka. Poleg arabskega in slovanskega srebra pa so našli v Vir.otl tudi že novce iz nemških krajev, kakor tudi iz Francije. Sedaj nemški znanstveniki te najdbe raziskujejo ter skušajo ugotoviti zvezo med nordijsko in slovansko kulturo v teh nekdaj slovan-sk:h krajih.
--o-
TEMNE STRANI MODERNE GA ŽIVLJENJE
G. P. Crowden je v londonski reviji "Tlie Spectator" napisal pomemben članek o oto pelosti naših čutov. Zdravniški pregledi vojaških novincev so
Silber- podlagi stavilo je bilo
pokazali, da je bilo treba 5 — 6% nabornikov odbiti rad' slabih ušes. Radi nobenega drugega razloga niso zdravniki zavrnili toliko mladih fan tov. Nadaljnjih 3 — 4% nabornikov ni bilo potrjenih zaradi kratkovidnosti. Zdravniški pregledi šolskih otrok so dali v tem pogledu značilne podatke, g — 8 9? otrok slabo sliši ali na eno uho, ali pa na obe. Na statistike, ki jo je se-prosvetno ministrstvo, ugotovljeno, da je od tisoč otrok 95 kratkovidnih ali sicer bolnih na očeh.
Značilna je ugotovitev, da voh ne otopi tako. hitro. V ostalem otopelost voha nam • veli ko mestne m ozračju, v katerem živimo danes, prav z prav samo koristi. Zdravniki so dognali, da je voh otopel v prvi vrsti radi zakajenega ozračja, v katerem se gibamo.
Natrpanost v mestih, v gledališčih, na vlaku in tramvaju ter ropot v mestu kvarijo uho. Tudi. bolezni, kakor ošpice
ca za bobničem hude bolečine. Včasih celo poči bobnič in nato začne teči iz ušesa. Kronična obolelost srednjega ušesa ne vpliva kvarno samo n:1 posluh, ampak škodi tudi vse mu telesnemu zdravju. Zato je nujno potrebno, da zdravnik temeljito preišče ušesa otrok, ki so prestali kako bolezen v tej zvezi. Vselej jo treba poklicati na pomoč zdravnika. Naglusnošt in druga kronična ušesna obolenja so pogosto posledica • zanemarjeni a bolezni v mladosti, ker se starši niso dovolj briga li, da poskrbijo za zdravnika.
Posebno kvarno na ušesa i, vpliva ropot v nekaterih tovarnah, posebno v ladjedelni call. Kvarno tudi vpliva nenadno menjanje zračnega pritiska. Ta naglušnost, ki so poloti delavca v tovarni, je na eni strani delavcu v kvar, na drugi strani pa ga varuje pred nenadnimi pretresljaji, ki jih povzroča močan ropot.
Moderno življenje stavlja*) udi na oči velike zahteve. Dates mnogo več delamo pri imetni svetlobi kakor nekdaj. T-o ne samo v tovarni ali v p i sarni, ampak oko mučimo kaj radi tudi doma pozno v noč Izum tiska .je v tem pogledu povzročil pravo revolucijo. Knjigo vzameš s sabo kamorkoli, prav tako časopis. Kvar-io vpliva na -oči tudi različnost črk. Oko se mora naglo privaditi različnim velikostim, •azličnim barvam in nijansanv a prilagoditev zahteva od njega večji napor. Tu je trebr predvsem paziti na pravilna razsvetljavo prostorov, v katerih delamo. Napetost očesa kvarno vpliva na ves zdrav-tveni položaj človeka.
Očesne bolezni povzročajo glavobol in zmanjšajo delovno moč delavca. Pameten podjetnik bo gledal, da pravilno raz- | svetli obratne prostore.
Voh sam je za civiliziranega človeka mnogo manjšega po mena, kakor sta sluh in vid. Kljub temu opravlja nos važno opravilo, zaradi katerega g i ne smemo zanemariti. Človek ki diha neposredno skozi usta torej ne kozi nos, ne bo dolg« zdrav. Nos s svojimi pripravami vprav filtira zrak, preden ta dospe v pljuča. Človek, ki diha naravno skozi nos, s< mnogo bolj poredko prehladi kakor tisti, ki diha neposredno skozi usta. Zato je treba paziti že pri otroku, 'da se ne na-Ileze nosnih bolezni.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. šivani.)
jkoliko o mojih ugankah. Nisem mislila, da bodo vzbudile toliko zanimanja. Prvi teden sem skoro vsaki dan dobila po več pisem. Na nekatere sem odgovorila, na vse mi pa ni bilo mogoče. Prva in najbolj pravilno je rešila uganko Mrs. jVovko iz Blaine, Ohio. Prva za njo je bila Mrs. Mary Šraj iz jCady, Pa. Več jih je bilo, da me sprašujejo odkod sem doma v starem kraju. Tem po-jVem, da sem Gorenjka, blizu j tiste vode, katero je 'Viva ko-biva piva." "Sam misniva, da bo korit sprazniva, pa je samo mav pož vam pava, pa j' sva.-' Obljubila sem vam zadnjič, da vam bom uganke povedal i kateri jih ne bodo uganili, za-jto evo jih: Prva. Kdo si .je zadnjič lase strigel? Odgovor j— še nobeden ne. — Druga. iKdo bi dobil delo, če bi predsednik Roosevelt umrl ? Odgovor —: pogrebniki. — Tretja. Včasih so bili tako revni ljudje, da so samo dvakrat na i leto kruh pekli, in še Bog ni. vedel, kdaj je bilo to. Odgovor — pekli so kruh o božiču, preden je bil Bog rojen in pe-
| teli so
leži č evil iša ko
Jacob Gerend Furniture Co,
704-706 Novih 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči.. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA
V JUGOSLAVIJO
'Prirejata ju vaša priljubljena zastopnika, ki uživata velik sloves med Jugoslovani, in vi boste z veselj potovali s svojimi rojaki.
MAJESTIC	(i. decembra
AQUITANIA 14. decembra
Tzvcžbiui potniški spremljevalce vas bo spremljal do vašega Ija, preskrbe! vam bo dovolj zabave na paruikn, skrbel bo vaš potni lisa prtljago in druge potrebe na potovanju, da v;.ša vožnja brezskrbna. Izborila domača kuhinja. Odločite se zgodaj in si preskrbite zaželjen prostor.
7.a podrobnosti vprašajte pri:
FRANK SAKSER, Jr. LEO ZAKRAJŠEK
Potniški oddelek 'Glas Karoda' General Travel Service. Inc. 216 W. 18th St., New York 302 E. 72nd St.. tiew York
ga o veliki noči, potom |ko je Bog umrl. — To so to-irej uganke. Sedaj vam zopet i dam druge tri na razpolago, da jih rešujete.
j Prva .je: V neki hi i je de vet i ob, v vsaki sobi ona postelj in na vsaki postelji en moški. Koliko parov Ijev bi potrebovati"
Druga: S čim i« Bela v Washingtonu pokrita?
Tretja: Zakaj maček, vlovi miš in jo poje, vedno 'prihrani mišji repek za nazadnje?
Sedaj pa na delo. Kdor bo prvi rešil uganke, bom zop'et • povedala kdo jih je. V prihod-njeift-dopisu, boste izvedeli. —-'Želela bi pa, ko to moje pismo pride v uredništvo, da bi urednikov koš že natlačen s papirjem, ker se bojim da bo požrl še to pismo.
Prav lepa hvala vsem naročnikom, ki so ponovili naročnino. Vsem Bog povrni. Kateri si želite pratike. vas prosim, da mi poveste kakšne si želite, ker v knjigarni Amerikanske-ga Slovenca morajo že v naprej vedeti, da vejo kake po slati. — Naznanjam vam tudi. da sem sprejela zastopništvo za mesečnik Ave Maria in sicer za vse one naselbine, po katerih imam zastopništvo z^ Amerikanskega Slovenca. — Pozdravljeni vsi naročniki in bralci naših katoliških listov po celi Ameriki.
Mrs. Useničnik Box 605 Morgan, Pa.
--o----
NAROČEVALCEM JUGOSLOVANSKEGA ZEMLJEVIDA
sporočamo, da je isti razprodan in ga vsled tega ne moremo več dobiti iz starega kraja. Kadar bo izšla nova izdaja bomo javnost obvestili. Za enkrat naj se istega ne naroča, ker z njim ne moremi več po-streči.
Knjigarna Amer. Slovenca
——0—*— Najzanimivejše vesli so v Amer. Slovencu, cifaiif p«!
Najboljši illinoiški mehki premog prodajam; 4 vreče $1. Dostavljam brezplačno v Chicagi. Pokličite LAWndale
fiKflC)
6B8ARD
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj o 8:30 zvečer.
Stran 4
"AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 24. oktobra 1935
'Deklica z odprtimi očmi'
PIERRE L'ERMITE
Prevod iz franco- || skega izvirnika jjJJ
Teta Cecilija mu je vsa zavzeta sledila.
Roger Maude je ostal nekoliko bolj zadaj z Rolando, ki se je ob vsakem koraku ustavljala, prevzeta ocl veličastnega razgleda.
Tam je ogromni, pošastni Pariz ...
Kakor da niso resnična, se odražajo v luninem svetu poslopja, ulice, trgi...
Zvoniki in stolpi cerkva so kakor blede roke, dvignjene proti zaprtemu nebu.
Od spodaj se dviga dih milijonov bitij Človek bi dejal, da je spodaj ocean, čigar valovi bi bili ljudje ... sivi valovi, modri valovi, iz katerih se slišijo nedoločni klici, se nenadoma dvignejo iz orjaškega ropota ter se spet sesujejo vase in porazgube.
"Koliko dobrega! Koliko zla! v vsem tem ..." je šepetala Rolanda in sklenila roke ... "Ali prihajate mnogokrat les na premišljevanja, gospod Maude?"
"Kar mene osebno tiče, bolj ljubim Montmartre spodaj; tam je bolj veselo!... Poglejte, gospodična, tam-le je Opera ... malo na desno ... Opera, kjer bi mi prav za prav morali zdaj sedeti ter se diviti Gounodovi glasbi, namesto da si tu na-kopljemo še kak nahod ..."
Roger Maude je kazal s svojo palčico smer.
"In tam-le je Sacre-Coeur?" je dejala Rolanda, ki se je obrnila ter strmela v ogromno belo cerkev, ki stoji med nebom in Parizom.
"Da, toda zaprta je ..."
"Ali pogostoma hodite v to cerkev?"
"Jaz?"
Roger Maude stopica po hodniku in se smehlja.. Nato se vrne k dekletu:
"Kaj bo, če Vam izpovem, da že najmanj tri leta nisem bil tu gori?"
"Pa vendar stanujete tako blizu!"
"Na tej strani, seveda ... glejte, tamle je ulica Čharles-Nodier... tik pod nami."
"Zares ... tako ste blizu ... morda pa preveč blizu ...? Morda pa hodite rajši v svojo farno cerkev, kjer je gospod voditelj ..."
'"Najrajši imam gospoda voditelja. Najboljši človek je, kar jih poznam ... Dober je kakor kruhek. Torej zato, da bi ga ne razžalostil... da mu morem pomagati, delam seveda tudi še marsikaj, česar bi sam zase nikoli... Igram pač malo komedije ...! Toda kaj je življenje drugega nego komedija! Ni ga človeka na svetu, ki bi tako ali tako ne igral malce komedije ..."
Rolanda je pogledala Rogerja, ki j>e bil začel nekaj razodevati, a se je očividno obotavljal ne vedoč, ali naj nadaljuje, ali ne.
"Ne razumem Vas dobro ..." je dejala.. "Zagotavljam Vam, da meni na primer še nikoli ni prišlo na um, da bi igrala komedijo."
"Vi... to ste Vi! Jaz ... sem pa jaz! Ali smem govoriti z Vami povsem odkrito ? Sicer pa, zakaj ne ? Ce sva prišla že tako daleč ... Priznavam namreč, gospodična, da nimam več mnogo vere!..."
"Vi niste več verni!..."
"Mislim, da ne več... Ne morem Vam niti prav natančno povedati, ali kaj in v kaj še verujem ..
"Kako ste nesrečni!"
"Ne... gotovo ne tako, kakor si Vi mi-
slite ... Vero izgubite počasi, tako da še sami ne veste, kdaj..."
"Prav tako ... toda k sreči ob tem človek ne umre ... Nasprotno, prav dobro se privadi. Montaigne je dejal, da ie dvom udobna blazina za pametno glavo... Po tem takem je' moja glava posebno pametna ... V naši družbi, ki jo poznate iz "Stare Rakovice", je že marsikateri izmed starejših dospel tja, kjer sem jaz, in marsikateri mlajših je na najboljši poti.'.."
"Torej zares igrate ves čas komedijo."
"Komedijo!... Morda sem se pravkar prehudo izrazil. Ponavljam: najbolj nam je vsem pri srcu, da ne užalostimo gospoda voditelja."
"Upam, da je v tem pogledu v Noirmou-tieru drugače!..."
"Tudi ne sme biti drugače! Toda v Parizu !..."
"Ali je mogoče, da sta dve resnici ? Ena veljavna tukaj... druga pa tam? ..."
"Kaj pa je prav za prav resnica? ..."
"Imate-li kak poseben in določen razlog zoper vero?"
"Ne, ničesar določenega nimam zoper vero ... Moji dvomi so narejeni iz prahu.. Zrak, ki ga vdihavam, je prepojen ž njimi... Najdem jih v novinah, ki jih čitam. V razgovorih s tovariši strašijo... V pojavu nepregledne množice inteligentnih ljudi, ki ne izpolnjujejo svojih verskih dolžnosti... V montmartreških nočnih zabaviščih ... v tihem režanju mojega duha ... v nelogični zmešnjavi dogodkov..."
"Dobro. Toda ves ta prah ne more zakriti groznega vprašanja vsega človeštva. Vprašanje ostane in lačno išče odgovora.. Vse te iztegnjene roke ... vse te cerkve imajo gotovo svoj pomen ... kakor pomeni, da je pomlad prišla, kadar začno ptice graditi svoja gnezda. Kaj pravi gospod voditelj o tem duševnem stanju, ki ga gotovo sluti v Vas?"
"Ponavljam Vam: ubogi gospod voditelj nima nobenega pojma o tem ... prav nobenega pojma, pravim!"
"Res mislite ...?"
"O tem ni dvoma."
"Zakaj mu pa vsega tega ne poveste . .. čeprav bi ga morda bolelo ...?"
"Že v naprej vem, kaj mi bo na to odgovoril."
"In kaj morete postaviti njegovemu odgovoru nasproti?"
"Ničesar!... Ostala, bova vsak pri svojem."
Roger Maude je še vedno stopical sem ter tja. Mahoma se je ustavil ter pogledal Rolandi naravnost v obraz:
"Pa vendar. V eno samo stvar verujem in ta moja vera je neomajna!..."
"No torej...? Pa v kaj?" '
"V ljubezen ... in v Vas!..."
Dekle je nato bruhnilo v nabrašen smeh:
"Kolika ironija!... Vi torej verujete v slamnato bilko in zatajujete njenega božjega Stvarnika!"
Rolanda je pokazala na ogromno mesto, na vse, kar je doli v nižini trpelo, upalo in molilo:	\
"... In vse to naj bi bila najbolj bedasta zmotnjava ? ... V tem mestu živijo prečudovite duše, ki se iz dneva v dan izpopolnjujejo in dovršujejo."
(Dalje)
TISKOVINE
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Blisk
V	temnih poletnih nočeh tu-patam zablisne, da se trenutno vidi vsa okolica. "K. S." ima v štev. 37. iz Škocijana v Podjuni: "... krize pri nas ni videti. Vsako nedelo so kje godci in gostilničarji se hvalijo, da stočijo po 30 do 40 sodčkov piva. Rajajmo, pa veseli bodimo, za nami — vesoljni potop." To je kakor blisk v temni noči. Tako celo tam v Škocijanu, kjer ne manjka dobrih in pametnih ljudi. Kako mora biti šele tam, kjer je šlo vse že rakom žvižgat, ali žabam pet? Vesoljni potop je potopil, potop pa lahko pride tudi, kadar se ljudje sami potapljajo.
*
Tudi — teater
"Prosveta" — drobižari:
Zanimiv je klerikalni teater, v katerem ploskajo diktatorju Hitlerju, v isti sapi pa škrta-jo z zobmi nad njim. Našim klerikalcem zelo ugaja, ker Hitler vlači socialiste, komuniste in žide v koncentracijska taborišča in pod sekiro. To je njihova grandiozna zabava in iz tega črpajo grandiozno zadoščenje. Ce bi Bog dal Hitlerju le to pamet, da bi se omejil samo na socialiste, komuniste in žide! Ah, tedaj bi bil njih veliki mož, veliki mož!
Toda Adolfa je nekoliko hudič obsedel, da včasi lopne tudi po nemških klerikalcih ali, kakor on pravi, po političnih katolikih. To pa našim klerikalcem nikakor ni prav in ni prav. Zato je' Hitler čuden stvor — pol angelja in po! vraga — kateremu je treba zdaj zaploskati in zdaj ga ošteti! — zdaj dela prav in zdaj ne dela prav! — zdaj je naš in zdaj ni naš!
V	glavah naših klerikalcev je nekaj zelo narobe, ampak to je pri njih normalno stanje. Oni se zmirom bijejo z lastno pametjo.
Eh..er.. "z lastno pametjo se bijejo ti — naši klerikalci," eh..er.. kdor tako piše, se ima pač za silno pametnega, pa bo
!imela pamet vrlo hudo stališče, j ako stoji pred sodiščem o — 'pameti. O dobrem in hudem jvelja neovrženo načelo: "Bo-|num ex integra causa, malum e quolibet defectu." To velja tudi o ljudeh, da so dobri ali zlobni, toraj tudi o Hitlerju, Mussoliniju, Stalinu, klerikalcu, socialistu ali ateistu. Kjer je pamet naravnost v zakupu, utegne biti tudi dosti razumevanja, kaj to pomeni, in če kdo hoče pisati o — klerikalnem teatru, sam ne sme igrati
v pravem kašperlteatru. *
Ali je bilo, ali ni bilo.
Menda je bila dne 26. sept. t. 1. mobilizacija( ?) v Italiji prav vsega, "kar lejze in kar gre." Pomislite, do deset miljo-nov — mobiliziranih. Vidim pa tudi poročilo, da je bila ta — komedija odložena na nedoločen čas. Vidim tudi vest, da so se Lahi menda držali silno resno, ampak opazovalci, kateri niso bili neposredno udeleženi, so smatrali vse skupaj za — cirkus, in ako je bi lo kaj, cirkus, komedija bo prava označba takega mega-lomanijskega početja, ki je mogoče le pri Lahih, ki so po "veliki zmagi" v svetovni vojski izgubili precej prav potrebne razsodnosti.
-o-
Sirrvrrv Tnsroslaviie
Ogenj
V Razvanju je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Lasiča, v neposredni bližini podružnične cerkve. Ogenj .ie poslopje popolnoma uničil in povzročil po" sestniku 40.000 dinarjev škode
'zaspal in se zbudil šele v Mariboru, kjer so ga radi neplačane voznm? na kolodvoru zaslišali. Pri tej priliki so našli Ssled tatvini, ukradene predmete zarplenili, tička pa spravili pod ključ.
-o-
Kap
Kap je zadela v Mariboru upokojenega strojevodjo Alojzija Anderla. Dočakal je 62 let in je bil brat radvanjske-ga gostilničarja Anderla.
-o--
Naplavijeno truplo
Pri Breznem je Drava naplavila truplo mlade ženske, v katerem so spoznali, da je to najbrže Kristina Podbrežniko-va iz Mreže, ki je že 16. sept. odšla od doma in se ni več vrnila.
V Savo je skočil
Iz Medvod pišejo, da je bilo več ljudi, ki so se nahajali •v bližini železniškega mosta čez Savo, priča, groznemu prizoru. Privozil je na most •človek, se naslonit na železno ograjo in se z besedami: "Nikdar več! Z Bogom!" zagnal v valove Save. Hiteli so, da bi ga potegnili iz vode, pa se je samo enkrat pokazal na površju, nakar ga ni bilo več videti. Na mostu, kjer je pustil suknjič in kolo, so v suknjiču
Nenavadna smola
V rudniku v Medvedcah jo bila izvršena tatvina medenine in ,delov električnega stroja, da znaša škoda do 12.000 dinarjev. Pa je tat imel smolo in so ga prijeli. V Račah je namreč vstopil v vlak, da se odpelje do Hoč, kjer je mislil izstopiti. V svojo nesrečo je pa
našli listek, da bi naj oddali kolo Petru Štucinu v Stožce pri Ljubljani, ker da je njegovo. Sam se je podpisal na llistek z imenom Josip Peter-nelj, Selca nad Škofjo Loko.
-o-
Obsojen Na deset mesecev strogega zapora je bil pred mariborskim kazenskim senatom obsojen bivši borzni senzal Pavle Cvenkel. Obsojen je bil radi nedovljenih manipulacij. Izgovor, da ni nikogar oškodoval. mu ni nič pomagal.
Tri leta
Na tri leta strogega zapora je bil v Mariboru obsojen starejši mladoletnik I. G. iz Cele-strine pri Sv. Petru, ker je letos meseca aprila z motiko udaril Srečka Pohla s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo in je Pohl nekaj dni nato izdihnil.
-o--
Podsulo jo je Marija Riharjeva, 47 letna delavka iz Vrhovcev, občina Dobrava je kopala ilovico. Nenadoma se je utrgala precejšnja plast mastne zemlje i" Riharjevo skoro popolnoma zasula. S težavo so jo odko-pali in s hudimi notranimi poškodbami odpeljali v ljubljansko bolnico.

BriištT&m
A
m
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Routl,
Chicago, Illinois
\	in društvam
Krščanskih žena in mater
naznanjamo, da imamo za oba društva v zalogi društvene pravilnike in dbrednike.
Istotako imamo v zalogi slovenske regalije za oba društva in društvene znake za društvo Najsv. Imena.
Vse te potrebšči ne za omenjena cerkvena društva se naroča od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849. West Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1349 West Cermak Rd.	Chicago, III.
\
slovenskih gramofonskih plošč
plošče za 2J||c
RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE.
Zdaj je čas, da si preskrbite za mal denar lepo domače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskočnice, itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take prilike najbrže več ne bo. V vašem interesu je. da si nabavite tekom te iražprodaje čim več teh ploSl morete.
Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno v takem slučaju številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle.
Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ali gotovini. Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi.
Plošče, ki so na razprodaji so:
Columbia plošče:
25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ,
SVETI VEČER, noje duet Perdan & Perdan. 25057—SLOVENEC SEM,
PERICE, poje moški kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ,
PEVEC NA NOTE, pojejo člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI,
OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI, poje Anton Šubelj. 25116— DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO,
ŽIVELA JE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja Dajčman.
25130—VELIKONOČNA,	1. in 2. del, moški in ženski glasovi.
25131—LOVSKA,
KDOR HOČE FURMAN BIT. ženski duet.
25138—VESELA	URŠKA, valček,
RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio.
25139—KADAR	BOŠ TI VANDRAT ŠEL, duet, USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič.
25151—MAMICA MOJA,
KESANJE, poje g. Anton Šubelj.
25165—PRI	OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut.
25166—MICKA,	valček,
V	TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra. 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO ...
KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut.
Victor plošče:
23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, korni pevci
Adrije.
23008—POD DVOTNIM ORLOM, krasna koračnica za ples.
DUN A T OSTANE DUN A T- citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA,
SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja. 23012—TO TE NEMOGOČE, dvokoračen ples,
TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 23018—KRASNA MARIČKA, šotiš,
V	DIVNI DOLINI, znameniti Landlerjev orkester.
23025—PO	JEZERU BLIZ TRIGLAVA,
OH. OH. URA ŽE BIJE, noje Mirko Jelačin.
23026—POBIČ	SEM STAR ŠE LE 18 LET,
JURI T BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin.
23027—PA	KAJ TO MORE BIT . . .
MENE PA GLAVCA BOLI, poje Mirko Jelačin.
23028—VSI	SO PRIHAJALI, MLINAR, poie Mirko Jelačin.
80332—AMERIKANEC	NA OBISKU, 1. del, AMERIKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci Adrije s
sprem, harmonike.
80333—V	KRČMI, 1. in 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš,
NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet.
81454—OB	TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adrije.
81455—KRANJSKA	KORAČNICA,
HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre
Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja.
Naročila je poslati na:
Kn i i <rarnn Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois