CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE • KiOt uvod v razgibanejšo predkon­ gresno dejavnost organizacij Zveze komunistov v celjiskem okraju so i>i- la v zadnjem tednu v Celju, -Šošta­ nju in Krškem tri bazenska posve­ tovanja (komunistov, ki jih je na pobudo (izvršnega komiteja CK ZKS sklical okrajni komite ZKS Celje. Y Celju so se abrali komunisti celj­ skega, išmarskega in šentjurskega območja, v Šoštanju predstavniki mozirste, žalske, konjiške in velenj­ ske občine, v Krškem pa so zboro­ vali predstavniki laške in posavskih komun. Posvetovanja so poskušala temeljito oceniti dosedanja prizade­ vanja organizacij Zveze komunistov in njihovo vlogo v našem družbe­ nem življenju, hkrati so bila ne­ dvomno velik prispevek k jasnejši orientaciji našega nadaljnjega raz­ voja. Tako so povsod poudarili, da morajo organizacije Zveze komuni­ stov prisluhniti problemom v delov­ nih organizacijah in komunah, da si morajo prizadevati za čim popol- nejk^ uveljavitev ustavnih načel v praKsi ter da morajo povsod, kjer­ koli delajo, postaviti Človeka U^n njegove probleme aa prvo mesto. PRED SVETOVNIM DNEVOM ZDRAVJA jS TUBERKULOZO NI PREMIRJA s tem geslom se spominjamo le­ tošnjega svetovnega dneva zdravja. Marsikomu se bo zdelo geslo izred­ no ali celo odveč. Saj se vendar že dolga leta govori o borbi proti tu­ berkulozi, o velikih uspehih, ki jih je ta boj dosegel! slišijo se že celo glasovi, da tuberkuloza ni več no­ ben problem, o katerem bi se izpla­ čalo še kaj veliko razpravljati. Imamo protituberkulozne dispan­ zerje in bolnišnice za tuberkulozne bolnike, imamo izvrstna zdravila, s katerimi se vsak lahko brezplačno pozdravi v bolnišnici in doma za­ stonj, skoraj nihče več ne umre za tuberkulozo — kaj pa še hočemo? Vse to je res, vendar je vse sku- >aj še premalo, vkljub vsem uspe- lom, ki jih je dosegla naša proti- tuberkulozna borba, v katere prvi vrsti so jprotituberkulozni dispan­ zerji. Mogoče so nas prav ti uspehi za­ slepili, da ne vidimo več, kako ve­ lika naloga je še pred nami. Proti- tuberkulozna borba je dosegla, da je danes tuberkuloza pri nas na 9. mestu med vzroki smrti, med tem ko je bila pred 15 leti še na prvem mestu. Istočasno in kljub vsem naporom zdravstvene službe pa ugotavljamo, da je število novo obelelih vsa leta na isti višini. Vsako leto registrira­ mo v Sloveniji preko 3.000 novih tuberkuloznih bolnikov, med tem ko se je umrljivost zmanjšala za od leta 1950, ko je bila 7,9 na 10.000, leta 1960 že samo 2,34 na 10.000 v Sloveniji. Vendar to ni bilo za uspeh borbe proti tuberkulozi. Naš cilj in naloga je zmanjšati število obolenj za Tbc na minimum, umiranje za tuberkulozo pa izbri­ sati. Naloga pa je preobsežna in pre­ zahtevna, da bi jo mogle obvladati samo protituberkulozne ustanove. Pri tako obširnem delu morajo po­ magati vsi. Ta uvodni del sestavka, ki nam ga je pred »svetovnim dnevom zdrav­ ja« posredoval dr. Hribovšek, ob­ javljamo kot uvod v praznovanje tega dne. V prihodnji številki bomo objavili nadaljevanje tega zanimi­ vega in tehtnega prispevka na naši problemski strani. VEČ ODGOVORNOSTI v torek je bilo v Krškem bazen- skd posvetovanje vodilnih komuni­ stov iz občin Brežice, Krško in La­ ško. Posvetovanje je sklical okrajni komite ZK Celje in je uvod v pred­ kongresno dejavnost komunistov. Posvetovanja sta se udeležila tudi Franc Kimovec-žiga ter Riko Jer­ man. V razpravi so nakazali problema rudnikov Senovo in Laško, kjer so zaloge premoga že skoraj izčrpane ter se postavlja vprašanje kam z de­ lavci. V Senovem so nameravali gra­ diti cementarno, za katero je v oko­ lici dovolj surovin. Kljub temu, da bi bila cementarna visoko produk-^ tivna in bi bila tudi investicijska vsota dokaj nizka, le ta ni bila odo­ brena. Rudnik Laško je v še bolj kritični situaciji, ker ima zalog pre­ moga le še za 5 ali 6 let. Problem zaposlitve delavcev bi lahko delno rešili z gradnjo plavnice gline, ki je uporabna v keramični in papirniški industriji. Veliko so govorili tudi o proble­ mu surovin za papirniško industri­ jo. Izvažamo velike količine lesa, za katerega dobivajo podjetja visoke premije, pri tem pa domača indu­ strija ne more dobiti dovolj suro­ vin, čeprav nam prinese izvoz celu­ loze petkrat več deviz kot izvoz lesa. Postavili so vprašanje, zakaj nihče Med razpravo o kmetijstvu so ugo- ne odgovarja za velika prekoračenja investicijskih vsot. tovili, da so si problemi v vseh šti­ rih občinah podobni, vsaka pa jih rešuje po svoje v svojih lastnih ok­ virih. Potrebno bi bilo, da bi jih re­ ševali skupno, na področju vseh šti­ rih občin. Predlagali so tudi, da bi vskladili kriterije, po katerih dode­ ljujejo preživnine kmetom, ki so dali zemljo zadrugam. Tudi v šolstvu je položaj kritičen, saj v vseh štirih občinah primanj­ kuje šolskih prostorov. Proračuni občin krijejo komaj osnovne potre­ be, za investicije v nove šolske ob­ jekte ali za adaptacijo starih šol pa je premalo sredstev. Podoben je položaj nekaterih ob­ čin v zdravstvu. V občini Laško ima­ jo na primer le tri zdravnike, ki morajo skrbeti za 19 tisoč prebival­ cev. V gospodarstvu bodo na primer v letošnjem letu znašale investicije v laški občini 3 milijarde dinarjev; za investicije v zdravstvo pa ni pred­ videno ničesar. Stanje strokovnih kadrov je v vseh štirih občinah kritično. Ugoto­ vili so, da kadri, ki jih štipendirajo, ne ostanejo v svojih občinah, pač pa odhajajo v bolj razvite kraje, kjer so pogoji dela boljši. Zato so manj razviti kraji kovačnica kadrov za bolj razvite, namesto da bi bilo obratno. Vse preveč strokovnjakov je zaposlenih v raznih administra­ tivnih službah, medtem ko jih v ope- rativi ni. Tovariš Franc Kimovec je na kon­ cu dejal, da je razprava premalo posegla v medsebojne odnose med ljudmi, ki se manifestirajo v orga­ nih družbenega in političnega sa­ moupravljanja. Dejal je, da če ho­ čemo doseči pri ljudeh razumeva­ nje, jim moramo natočiti čistega vina. Če bo tako, ne bo prihajalo do raznih neljubih dogodkov. Ob zaključku posvetovanja je predsednik okrajnega odbora SZDL Jože Marolt poudaril, da je to po­ svetovanje šele začetek mnogo šir­ ših razprav, ki naj bi jih vodili ko­ munisti med ljudmi. L. S. VEC SREDSTEV ZA DRUŽBENI STANDARD Bazensko posvetovanje komu^ni- stov celjske, šmarske in šentjjirske občine, ki je bilo v ponedeljek v Celju in je trajalo ves dan, je po­ svetilo največ pozornosti nadaljnje­ mu razvoju samoupravljanja in njegovi materialni osnovi, vpraša­ njem družbenega standarda in zdru­ ževanja sredstev za pomembnejše investicije, medtem ko so v razpra­ vi osvetili tudi nekaj konkretnih problemov delovnih organizacij ob­ močja našega okraja. Tako je že v uvodnih mislih sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje ing. Andrej Marine poudaril, kako napak je, da v večini delovnih or­ ganizacij ne ocenjujejo pomena de­ lavskega samoupravljanja tudli z gospodarskega vidika. Hitrejši raz­ voj neposrednih oblik samouprav­ ljanja lahko namreč v nrfiogočem pripomore k hitrejšemu gospodar­ skemu napredku — zatorej mora lx)rba za dobro gospodarjenje v na­ ših delovnih kolektivih postati hkra­ ti tudi borba za pravilne in dobre odnose. Žal pa je pri ocenjevanju pomena delavskega samoupravlja­ nja tudi v celjskem okraju še ved­ no precej napačne prakse: v neka­ terih delovnih organizacijah se de­ lavski sveti in upravni odbori izgmb- Ijajo v drobnjakarskih, prav nič po­ membnih razpravah, drugod pa spet ocenjujejo samoupravljanje zelo formalno in ga omejujejo samo na ol>či«sno obveščanje članov delovne­ ga kolektiva o že sprejetih sklepih in stališčih. O družbenem standardu, o njego­ vem i'azvoju in pomenu, so udele­ ženci posvetovanja povedali veliko zanimivih misli. Tako so poudarili, da živimo v č^su, ko je standardu delovnega človeka treba pvosvetiti več pozornosti. V ta namen je treba odločneje razvijati terciarne in osta­ le dejavnosti, v katerih občan za­ dovoljuje svoje potrebe. Napačno je prepričanje tistih, ki trdijo, da je možno zibrati ta sredstva samo s spremembo strukture delitve narod­ nega dohodka. To je sicer res ena izmed možnosti, druga prav tako pomemhna pa je borba za zvišanje mase narodnega dohodka sploh. To pa je možno doseči samo z veliko prizadevnostjo delovnih kolektivov. Ko so na posvetovanju razprav­ ljali o Združevanju sredstev za po- meniibnejše investicijske objekte, so menili, da ho treba čimprej zagoto­ viti dva osnovna pogoja za uspeh tega načrta: to so holjši, jasnejši programi dolgoročnih investicijskih potreb in smoternejiše poslovanje bančnega sistema. Prvi pogoj je po­ treben zavoljo tega. da lx)do delov­ ne organizacije v programih našle tudi svoje investicijske potrebe, za­ gotovitev boljšega poslovanja banč­ nega sistema pa bo prav gotovo po­ večalo zaupanje v smotrnost teh na- ložh. Kot smo že omenili, so udeleženci posvetovanja!, razpravljali iud!i o nekaterih komkretnih problemih svojih delovnih organizacij. Tako so se v razpravi oglasili predstavniki celjske emajlirke, cinkarne, žele­ zarne Štore in nekaterih drugih ko­ lektivov, ki pa jim je marsikdaj zmanjkalo samokritičnosti. Bazenskega posvetovanja konau- nistov za območje Celja, Šmarja in Šentjurja sta se udeležila tudi čla­ na Centralnega ikomiteja Zveze ko­ munistov Slovenije tovariš Stane Kavčič — ki je s tehtnim prispev­ kom sodeloval tudi v razpravi — in tovariš Franc Simonič. S PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V Širini dela - jamstvo za uspeh Uvodne misli na torkovi plenarni seji članov okrajnega sindikal­ nega sveta v Celju, ki je bila pod vodstvom predsednika VLADA CREŠNIKA posvečena vlogi in metodam dela sindikalnih orga­ nizacij, je posredoval tajnik sindikalnega sveta za celjski okraj, IGOR BELE. t Kakor poročilo, tako je tudi raz­ prava odprla niz problemov, ki se prav v zvezi z vlogo ter metodami dela sindikaliiih organizacij pojav­ ljajo v zadnjem času. Četudi je bil plenum v glavnem posvečen analizi problemov, ni izostal poudarek us­ pehov, ki so jih sindikalne organiza­ cije dosegle. Tudi teh ni bilo malo; lahko celo trdimo, da jih je bilo ve­ liko in da jih ne kaže pozabiti v času, ko govorimo, da se mora tudi delo sindikalnih organizacij pribli­ žati novim zahtevam in potrebam, celotnemu družbenemu dogajanju sedanjega časa. Zavoljo tega lahko preživele oblike sindikalnega dela kvečjemu zavirajo prizadevanja za dosego lepših in boljših rezultatov. Hvaležna je ugotovitev, da so se obravnave te zelo zahtevne proble­ matike lotili najprej sindikalni ak­ tivisti, tisti, ki s temi vprašanji ži­ vijo in jih zato tudi najbolje po­ znajo. Ce bi hoteli iz izredno plodne raz­ prave in uvodnega poročila povzeti najbolj značilne misli, potem bi mo­ rali zapisati, da se morajo zlasti os­ novne sindikalne organizacije v več­ ji meri nasloniti na svoje člane in tako podreti plot, ki je marsikje na­ stal med sindikalnimi funkcionarji ter člani. To hkrati pomeni, da je treba izvajanje sindikalnega dela prenesti na ves kolektiv, uveljaviti kolektivno odgovornost in zato tudi v najširšem krogu obravnavati ter reševati naloge in probleme. Ozkost dela sindikalnih organizacij se je marsikje hudo maščevala. Zaradi nje so sindikalne organizacije v pre- nekaterih primerih izgubile iz rok iniciativo, niti niso znale in mogle usmeriti hotenja kolektiva in po­ dobno. Prav so dejali tisti, ki so po­ udarili, da bi bilo napak, če bi iskali vzroke za pomanjkljivo delo sindi­ kalnih organizacij v vodstvih (up­ ravnih) delovnih organizacij, itd. Bolje je, če bi v teh primerih ana­ lizirali svoje slabosti in si z delom, pravilnim tolmačenjem stališč, po­ znavanjem celotne problematike ustvarili ugled in mesto, ki sindikal­ ni organizaciji, kot mo^čni politični silnici tudi pripada. V razpravi je slej ko prej prišla do izraza zahteva, da morajo biti vse težnje usmerjene v krepitev os­ novnih sindikalnih organizacij, ki morajo imeti svoje delovne progra­ me, vsklajene s potrebami in poseb­ nostmi kolektiva. Za delo teh orga­ nizacij ni moči dati receptov; tu ni šablon, ki bi jih lahko prenašali iz enega v drug kolektiv. Delo sindi­ kalne organizacije mora biti odsev razmer in prizadevanj celotnega ko­ lektiva. Seveda pa gre prav tako za uveljavitev sindikalne organizacije, ki se bori za lepše in boljše življe­ nje, za napredek in ki zna prisluh­ niti ter upoštevati vsa pozitivna stremljenja svojih članov. M. B. PROGRAMI INVESTICIJSKIH NALOŽB MJ BODO REALNI V Šoštanju so se na bazenskem posvetovanju zbrali vodilni komunisti mozirske, velenjske, žalske in konjiške občine. Med gosti pa sta se tega pomembnega predkongresnega razgovora ude­ ležila tudi sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slo­ venije Miha Marinko in član CK ZKS Janko Smole. Tudi na tem posvetovanju so bili problemi gospodarstva — zlasti in­ vesticije in delitev dohodka — glav­ ni predmet debate. Tako so pouda­ rili, da je tudi na območju celjske­ ga okraja v industriji še veliko ne­ izkoriščenih rezerv. Menili so, da je polno izkoriščanje kapacitet eden od osnovnih pogojev za dvig narod­ nega dohodka in s tem tudi za iz­ boljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Razumljivo je. da so predstavniki velenjske komune veliko razprav­ ljali tudi o investi^cijski politiki. Znano je namreč, da bo moralo tudi Velenje samo prispevati del sred­ stev za nekatere velike investicijske naložbe — energokemo kombinat in velenjski rudnik — ki so sicer šir- šeea oomena. Zato se zdai rp«ino v|)rašuj(Mno. kje bodo našli sredstva tudi za nekatere komunalno objek­ te, ki jih v komuni nujno p(*trclMi- jejo. Gre predvsem za pekarno in vodovod. V žalski občini so zabeelžili naj­ večji odstotek števila zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 25 tisoč dinar­ jev, v okraju. Zanimivo pa je. da so v zvezi z živahnejšimi razpravami o znižanju tega števila imeli prav v tej komuni najmanj problemov. Ne­ dvomno gre velika zasluga za to ])rav organizaciji Zvezo komunistov in drugim subjektivnim silam v Žal­ cu, ki so med delovnimi ljudmi zna­ le utrditi mnenje, da prizadevanja za zvišanje osebnih dohodkov ne morejo biti samo socialna, temveč predvsem ekonomska akcija. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Magda Kočar: Nujnost ra­ sti terciarnih panog # Razprave o občinskih sta­ tutih na Šmarskem in v konjiški občini # Nagradno žrebanje »Celj­ skega tednika« — Moped na Kozjansko # Kako smo vas naaprilili # Tretji teden slovenske dra­ matike v Celju # O politiki štipendiranja # Beseda ol>čanov — novice iz naših komun V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Reportaža iz podzemlja 9 Problem v žarišču # Roman, slikanica, memoar- ji, zanimivosti CELJE, 3. APRILA 1964 Št. 13 Cena 20 Leto XVL Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje >Celjski tTsk<. Ured­ ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre­ sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč­ nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dia OPRAVIČILO Ni bila prvogprilska šala, ko smo v zadnji številki napove-- dali vrsto sestavkov, ki pa jih tokrat ne boste našH na naših straneh. Kot ste lahko že opa­ zili, smo tokrat izjemoma ted­ nik izdali le na 8. straneh in to zaradi trenutne preoblože- nosti tiskarne. Bralcem in na­ ročnikom se bomo ob prilož­ nosti oddolžili z obširnejšo številko tednika, za tokrat pa Drosimo razumevanje. Uredništvo SEJA SKUPŠČINE V KONJICAH Danes je bila v sejni dvorani ko­ njiške občinske skupščine seja ob­ činskega zbora in st^ja zbora delov­ nih skupnosti. Na seji občinskega zbora so od­ borniki razpravljali o predlogih sve­ tov in komisij med drugim o kme­ tijstvu in gozdarstvu v občini, o ko­ munalnih zadevah in urbanizmu in o statutih delovnih organizacij in okraja Celje. Na seji obeh zborov so odborniki razpravljali o reševanju raznih pro­ blemov in vprašanj borcev NOV in invalidov ter o vprašanjih splošnih in notranjih zadev. Na koncu seje so odborniki sprejeli odgovore na vprašanja s prejšnje seje. B OD 2. DO 12. APRILA V začetku aprila za nekaj dni iz­ boljšanje, sicer nekako od 4. aprila dalje nestalno s padavinami in ohla­ ditvami. Sneg včasih do nižin, a ob razjasnitvah slana. TRI BAZENSKA POSVETOVANJA KOMUNISTOV V OKRAJU: i KOMUNISTI NAJ ODLOČNEJE PRISPEVAJO K REŠEVANJU POMEBNIH DRUŽBENIH i VPRAŠANJ