18. številka. V Trstu, v soboto 2. marca 1889. Tečaj XIV. „E DI N O S T" izhaja dvakrat na teden. v««ko 61'edc >n 3ctoto oh 1. uri popoludn«. „Edinc3t" stane: *a vso leto gl. «.bv,.n AvHt. n.— grl. za polu leta , 8.—; „ „ 4..*>0 „ zn četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 „ Posamično srevilko se dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Treto po r» nov., v Gorici in v Ajdovičini pr *» imi». Na naročbe brez priložene naročnice se upravniitvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi ho pošiljajo uredništvu t ulici Carintia št. 28. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nofraukovana no ns spre-jeraajo, Hokopisi se ne vračajo. OjjlaBi in oznanila se računa pn 7 nov. vrstica v potitu ; za naslove t. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javna zahvale, osmrtnica itd. so računu po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserate preloma upravništvo v ulici Cnrintia 28. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V aftihost j« tiioff«. ) /cl Delavski prijatelji? (Konec.) Koliko na srcu jim jo delavski stan in kakšno kosmato ljubezen ti gojć do tega važnega faktorja, kojega so tudi deloma vedeli "Bpeljati na svojo stran, kaže nam jasno zadnja seja mestnega zbora in sploh vsi čini in ukrepi rudečih poslancev. Ni nam sicer toliko za stvar, ki se je v tej seji obravnavala, namreč podiranje starega mesta in zidanje novega, kajti vemo, da iz moke bo malo ali celo nič kruha, temveč pišemo to zgolj iz namena: pokazati našim čitateljem, koliko je la-honskemu mestnemu zboru prav za prav ležeče na blaginji svojih volilcev, osobito prostejšega delavskega stanu. Ni nam treba celo omenjati, da vsa podjetja, kojim začetnik je mestni magistrat, preidejo skoraj izkijučljivo v roko tujcev, vzlasti onstranskih Italijanov. (Imenujemo mej druzimi samo građenje javnih skladišč in podvzetnika Ceconija.) Naravno je, da se ti podjetniki poslužujejo v prvej vrsti svojih delavnih moči ter morajo domači rokodelci roke križem držati ter gledati, kako lačni tujec nosi naš zaslužek preko rnorja v obljubljeno deželo. Tudi z novim projektom uravnanja starega mosta spustil se je rudeči mestni zbor v dogovor z laškim podvzetnikom iz Milana, kojemu prva skrb bode, da iz Laškega sum privabi lačnih dvlavcev i z Italije, koje žalostno stanje smo zadnjič opisali. — S tem mestni magistrat učinja nekako delo usmiljenja, a v tem pa v nemar pušča domačo tukajšnje delavce, za katere bi moral pred vsem skrbeti. Podvzetniku zagotavljajo se tudi vsakovrstne olajšave glede hišnega davka, koja bodo nova poslopja dolzih 25 let deloma prosta, poda-ruje se podvzetniku prostor za poslopja ter se mu obeča visoko odkupnino za oni prostor, ki ga bode mesto potrebovalo za ulice in trge. PODLISTEK. Človek bi mislil, da gospoda Lahoni skrbe kaj bolj za interese onih delavcev in sploh priprostejših mostjanov, ki so jih z grdimi lažmi in hinavstvom znali privesti na svojo pot. Da pa temu ni tako ter da so ti ljudje pravi hinavci in lažniki celo proti onim, ki so jih povzdignili na sedež svetnikov v mestnej zbornici, kaže nam ko minnlega tedna v mestnej hiši, ko sta dva < rudeča mestna očeta razkrila svojo volčjo narav ter predlagala in govorila v duhu popolnoma nasprotnemu delavskemu stanu. V tem, ko celo državna zbornica uprav sedaj nameruje predložiti in osnovati delavske zbornice ter podeliti tudi delavcem pravico izbrati si devet lastnih zastopnikov, ki bodo čuvali in branili njune interese pred samovlastnim poče-njanjem ozkosrčnih Židov — slovanski poturica, prvomestnik mogočnega delavskega podpornega družtva „Operaje" v Trstu, se v svojoj ljubezni do delavcev tako spozablja, da jim odrekuje vsako pravico celo prositi za obče koristno stvar! Rekli smo, da oni v projekt uravnanja starega mesta toliko verujemo, kolikor lahonskej kliki na magistratu. Pred vratmi so volitve in kakor črvič, ki se zvija in ruje, ako mu na ozadek stopiš, ker se boji smrti, — enako se tudi bori tukajšnji Lahon, da bode zopet izvoljen ter daljo vladal. Gre mu za obstanek, za dobri pre-potrebni kruhek. In uprav radi tega se mora sedaj kaj pobahati pred občinstvom, kajti zadnje ga bode najbrže zopet izvolilo, videvši njegovo zmožnost in skrb. Vsi ti projekti so tedaj sploh volitveni „manevri" in — „manjarija", kakor bi so naš okoličan izrazil. Ako bi se pa — kar zelo dvomimo — kedaj ros pričelo z uravnavanjem starega mesta, gnjezda tržaške nesnage in nesramnosti, morala bi se ondot sezidati poslopja, primerna za oni stan, ki tudi sedaj ondot prebiva. Naravno je tedaj, da so pri tfemu načrtu tudi delavci interesovani in uprav radi tega se je eno tukajšnjih delavskih družtev obrnilo na magistrat s prošnjo, da v načrtu uvažuje tudi tržaške dclavco ter jim dovoli nekoliko odbitka na hišnem davku pri poslopjih, namenjenih delavcem. Izrekla pa sta rudečkarja modro obsodbo delavcem: Da se delavski Btan v upravo občine nikakor no smo I u t i k a t i, niti so drzniti „modrim11 | mestnim svetovalcem česa svetovati, kajti od tega seje neki bati ozbiljnih socijalnih neredov. Delavci tržaški in okoličanski, ki če-stokrat v privatnemu živenju opravičujete J svojo lahonske svetovalce, lehko so pač iz tega učite, kje vam je iskati svojih prijateljev in kje so sovražniki. Tiha voda čestokrat najbolj škoduje — lizuni in hinavci neso vam prijatelji, temveč nasprotniki. Smelo pač trdimo, da Dobrih prijateljev Bog nas ohrani Ker slabih obvarujemo se uže sami. L. Slovenska mladina. (Dalje.) Ako hočemo tedaj narodu svojemu | zagotoviti obstoj, pridobiti moramo znnj mladino. Mlada srca se kaj kmalu navdahnejo s plemenitimi čuti; prirojeno jo užo no-kako mladosti, da se jej zdi nemogoče, da ne bi izvršila, česar si je predvzela ; teŽ-koČo jej so skoraj neznane. Glejmo n. pr. mladeniča, ki ga kličejo k vojakom. Vesel !je, poje in lika, čeprav vidi jokajočo mater in ljubico ; vsemu onemu trpljenju v vojaškem živenju, o kojem so mu drugi doslu-ženi vojaki toliko vedeli povedati, on ne veruje. Prihodnjost predstavlja si lepo, zeleno ; nikakor so ne boji muk zaničevanja, Begunec. Povost. Spisal Janez Koren. IX. (Dalje). Stražniki obstopijo viteza. Ljudstvo so gneči po dvorani in upira oči v solze-čega so viteza in mladega dečka. Sodnik bil je na te besede osupnjen, toda brzo začne iskati med nakupičenimi listinami in po kratkom molku vsklikne: „Tu je! Vi ste toraj vitez Eulenbur-Ski? DaP Dobro došli, gospod vitez! Slušajte, kar Vam bodem čital." .Razglas: Kedor najde in ujame viteza Jakoba Eulcnburškega, dobi za njegovo glavo tisoč goldinarjev; ako se ga dovede živega v sodišče, ima ga isto v štirind vajsetih urah obglaviti. Ces. ukaz, v Parizu 18 . . Na temelju tega ukaza razglašam takoj razsodbo: V imenu cesarske postave: vitez Jakob Eulenburški obglavljen bode jutri ob Šestih zvečer. — Drejc A. iz M...... jo kaznovan z zaporom na leto dni, ker jo Bkrival begunca." — Sta razumela razsodbo P" .... . Straža tira Drejca in Jakoba v ječo. „Z Bogom, dragi rešitelj! z Bogom, ljudstvo, v boljši deželi so zopet vidimo," poslovi se vitez v vratih sodišča, a v tem hipu prisopiha sodnijski sluga z listom v roci, klicajoč: „Živela naša očetnjava, živil cesar Franc! Napoleon je premagan in izgnan iz dežele, ž njim vsa njegova uprava in naredba. Jetniki, ki zdihujejo po prostosti, oproščeni so !* „Živil cesar Franc!" odgovarjalo jo ljudstvo navdušeno nenadnemu poročilu, — Res je stiglo poročilo iz Dunaja, katero je popolnoma potrjevalo besede sod-nijskega sluge. Sodnik prečita takoj pismo zbranemu občinstvu, raztolmači, da francosko naredbe iu zakoni nimajo nobeno veljave več in da sta vsled tega vitez Eulenburški in pastir Drejc svobodna. X. Oj z Bogom, oj z Bogom ti mala vas, Oj z Bogom, ti Širno polje !' Pozdravljam to hribov zeleni pas, Pozdravljam va» glasno vodć 1 Josip Pagliaruzzi. Vitez Jakob Eulenburški — prost; Drejc — prost. Kakšna sprememba! Oba odideta za drugim ljudstvom iz sodišča. Radostna so pogovarjata o svobodi, — o zlatej zemskej svobodi. Odšla sta z Go-milščekovo družino na njih dom, razgo- vurjajoč se z njihovimi znanci in prijatelji, Vitez obljubi, da bodo skrbel za dečkovo prihodnjost in da ga vzame s seboj v mesto, da bi se česa izučil in postal kedaj sam svoj gospodar. „Oh, kako bi bili veseli moji stariši, ako bi bili sedaj živi," reče deček; „Dovolite gospod, da grem na groblje in še enkrat molim za umrlo roditelje." „Rad bi videl tudi jaz grob, kjer počivata tvoja roditelja; idiva skupaj," odgovori vitez. Oba odideta na mirodvor, kjer pasti-rec preliva vročo solze nad grobom svojih roditeljev. So enkrat se skloni Drejo nad gomilo, poljubi jo, ustane in s solzami v očeh odide z ginjenim vitezem. „Z Bogom oče! z Bogom mati!" kliče Drejc še na vratih mirodvora; „nad zvezdami se zopet vidimo." — — Molčo stopata v trg. Poslovita se tam od Gomilščekovih in čez nekoliko časa odpelje ju voz po širnej cesti v daljni kraj proti vitezovi domačiji. Po dolgej vožnji ustavi so kočija pred lepim letoviščem v bližini mesta N. „Tu le je mojo domovanje, moju rojstna hiša, iu okoli ves svet je moj. trpljenja itd. Da, še eelo želi vstopiti v oni Btan, ki je vendar zdru/on s tolikimi grenkostrai. Euak je tudi v družili početjih: v učenju, na delu, v rokodelstvu, na morju. In takšen je tudi v borbi za pravico. Sveta je narodna stvar in sveti morajo biti vsacemu narodovi nameni in potezanja. Tudi mi imamo pravico uživati jednako-pravnost z drugimi narodi. In to prepričanje vcepimo osobito v srce mladine, ki je v vsakem započetom delu navadno srčna in nevstraŠljiva, da so tudi ona potegne in bori za pridobitev teh pravic. Mladostnemu, nepokvar jenemu srcu je lastna čut do plemenitih dejanj. Nikogar ne bodeš pač tako hitro navdušil za pravedno stvar, kakor mladino, koja se je z vso strastjo poprime in uvidevši čim bolj njeno veljavo in korist, so srčno za njo bori. Za sveto r.arodno stvar zatorej nav* dušujmo mladino sploh ter glejmo, da nam je sovražnik ne odtuji in spridi. Osobito imejmo pa pozor na ono mladino, ki zahaja v šole, katera bode sčasoma lehko postala velika korist vsemu narodu, kajti gledala bode pred vsem na njegov duševni napredek. Od zadnjega je pa največ odvisen gmotni narodov napredek in prebujenje narodne zavesti. Pri tem pa ne smemo zanemarjati tudi preprostejše mladine, ki ni imela prilike doseči višje omiko in izobrazbe. Uprav ta bo prerada domačinccm odtuji, ter so udajo tujim šegam, navadam, jeziku in | lastnostim. Vzlasti tu blizu Trsta opazujemo, kako malo navdušenja za narod jo ' med nekatero mladino, ki se vedno bolj potaplja v lahonskcm žrelu ter si osvaja Ia-honsko navado, čeprav nam je lehko navajati hvalevrednih izjem, ki dajejo dober vzgled še celo lastnim nezavednim roditeljem. Mladino delavskega stanu bodemo za se pridobili, ako bodemo poskušali obuditi Tukaj bodo zdaj tudi tvojo stanovanje rešitelj moj!" Tako nagovori vitez svojega spremljevalca. Drejcu so jo vse čudno zdelo tu v ptujem kraju. Kamor se ozre, povsod so lope, njemu neznane reči in ptuji obrazi, a deček privadi so vsemu in počuti so tukaj v mestni okolici zadovoljnejši, nego v svojoj rojstnej vasi. Vitez uvidi, da ima deček veselje do trgovstva, pošlje ga zatoraj v šolo, kjor se jo prav marljivo učil. Leta minejo in Drejc konča nauk z prav dobrim uspehom. Vitez kupi mu v mestu veliko prodajalnico, da ostane v bližini svojega rešitelja. Pri trgovini šlo je Drejcu vso po sreči. S svojo marljivostjo pridobil si jo veliko imetje v daljnem mestu, a zdihoval je vedno po svojih znancih in prijateijih iz mladostnih dni, po svojem rojstvenem kraju, po vrlej Zori. Bog vč, da-li bi jo spoznal, ko bi jo nenadno ugledal P Uže petnajst let ni vidi l rojstni svoj kraj, poBtal je med tem ves drug človek, — toda srce vleklo ga jo vedno na dom in — morda k prijateljici Zori! (Konec prih.) v njej polagoma čut do lepega, bla^.r-ga in plemenitega, — kar ae najlažje doseže, ako skrbimo za njeno omiko. Ako v mladeniču obudimo željo po omiki in vedi, storili smo uže velik korak naprej. Isti mladenič jel se bode baviti z časniki in knjigami, navduševati ae za vednost, sprevidel korist lastnega jezika in znanja ter jel bo tudi delovati v ta smoter. — — Poštene narodne veselice vzinorejo dosti v tem obziru. Glejmo torej, da jih kolikor možno prirejamo in podpiramo. Očita se od neke „rodoljubne" strani celo v javnih glasilih, da se z veselicami mladina pači in nravno pogublja. A ta gospoda, udana bolj svojej tesnosrčnej za-mialjenosti in razmatranju, se ni še ozrla v širji svet ter v njem ni vgledala veliko večjih prilik k nenravnosti in pohujšanju, ki jih podajajo veselice druzih narodov, katere naša neizkušena mladimi v pomanj- deta MladoČeha dr. Engel in Ja:ida za in proti. Razmere mej večino in vlado niso' se uravnane, zato bode bržkone moj splošno in podrobno razpravo daljši presledek, da ministerstvo uravna svoje odnošajo k raznim strankam državnozborsko večine. Kakor vsako leto, pričel je tudi letos levičarski poslanec Carneri proračunsko debato. Gosp. Carneri je dejal, da je pač pravo trdil lansko leto, rekoč, da je pri-mankljaj satno začasno izginil iz našega proračuna ter da se kmalo zopet pokaže. To je bilo še premalo, kajti, kakor vidimo iz predloženih računov, je bil v preteče-nem letu tudi primanjkljaj, kljubu večjim dohodkom vsled novega davka na žganje. Stara navada je, da se dohodki previsoko cenijo in troški manjšajo v proračunu. Da se pokrijejo diference, treba potem do-voljavati dopolnine kredite. Carneri je govoril najprej o splošnem slabem gospo kaoju lastnih kaj rflda obiskuje. Ako so j darskem stanji ter rekel, da je temu krivo j veselice res greh ter ne blažijo srca ter prenapeto in pretirano oborožavanje. Dan-! je spodbujajo k dobrim, tujenarodne so | danes nikdo ne vpraša, od kod naj se tem večji greh, rekli bi v nebo vpijoči' vzame toliko denarja, da se vzdrži orjaška greh! Mej raznimi zli umestno je pa iz- vojska, katero zbira in vežba država. Dan-; brati manjše. Prepoveduje se od prav iste strani našej mladini pesniške in pripovedniške proizvode naših katoliških pisateljev in danes nikdo ni zadovoljen s tako vojsko, kakoršno bi mogla država po svojih mo- j čeh vzdržavati; dandanes hoče videti vsakdo cele narode pod orožjem, nikdo pa ne misli, pesnikov svetnega in duhovskega stanu; kake posledice bode imel ta militarizem, glejmo nemške „Jezuite", ki sami celo < Da se vzdržujejo te silne vojske, nalagajo prirejajo posebne izdave (se ve da a d se narodom čedalje večji davki ter se u s u m d e 1 p h i n i) velikonemških pro- jim ob enem odtezajo tudi delavne moči; testantskih duševnih velikanov. Saj tudi breme raste vsled tega z dvojno brzino in naša omikanejša mladina rada sega po tej skoro dospemo do tega, da davkoplače-tujej ropotiji ; ako jej domačo iz vsako- ^ valci opešajo pod težo krvnega in denar-vrstnih, liki dlaka v jajcu najdenih razlo- nega davka. Ako pogledamo v bodočnost, gov, ne nuja potrebne duševne hrane, se- vidimo, da bode to breme čedalje rastlo ; gala bo tem bolj po tujem. Sicer pa, kakor kajti nedavno je bil sprejet v našej zbor-v drugem, velja tudi v slovstvu staro slovo, niči novi vojni zakon, po katerem bode da prepovedan sad najbolj diši. Ono pre- pehota zelo pomnožena. Kedor je rekel tirano kritikovanje in tesno-ubijalno-logiČno a, mora reči tudi b in posledica bode, da' izvajanje nekojih slovenskih modrih glavic, se vojni minister skoro zopet oglasi ter dela po našem menenju imenovanim duše?- zahteva pomnožeuje konjice in topničar-nira proizvodom čim večjo reklamo. : stva, kateri dve stranki ne bodeti več v Mladina Čitala jih bode tim sladnejše, razmerji s pomnoženo pehoto. Smešno bi kajti dosedaj ni še vedela, kje prav za bilo tajiti utemeljenost teh zahtev in zbor-! prav tiči strup v slovenskem slovstvu. A niča bode morala dovoliti tudi to in oblo- j tole mimogrede. žiti davkoplačevalce še bolj. Tu se krene J Skrb navdušenega rodol juba bodi : vedno govornik na drugo polje ter pravi, da bode 1 vnemati in spodbujati mladino k delu za ta silna vojska vendar v vsakem obziru• narod. Zasadil jej bode s tem v srce tudi slabša nego je bila do sedaj, kajti kakor j pravo spoznanje in značaj. Nikdo, če je vidimo, dosegli so Madjari in Hrvatje še toliko storil za pravično narodno stvar, pravico, delati častniške izpite v svoji ma-1 naj ne misli, da je uže zadosti storil, terinščini. Kar sta dosegla ta dva naroda j Starček vodi naj mladeniča ter naj mu v oni državni polovici, dosežejo izvestno j zasaja v srce domoljuben čut. j tudi druge narodnosti v naši polovici in Ako je mladenič samostojno jel delo- edinstvo vojske pojde po gosp. Carnerija vati, nikar ga ne grajajmo preoskosrčno. mnenji po vodi. Ogromna vojska bode Errare h u m a n u m! Z blagovoljnimi samo neka velikanska mešanica ljudij, bodo podučljivimi besedami predočujmo mu velikan brez glave. Naravno je, da se je njegovo varanje, spodbujajoč ga k dalj- g. Carneri krepko potegoval za nemščino njemu delovanju in napredku. Ne smemo ter preporočil vladi, naj so jo uvedo v se nikdar nastavljati absolutnim njihovim vso šole, da se jej more vsakdo priučiti, sodnikom ; neizkušenost njegova stori nas ker brez nemščino po njegovem mnenji milejši v sodbi. Mladina slovenska potre- — ni rošitve za Avstrijo! Proti koncu buje dobrih učiteljev in vzgledov, ki naj svojega govora so obrne proti šolskemu bi jo spodbujali k uspešnemu delu za na- predlogu, kateri ima, kakor pravijo, vlada rod in vse kar je narodno. S tem jo uže pripravljen ter zagovarja sedanjo Ijud-storimo značajno in navdušeno za vse, sko šolo, katero so ae vši Nemci in drugi kar je blago, nravnostno in značajno, narodi oklenili z veliko ljubeznijo. To Omiko in zavest pospešujmo pri mladini, šolo, ki edina odgaja inteligentne in samo-ako hočemo zagotoviti milej domovini mi- stalne ljudi, hoče vlada prevstrojiti. Mi lejše bodočnosti. j vemo, pravi Carneri, kaj hoče g. Liech- Dokler ji bodeš zvesta ti, mladina, tunstein in drugovi; njim razumni in sa-Ničesar ne boj i se domovina. moetalni ljudje niso po volji, oni hočejo hlapce; mi hočemo luči, oni temo; naša | domovina je Avstrija, njih misli teže na i onostran planin, . . . zato preporoča, naj se ! vlada ne dotika zaklada vseh narodnostij 1 ter naj jim pusti — novodobno šolo. Izjave oger skega domobranskega V državnem zboru je pričela prora- ministra o bodoči vzgoji reservnih častni-čunska razprava. Ako sodimo po številu kov niso našim Nemcem prav nič po godu. upisanih govornikov, bodo ta debata letos ; Boli je, da bodo smeli v bodoče na Oger-zelo živahna in dolga. Oglasilo se je nam-1 skem polagati častniški izpit tudi v ma-reč 78 govornikov k besedi in sicer 41 . djarŠčini in hrvaščini. „N. Fr. Pressott toži, za in 37 proti. Izmej slovunskih poslan- da je samo b tem privoljenjem dovolj cev bodo govorili skoro vsi in sicer v . drago plačana novega vojnega zakona na-prilog vladi. Mladočeški poslanci bodo go- redba, da bodo morali zanikerni dobro-vorili nekateri za, drugi proti; ako je po- voljci služiti po dve loti, mesto eno leto. ročilo nemških listov resnično, govorila bo- In kaj pomaga ta naredba, vzdihuje ome- L. Politični pregled. Notranje dežele. njeni list, ako bodo v bodoče osnovane za Ogre posebne ogerske komisije, pr* d katerimi bodo enoletniki polagali izpite ? Te komisije bodo uže gledalo na to, da ne bode treba nobenemu služiti dve leti. Vrhu tega bode pa več predmetov popolnoma odstranjenih in pri izpitu bb bode gledalo samo na skupni celotni utis in ne na podrobno naobrazbo. Nemščini je odpelo. — Tako jočejo Nemci, madjarska opozicija pa čedalje huje razsaja in pripravlja demonstracije po vsej deželi proti novemu zakonu. Kaj bode konečni uspeh vaega krika? Menda nič druzega, nego, da bodemo imeli več vojakov in manj delavcev, večje davke in manj zaslužka. Vnanje dežele. .Kolnische Zeitg." bavi se v nekem članku z ruskim carjcm. Ta list pravi, da je ruski car pravi pravcati Rus, po svojem mišljenji in prepričanji. Vse kar dela, dela v ruskem duhu. Zanj je zapadna Evropa, kakor bi je ne bilo, na carja nima nobenega upliva; on Bodi vsako stvar iz čisto ruskega stališča. Car je bil vedno protiven trocarski zvezi in v Skier-nievicah jo je ponovil nekako proti svoji volji. Izstopiti iz te zveze jo bila njegova iskrena želja, pri tem pa ni proti svojim bivšim zaveznikom prav nič sovražen in tudi ne želi vojske. Car upotreblja ves svoj upliv, da ohrani mir ter kroti boje-vitost nekih strank na Ruskem, ki huČejo lahkomišeljno zaplesti državo v konflitke z drugimi. Narod ruski po veliki večini navdajajo baš tiste misli, kakor carja, zato je zveza mej carjem in narodom tako tesna. Po čudoviti rešitvi carske obitelji iz nesreče na železnici pri Borki, je ta zveza še tesnejša. Labko se torej reče, da ni bil Še morda noben car svojemu narodu tako priljubljen, kakor Aleksander III. Na Srbskem ni šo konca minister-ski krizi. Kralj ni še podpisal dekreta, s katerim izroča vlado še nadalje Ilrističu. Septembra meseca bodo nove volitve v skupštino in Hristić ostane na svojem mestu do ta čas, dokler ne ugladi pot Rističu ter s svojim uplivom pribori pri volitvah liberalni stranki večine. No, tudi radikalci ne bodo držali rok križema. Te dni skličejo shod vodjev radikalne stranke, da izdelajo načrt za nadaljnje postopanjo in da osnujejo volilne odbore po vsej kraljevini. Agitacija bode velika in Hristić nam je porok, da bode tudi vlada brutalno pritiskala in terorizovala narod. Od konečnega izida volitev odvisi bodoče ministerstvo. Kakor poroČaja iz S r e d c a, bila je v prestolnici bolgarski velika parada na rojstni dan kneza Koburga. Ministri, na' čelniki raznih uradov, župani itd. so knezu Čestitali; mesto je bilo v zastavah in zvečer celo razsvetljeno. Ako jo to ros, je Koburg še precej priljubljen v Bolgarih ; toda vpraša se, kako dolgo bode trajala njegova slava ? Na francoskem so je po zadnjih dogodkih polastila naroda neka miroljubnost. Vse stranke se izogibajo vsakej priložnosti, ki bi dajalo povod bučnim demonstracijam. Celo Boulanger, ki dve leti ni delal drugo nego hujskal, sprevidel je, da jo Francozom najbolj potreben mir. — \ nedeljo so pričakovali vsi, da bodo delavci razsajali, a bilo jo vso mirno. To pripisujejo nekateri listi eneržiji nove vlado, ki je zastopnikom delavcev kratko in odločno izjavila, da ne trpi shodov in demonstracij, — drugi pa trde, da bo bili delavci zato mirni, ker so jim boulangiati to veleli. — V francoski zbornici je storil nek republikanec predlog, da nikdo no sme kandidovati v več nego v dveh okrajih, in da se no sme predslaviti volilcom kot kandidat, dokler ni odložil prejšnjega mandata. Ta predlog so vsprejoli boulan-žisti s posmehom in so zahtevali, naj se koj prične razprava o njem. Ko je pa pravosodni minister rekel, naj zbornica odloči o nujnosti predloga, odstopili so boulanžisti od svojo zahteve in predlog jo bil izročen poaebucmu odseku ter pride o svojem času na dnevni red. I t a I i j a n s k o ministerstvo se maje. Govori se, da kani dati ostavko. Kralj poveri sestavo novega kabineta zopet Crispiju. Nekateri listi imenujejo uže bodočo ministre, vse to so pa samo kombinacije. Resnica je le to, da je moral Crispi umakniti svoje predloge o povišanji davkov ter odnesti razpravo o njih na „boljšo čase". V nemškem državnem zboru prične kmalu razprava o "VVindhorstovem šolskem načrtu. O tej priliki bodo konservativci in klerikalci ostro napadali na-učnega ministra Gosslerja. DOPISI. Iz Podgrada, februvarja 1889. [Izv. dop.] „Naša Sloga" iz dno 17. jnnu varijo t. I. štv. 3 prinesla je prav nedolžen dopis iz Podgradskega okraja, kateri bi reč, da našemu gosp. sodniku, pri vsem tem, da on ni imevan, ni bil po volji. Za uvod to-lo : Izvestno Vam jo znano, da meni taj niška služba v Podgradu ne pripušča, da bi so pečal še z drugimi pisarijami, kakor z občinskimi in sploh v to stroko Bpadajo-čimi, najmanje pa b tako imenovanim zakotnim pisarenjem, o čemur imam kot naj-veljavnejšega svedoka našega gosp. župana. Pri vsem tem sem nekaterim strankam, bolj iz prijateljstva kot iz dobičkarije, kako tožbo o malenkostih ali plačilno povelje napravil. Gosp. notar Dopiero naprosil me je, da bi tudi to opustil, ker namerava gosp. sodnik zakotno pisarenje popolnoma zatreti. Od tega časa nisem nikdar več najmanjše stvari pri Bodniji vložil. Drugi pa delali so vse eno tožbe in sodnija jih je sprejemala. Dnč 80. januvarja pride v občinski urad soseski pastir Podgradski in prosi občinskega slugo, da mu napravi 9 tožb za zaostalo njegovo plačilo, ker mu stranke nočejo radovoljuo plačati. Občinski sluga napravil je te tožbe o malostih in jaz sem jih podpisal kot priča znamonjem križa. Stranka jih je sama vložila. Dne 31. januvarja popoludne pride sodnijski sluga in izjavi, da gospod sodnik želi z man o j govoriti. Jaz meneč, da gre za kakovo uradno zadevo, podam se takoj v sodnijo. Stopivši v sobo sodnika, pozdravim, on prime v roko tožbe, katere je napravil obč. sluga in mi jih prav surovo pokaže. Tako se omikan človek ne vedo in on je mene razžalil brez vsega povoda. Omenjeni gospod sodnik ima v svojem uradu pisarja viteza Viktorja B. kateri ne zna, niti znati neče slovenskega jezika. Gosp. sodniku so je ta človek jako prikupil, tako sicer, da ga on z redkimi izjemami pošilja na vsako komisijo in to tudi na jako važne, kakor u. pr. vpeljava-njo v posestvo, kar jo gotovo našem kmetom na kvar, ker so on ž njimi nikakor razumeti no more. Po mojem mnenju bi morali le c. k. uradniki na komisije hoditi a ne pisarji. Kakor sem uže omenil, dajo meni moja služba jako veliko opravila. A po krivdi omenjenega gospoda sodnika (ker so njemu ministerijalne naredbe o vporabi deželnega jezika deveta briga) mene prebivalci tega okraja skoraj vsaki dan nadle-gujojo s tem, da bi njim kak sodnijski nemški ali italijansko pisani odlok raztol-mačil. Večkrat se je pripetilo, da je omenjena stranka v občinskem uradu izjavila: Zakaj plačujemo šole P Kaj koristi meni, da moj sin čitati zna, ker mi ne more teh odlok pročitati in sem prisiljen napraviti daljno pot v Podgrad, da si elovoka najdem, da mi to raztolmači; vselej tudi najdem tacega, kateri bi to brezplačno storil, — Toliko v pojasnilo. Albert Živec, obč. tajnik. Iz Brd, 23. ft-binvarja 18S9. [Izv. dop.] V četrtek sva obiskala jaz in moj tajnik slovensko mejaše ob Idriji, da bi tudi letos dobili kaj udov za dvužbo sv. Mohora. Uspeh bo razviden iz „Koledarja" za prihodnje leto. O tej priliki pa sva izvedela raznih neugodnih novic, katere »pričujejo, da naši nasprotniki ne spć. V vasi Dolenja, ki leži sredi lepe, široko doline, se naseljujejo tujci iz Italije, ker jim v deželi čentežmov zmanjkuje zaslužka. Eden se loti pekarstva, drugi mesnice, tretji krčme — in dobro jim je. Taki naseljenci prinašajo italijanski duh med Slovence v Avstriji ter delajo za „pro patrio" onkraj meje. Nek premožen krčmar si veliko prizadeva, da bi se laški jezik širil med Slovenci. Kdor mu je kaj dolžan, ne sme slovenski govoriti; nekatere je premotil, da pošiljajo svojo slovenske otroke v italijansko šolo v Dolenji, namesto da bi obiskovali slovensko šolo v Merniku, kamor so postavno všolani. Pred letom se mu je bilo posrečilo nabrati nekaj podpisov, da se spremeni Merniška šola v italijansko — toda tej prošnji jalovcev nasprotoval je protest poštenjakov. Tako so vsaj v Merniku slovenski otroci prosti laškega jarma da bode to monumentalno poslopje, na, katero bode lahko ponosna Ljubljana. O tej priliki poklonil je tudi za zgradbo „So-kolskega doma" 200 gld. ,Slovanskega sveta" 4. številko zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo. Konfiskacija ta bila je zelo obširna, kajti zaplenili so se članki „Občeslovanskijezik", „Slavjanska pisma", „Listek" in „Zanimiva poljska izjava". težkega telesnega poškodovanja. Napadli bo 22. oktobra pr. I. Vekoslava Skaberja blizu pokopališča pri sv. Ani brez vzroka ter ga tako silovito pretepli, da je napadeni na težkih ranah skoraj umrl. Vsi obsojeni se izgovarjajo, da so se le branili. Sodišče je obsodilo Cerovca na 14 mesecev, Buraiča na 4 mesece in Baasija na 7me-sečno ječo, Rosman dobil je 2 tedna zapora, Primožič pa je obtožbe rešen. — Princ Battenberg V avstrijskej vojski. Mornar Ivan Jacul obsojen je bil v tajnoj Dunajski listi poročajo, da prevzame princ} obravnavi zaradi necega nenaravnega hu-Aleksander Battenbcržki v kratkem za-j dodelatva na 2 tedna zapora, povedništvo doslej še ne določenega hu-sarskega polka ter stopi s tem v aktivno avstrijsko vojsko. Umevno je samo ob sebi, da se nastane Battenberžan stalno v Avstriji. Z Dunaja brzojavlja se „Tagcsposti", da se bode ondu v kratkem pričela zgradba srbske cerkvo, posebej pa še nove ruske cerkve. Akademićno družtvo „Slovenija" na Dunaji ima v soboto dno 2. sušca t. 1. VIII. svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo kralja siamskega, na Angleško, da tamo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Knau b nadaljujejo svoje šolanje. Kraljevići govore Restauration „zum Lothringor", I„ Kobl- j angleški in so po 10 do 13 let stari. Vidi se, da ubožtvo pelje v telesno in markt 24. Gostje dobro došli! K obilni Spremljajo jih Siamci in Angleži. Četvorica duševno suženstvo. j udeležbi vabi ODBOR. j kraljovičev so zove: Kilyakara, Rabipatu- Tudi v Dolenji je večina Slovencev ; Drugi splolnji katoliški 8hod za vso ' nasak, Provitvatimoon in Chiraprovat. toda laška sapa jim jemlje besedo. — Bog Avstrijo, koji so preložili meseca novembra pomagaj ! — — — ! 1. I. na prihodnjo pomlad, bode na Dunaji Dne 28. t. m. ob 9. uri zjutraj na- 0d dne 29. aprila do 2. maja t. 1. Osno-pravi „Slov. Jez" v Biljani peto mašo za1 valni odbor vabi k obilni udeležbi avstrij-vse ranjke iz cesarjeve rodbine, popoldne j 8ke katoličane vseh dežel in narodov. Hudodelstvo. Učitelja Emila Morpurgo zaprli so zaradi necega nenaravnega hudodelstva. Morpurgo je baje doznal, da je prijavljen redarstvu ter hotel pobegnoti v Aleksandrijo. Zasačili so ga, predno se je ukrcal. Bil je učitelj na mestnej ljudskej šoli v novem mestu in učitelj na mestnej telovadnici. Žalostno, da se odgojitelj mladine tako spozabi 1 Kaj pa poreče slavni magistrat k temu svojemu zaštitniku ? Siamski princi v Evropi. Čez nekoliko tednov došli bodo siamski princi, sinovi ob 3 pa zabavni večer, pri katerem se bo igrala tombola v podporo „Briške podružnice sv. Cirila in Metoda, katera bo isti dan ob 2 popoldne imela 1. redni občni zbor. A. Ž. Domače vesti. Odlikovanje. Njeg. Veličanstvo cesar podelil je upravitelju ekonomata pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, Antonu pl. Pita, naslov iu značaj .računarskoga svetnika. Slovensko občinstvo opozarjamo še enkrat na velikansko veselico, katero priredi danes, 2. marca politično družtvo „E d i n o s t" v gledališču „Politeama". Veselica začno o V»9. uri, blagajna pa se otvori uže ob 8. zvečer. Ustopnico se dobivajo uže sedaj pri vseh slovanskih družtvih v Trstu, v kavarnah „Commercio", „Tedesco" in „Bott" ter v prodajalnicah gg. Žitka (Corsia Stadion št. 1), M. Ker- Darežljivost. Ravnateljstvo prve avstrijske hranilnice ukrenilo je občnemu zboru predlagati, da se iz dobička 1888.1. dovoli 60.000 gl. za dobrodelne namene in da bo od te vsote takoj izplača 40.000 gl. Vremensko prorokovanje. Mathieu do la Drome prorokuje za letošnji mesec marc naBtopno vreme: Veter in dež o mlaju od 1. do 9. Početkom te dobe dež in sneg v severnih krajih Evrope : vlrakej, Škotskej, Skandinaviji itd. Razmerno mrzlo na Tirolskem, Predarlskem, Bavarskem, v Švici in Piemontu. Vlažno in mrzlo vreme ob obalih oceana; jako nestalni vetrovi na Bevernem morju, v Kanalu in St. Jurskem kanalu. Stalen veter v južnem delu lijon-skega zaliva, nemirno morjo v marzeljskem pristanišču. Jonijsko morjo zelo nemirno, jadransko razburjeno. Težavno brodarenje ob severnej angležkej. —Slabo vreme o 1. krajcu od 9. do 17. Dež in veter. Občuten mraz na Francoskem, nenadni skoki v toploti v severnih pokrajinah, na obali oceana in Kanala. Splošno slabo vreme žeta (Piazza S. Giovanni) in Jeršeka (Cor- po vsej Evropi od 15. do 17. Močni ve-sia Stadion št. 21). Ustopnina je 50 novč,' trovi v vzhodnem in severnem morju, v za osebo. Lože stanejo za I. vrsto 3 for.,' Kanalu in oceanu pa 9., 12., 15. in 16.; za II. vrsto 2 for. Delalsko podporno drultvo imelo je včeraj zadušnico za pokojnega družtvenega pokrovitelja, nadvojvodo Rudolfa, v cerkvi sv. Antona novega. Sv. daritev služil je preč. gosp. kapelan Alič z asistenco dveh duhovnikov. Med božjo službo pel jo izborni družtveui pevski zbor pod vodstvom g. pevovudjo Kosovela. — Zadušnice udeležil so je družtvoni odbor z družtveno zastavo, prevlečeno s pajčolanom, mnogo članov, deputacijo „tržaškega podpornega in bralnega družtva", „družtva Avstrije", „družtva težakov" in mnogo druzega občinstva. — Presbiterij bil je prevlečen s črnini suknom. — Po končanej daritvi razšlo se je občinstvo tiho in v najlepšem redu. — Potrjen zakon. Nj. Veličanstvo cesar potrdil jo načrt zakona, katerega je sklenil deželni zbor tržaški glede nekaterih sprememb v določbah za pravico na lov. „Pro Patria" napravila jo v Rimu svojo podružnico, katorej jo na čelu bivši laški minister Bonghi. To je bajo tudi „patrijotizem". „Sokolski dom". Gospod inženir Oskar Smrekar, graditelj Ljubljanskega viharji v sredozemskem morju. Ob Korzi, Sardiniji in Siciliji morje valovito. Jadransko morje zelo nemirno v pravcu od se-verja proti jugu ; prav tako jonijsko morje* — V dobi ščipa od 17. do 24. (noč iu dan enako dolga 20. marca) več votra nego dežja v sredozemskem morju, veter in dež v sovernej Evropi. Sneg in močni vetrovi v goratih krajih. Močni vetrovi ob angležkih obalih. Srednji in vshodnji del sredozemskega morja jako razburjen dne 18. Morje valovito ob obalih Korze, Sardinije, Napolja in Sicilije. Slabo vreme ob obalih Algerije in Tuniza. Jadransko in jonijsko morje močno vznemirjeno. Nevihte v pokrajinah ob dolnjej Douavi in ob črnem in azovskeni morju. Dobro vreme v Evropi o dobi zadnjega krajca (od 24. do 31.). Vetrovi po Hovernem morju. Lahki vetrovi po sredozemskem in jadranskem morju in v arkipelu. Iz zverinjaka je predvčerašnjim ušel na Reki petnejstleten, dva črevlja dolg krokodil ter skočil v Rcčino. Živali Še niso dobili. Ako ni ta krokodil „raca", kakoršnih je bilo nedavno 13 krokodilov v Hamburgu P Sodnijsko. Težaki Ivan Cerovez, Fr. Bursič, Fr. Bassi. Matej Rosman in Ernest vodovoda, izrazil se je jako laskavo o g. j Primožič, vsi iz Trsta, bili so dno 27. pr, Hraskcga načrtu „Sokolskoga doma", rekoč, m. pred sodiščem, obtoženi hudodelstva (Mrcb in nora® stvari. O raznih prilikah govorili smo o novem zakonu za zavarovanje delavcev ter povdarjali važnost nove narodbe. V dopolnitev poprejšnih objav prinašamo torej tudi „objavo", katero je izdalo v tej zadevi c, kr. deželno namestništvo v Trstu. Objava se glasi: „Daje se s tem na javno znanjo, da se bodo osnovalo v provedenju § 12. zakona od dne 30. marca 1888, d. z. 1. 33, tičujočega se zavarovanja bolnih delavcev, za Primorje 13 okr. blagajnic za bolnike, katerih sedež in teritorijalna meja je določena v uastopnej meri in sicer, po jedna : a) v mestu Gorica : za okrajna sodišča mesto Gorica, okolica Goriška, Tomin, Boleč, Cirkno in Kanal; b) v Ajdovščini : za sodnijski okraj Ajdovščina ; c) v Gradiški: za sodnijska okraja Gradiška in Kormin; d) v Tržiču: za sodnijska okraja Tržič in Červinjan; e) v Sežani: za sodnijski okraj Sežana; f) v Komnu: za sodnijski okraj Komen; g) v Kopru: za sodnijska okraja Koper in Buzet; h) v Piranu: za sodnijski okraj Piran ; i) v Poreču: za sodnijske okraje Poreč, Buje in Motovun ; k) v Pulji za sodnjisko okraje Pulj, Lošinj, Cres, Krk, Volosko in Podgrad; 1) v Vodnjanu za sodnijsko okraje Vod- njan, Pazin in Labinj; m) v mestu Rovinj za mosto Rovinj in okrajno sodišče Rovinj ; n) v mestu Trstu za mosto Trst iu okolico. Po določbah 13. c. kr. zakona so Članovi okrajno blagajne za bolniko v prvej vrsti dotično osebe, katero delujejo v njonem krogu, ter so obvezano zavarovati se in niso zavarovane proti boleznim, pri kateri v §. 11. zakona navedenih blagajnic na postavno določeni način in iznos. Glede osnovanja okrajnih blagajnic za bolnike poživljajo se v smislu §. 31. c. k. zakona vsi dotični, kateri dajo delo, da objavio vse osebe, ki se imajo zavarovati, v kolikor vtemeljuje njih opravilo vdeleženje pri enej gori navedenih okraj nih blagajnic za bolnike, najkasneje do dne 10. marca 1389. potem svojo predpostavljeno politično okrajne oblasti, pri onej političnoj oblaBti I. instancije (okrajno glavarstvo ali mestni magistrat v katerega delokrogu so ima osnovati dotična okrajna blagajna za bolnike. Zavarovati bo imajo Bploh v smislu zakona vsi delalci in prometni urudniki, kateri imajo opravila pri tovarnah in livarnah. v rudokopih, n.i diljah, o spuščanju ladij v morje, ter kamnolomih in v napravah, katere pripadajo k temi opravili dalje v vsih onih obrtnih opravilih, katera RC raztežejo na vršitev stavb, ali v katerih se izdelujo ali rabijo razriesljivi (eksplozivni) snovi, i«to tako kjer se rabijo kotli na puro ali takšni stroji, katero gibljo elementarna sila (veter, voda, para, plin, razbeljen zrak, elektrika itd.) ali pa žival. Isto velja tudi o vseh delalcih in prometnih uradnikov, kateri imajo opravila pri katerem koli podvzetju, pripadajočem obrtnijskemu redu, ali pri kateremu drugemu podvzetju, ki se vrši obrtnijHko, dalje pri železnici in obalni plovitbi. Kakor delalce, odnosno prometno uradnike ima se zmatrati v smislu zakona tudi učence, dobrovoljce (volontGrje) in drugo osebe, katere nedobivajo zaradi nedokončane izobrazbo nobenega zuHlužka, ali nižji zaslužek. (Konec prih.) Bratje „Sokoli"! Podpisani odbor Vas vabi na družtveui ples, ki bodo 5. mar-cija t. 1. v dvorani „Tersicore" ulica Chiozza štev. 5. Bratjo Sokoli pridite v družtveui opravi ali pa v črne j obleki. — Na zdar! ODBOR. Tržno poročilo. Cen« *e raz urno, kakor «o prodajo mi dobolo bl.igo za gotov denar). Cenil cH for. do for. Sava Mocea....... 100 K. 141- 140.— Kio biser jako Una . n —— — Java „ „ „ . » —,— —.— „ 100. — 107.— „ srednja . . . n 101.-- 102. - » -.— Portoricco..... TI 119— 122.- San Jago do Cuba . n 133— 144.- Ccylon platit, fina . . n 125.— 128.- Java Malang. Kolena . » 106— 108— Campinas..... n —. - — .— Rio oprana .... n 110 - 112— n 105— 100— „ ttrednja .... n 103.— 103— Oasila-llgnea v zabojih . . D 31.50 82— • 400.- 4-M).— n 19— 20, - Papar Singapore ..... n 85— HO — n 70— "> 1.— Batavia...... n 8)— 81.— Flment Jamaika ..... rt 41— 42— Petrolej ruski v Hodih . . 100 K. 7.75 8— „ v zabojih . » 8.75 —. — Ulje boinba/no amorik. . M 86.— 37.— Lecce jedilno j. f. gar. H 38— 37.- dalrnut. h certifikat. . „ 88. - namizno M.S.A.j.f. gar, n 47— 49 — Aix Viergo .... n 02 — 03. - „ fino..... n 58 - 60.— Rožiči puljoSki ..... n 8. - 8.50 dalmut. h cort. . . n —.— —.— Smokve puljoško v sodih . /» —— ' —.— „ v vencih , n 15— 15.50 Limoni Meflina...... zaboj 3— .4— Pomeranče sicilijansko . . * 4— 5 — Mandlji Bari I.a..... 100 K. 83— 8 1 — dalin, I.a, b cort. n 84 - S5— Pignolli......... n 72.- 71— Riz italij. najflnoji • ■ • n 19.50 20.- „ srednji . . . . n 18.75 19.— Rangoon extra .... n 15.85 15.56 „ I.a..... n 18.75 14— Il.a .... m 12.50 12.75 Sultanine dobro vrsti . . t» 23.— 21— Suho grozdje (opaža) . . . n 15.- 16— Oibefce......... „ Kt.— 14,- Slaniki Yhrinouth I.a . . . HO d 12.- 13— Polenovko H redno velikosti n Mrt.- 39— veliko..... „ H4*— 35— Sladkor centrifug, v vrečah h cevtifik. . . . 100 K. 31.50 —.— Fižol Coks....... „ U.- 11.25 9.75 10— svetlorudeči .... ■ 9.80 10-- tonmorudefi . . . . 0.50 9.00 » 10.70 10.80 n 9.75 10— boli, veliki . . . . n 10.25 10.50 Koleni, dolgi . . . . ■ 8.75 9— „ okrogli . . . „ —. - — ■— mešani, Štajerski . . n 8.25 K.50 n 74.- 7« i— Poslano.*) G. podli st k ar j u „Prtdnedeljskega pisma", priobčenem v „Edinosti" 9. februvarja t. 1. štev. 12. Ne onečastim se ugovarjati Vašim sarkastnim podlim frazam, ter izzivati Vaše dirno-nemirno srce iz varnega zavetja spod male črke „u", akoprav ste mo mazali z vipavskem blatom, butnivai v me polno šmerjetsko inavho sarkastnih fraz. — Lep napredek sarkazma ! Kaj ne P — A, ni čuda, saj obstoja — — —, v kate- *) Za Stvari pod tem naslovom ja uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava v^luva. rem „nelvateii" sarka-tne vence marljivo pleto. Sarkastni predavanji: o oslu v N., o učitelju v D. provzročili sti mnogo smeha — zasmcha. Silentium ! Ex pravicoljub. Zahvala Podpirani ud „Delavk« ga podpornega družtva" se srčno zahvaljujem podpornemu družtvu, da mi je bilo veliko v pripomoček o mojej nevarnej dolgotrajni bolezni in se posebno se zahvaljujem gosp. zdravniku dr. Mandiču, da mi je bil v izvrsten pripomoček ter me obiskal tudi po dvakrat na dan. 1- 1 V Trstu, 2. marcija 1889. Gregor Istinič. Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). NajizbornejSe kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujejo najhujši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47. 10—10 Poslano. Kvvizde fluid proti kostobolu, staro, izkušeno domače sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena av. vr. gold. 1.— Pristen le z zgornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseli lt'Uarnah: pošilja po pošti vsak dan glavno skladišče : Kreisapotlieke Korneubug Dolnja Avstrija. (i) V Rojanu, kampanja Košuta št. 140 (nad šolami). Jutri v nedeljo, 3. marca odpre se nova gostilna, v katerej se toči izvrstno vino Martina Košute iz sv. Križa. Podpisani nadeja se, da ga počasti si. občinstvo z obilnim obiskom. Ivan Zaharia, poslovodja. Lepa prostorna soba v ulici Caserma daje se v najem. Cena jako nizka. Pobližje izve so pri uprav-ništvu našega lista. 3—3 NAZNANILO. Tem potem oznanjuje se čast. gospodi župnikom, da je bivša trgovina z cerkvenimi stvarmi „Garusa" v razprodaji in da morejo o tej priliki naroČiti si potrebnih cerkvenih stvari (v najboljem stanji) izpod tovarniške ceno. Prodaje ?e tudi veliko mizo in omaro primerne za knjižnice itd. Via nuova št. I Trst. 2-4 Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarničarja O. B. Ro-vis ozdravi hipoma vwak največi zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. steklenica. 10—10 O Z D co "-ji m —. s* s3 C f S « > S G U O « ® ^ © V & z * o i I I i I. I s * m o ® x 6 t • C ft « C E * _ O ° e s o a Z o - r * .M « * '-S •=» C — . J2 S > o. "Z c ■r> - rf -a KT - A - - o. o a> OC ® "S s-saP K joS o - s. ( m 2 $ "». = * >' £ r -< > 2 a * * * 0 E e * — »» o ■ M f t r e f O O C O O o U ' ,_I ,_, ,— — —' « oo •?! « 'X - c t- , • = Q o p- s « s - c * :S m « « Ml 51| s! o Brnsko sukno za elgantno pomladansko ali poletno obleko ▼ odrecklh po m. .T 10. to Jc 4 ourinjske vatlje vsak kupon z t 9V ffl'1. 4 30 i« tlu« 70 R<l. O iz ftuejfle 7H W pojil- 7-75 U jiiko rtn->r gold 10-50 l* mijinejia pristne ovčje volne kakor tudi sukno za povrinje sulo.ip, £uslj*no Sllklio, preplttono /. svil >, poletno 7.\ljano sukno, suV-.n.) za livrejo, tkanina iz niti. katere f« dajo pr,tti, lino in najtin-jSe Crno sukno za salon obleke Itd. itd. pošilja proti poviatju Iznosa reelna in sclidna, jako dobro pot ana tovarniška zaloga sukna SIEGEL IMHOF v Brnu Brilnnl. izjava! Vsa kupon j® dolg 3 10 m. in Bimk 130 ctrn., torej zadostuje popolnoma za kompletno obleko za ?i>spode. Tudi 8« dajo kolikor metrov se 2ell .lamSi se, da se odpi f lje natanSi o bl-.jjo po izbranem uzorcu, Uzorci zastonj in franko. 4 — 30 P aštilo Pranzoni, katere se užo 27 leti vporabljajo, so izvrstno sredstvo proti kašlji, hrapavosti, bolezni v grlu, katarju (tudi kroničnemu); posebno se preporoda j o učiteljem, pevcem, govornikom i. t. d. Škatljica velja 25 kr. Prodaja „Premiata Farmacia Franzoni" vi a Nuova v Trsta ; Pontoni in Cristofoletti v Gorici. 10—5 1'ošilja blago d<>bro spravljeno in poštnine prosio! Visokočastiti duhovščini pi iporot'aai k«i vljudno poilpicoui v nnpravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineS-kega srebra in i/, medenine najnovejšo obliko, kot monstranc, kelihov, svetlinic In svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi d« se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d.i ».o mi jo predložil naert a 24 Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli St. 17 Staro reči popravim, ter jih a-ognji pozlatim in posrebrim. Č«. gg. naročniki naj mi blagovole poslati iste nefrankovane. ^4—5 1'osllja blago dobro spravljeno In poštnino prosto! —a kj—B—o iiiin—MiMiiiiiiii 11 n ili um i ■ Brnsko sukno Filip Ticho, Brno, Krautmarkt 21. razpošilja za tlegantno ] o-mkdatiskottli pol« no obleko proti povzetju ali gotovem plačilu. 1 — 15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za motko opravo dovolj, dobro vsti, ?n samo .... for. 3.50 I odrezek metr. 3.10 fin, vr za sumo for. 5.-I odrezek metr. 3.10 najliit vr samo for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (zn možko Mik n j o) čist, vol for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna, čistu volna za k> mp et salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko. D f- o> cc H >e - to • •i> UJ- .= t* rts 73 a O* s X 4 rs Oz-B I cc m < C/3 P Ctf feJD "S Nič več kašlja! Prsni 6aj n- pravljen pu lekarničurju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kiielj, Še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh fctniui in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čuj jo sestavljen iz samih rastlin in čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za S dni OO n. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za jirestenje života in proti madi'ona iz soka toke posebne ros'll'ie. katerih uspeh je v lik, posebno pri zaprtem truplu, žuloiičtiih boleznih itd. in lahko uživajo o vsakem ćasu br> z obiira na dijeto, ff^iin Škatlja volji« 30 Mold. P luž ter in tud tinktura proti k 'i rji m očesom in debelej koži — cena 3 pluštrov za kurja očosu SSO moldov — Enu steklenica tinkture 40 soldov. Edtnn zalogu v Trstu v lekarni IIOVIM, v Gorici v lekarni C r i sto (o 11 e 11 i ln Pontoni. 10-10 V lej lekarni govori sc tudi slovenski. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlogu v bankovcih od od 50 sobi do vaacega ztosku vsak dan v t'ilim rivzuti nraznikov, in io od 9-12 i.re opohidiiH. Ob r. d-l,aii pji od 10 11 ure zjutraj. Obresti na knjižice..........4'i °r Plačujt vsak don od 9—12. ur«opoiudrn». 4 Zneske od r>() pi j. precej, od 50—100 ic treba 1 dan odpovedati, M0—1000 il dni in Čez 100U pa 5 dni poprej. Eskomptuje ni nji-*e domicilirane na'tržaškem trgu po .... . ... ' »» Posojuje na itržavne pupi rje avstrn-ogr«ke * ° d . 1000 gl I. po........5/4„ C- „ ? 2'/, B Vrednostnim papirjem, glasofiim na napoleone, kateri so nahajajo v okrogu, pri pozna se nov. obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobra, 20. oktobra in 18. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, ltoko, kakor za Zagrob, Arad, Bozen. Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljane— brez troSkova Knpnja in prodaja vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovfonje kuponov pri odbitku l%o provizijo. Predujmi. Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Bor-linu ali v drugih mostili — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejomajo so v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni donar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 18. oktobra 1888. 5—24 pri vseh boleznih na želodcu. Kwizda-ja c. k. izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-neje pred in po velikem trudu in po delu dajo kon ju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40. K W I Z D E Neprecenljivo dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, Blabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem . . vl , ... . v . pehanju, koliki, želodom koriiobursk /Jviiiore(liliii prašek kataru, gorecice Irzavci) pri * proobilnej produkciji slin, ru-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) za konje, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno živinorejn krč v reTod7uVzabasanji7pre- prašek, je vsled mnogoletne izkušnje iz-obilnosti jedi in pijač v želodcu vrstno sredstvo proti slabemu tUKU. mol-. Varnost, znamka proti glistam, bolezni na vra- ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena niči in jetrih in tudi proti zlati žili ali liimoroj- ,ua|i gkatljici 35 kr., veliki 70 kr. dam Cona steklenici je z nakazom vred »amo . . __.__, 40 nov., valika stokenica samo 70 nov Glavni Kwi/dc krepCa.|OCa krma Z St konj© zalog ima! lekarničar „k angelju varhu" Kari Brad/ Kremsir, Morava. Marijaceljsko želodčne kapljico niso tajno sredstvo. Doli, iz katerih obstoji, oznanjoni so na v.-akej steklenici priloženemu poduku za vporabo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. V I rntlu t Lekarna: Antonio Suttina — Lekarna : de Leitonburg, ali' Ercolo triofanto — Lekarna : Eduard do Loitonburg, alla Saluta. — Lekarna: A. Praxmayor, al duo Mori — Lekarna: Pletro Prendini, alla Fontana Impe-riale. — Lekarna: Benedetti Saraval, al Amazone Trioinfanoe. — Lekarna : Betiedeto Vlach Mlniussi, alla Corte. — Lekarna : dr. Vittorio Serravallo al R dentore (glav skladlS ) — Lokama: Biasoletto all'orso nero. — Postojna: Lekarna Fr. Baccarcich. — Sežana: Lekarna Phllipp Rithchel. — (Svarilo ! Pristno Marijaceljske želodčno kapljico ponarojujejo in posnemajo so mnogovrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter iuora biti na vsakem priloženom poduku za vporabo razun tega opomnjeno, da jo bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a I Kremericah (Kremsier). Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! najnovejo kon* strukcije v raznih velikostih. 20—1 Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za tnršico, sejalnikc, pluge itd. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezilnice za krmo v največji izbori, izvrstno narejeno, po najnižji tovarniSki ceni. Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 Katalogi ln vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj In franko. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki so iščejo in dobro plačajo. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. in govedo za brzo pomoč onemoglo živine in pospeševanje rejo. — V zabojih po 6 iu 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizdc Vase lin a za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde lep za kopita (nmeteljni rog). 1 drožič 80 kr. Ktvizde c. kr. priv. prašek za des-infekcijo hlovov, gnojnic, ob onem izvrstno sredstvo za vezanje gnojue soli. — 1 omot po i/s kg. 15 kr.; »/* zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. Kwizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 63 kr. Kwizdc milo za pranje domače živali, kositrova skatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova skatlja po 5100 gramov gld. 1.00. 4—2 (L) Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po r°šti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg F ran z Joli. Kwizdn, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj 'za živlnozdravniake proparuto. Tiskarna Dolenc v Trstu.