Interpelacija Božidara Raiča in tovariseu stavljena visokemu Stajerskemu deželnemu odboru, glede namešSenja učiteljskih mest v Ptujskem niževi gimnaziji 8 pro- fesorji, kteri ne znajo slovenski. Osaovaaje štajerskega vojvodiaskega realaega aižega gimaazija (pozaeje aižega gimnazija) v Ptuji bilo je po dogovoru med mestaoj občiao Ptaj ia štajerskim deželaim odboroai skleaeao mesecajal. 1869 ia šolsko leto 1869/70 pri dovoljaem pobajaaji gimnazij otvorjea. Za pokritje potrebščiae tega učilišča plačaje Ptujski okraj vsako leto 500 fl.., državaa podpora zaaaa aa leto o500 fl , učaiaa ia vfepiejemaiaa vrže po priliki 800 fl. ia meajek x>n 8100 fl. pokriva deželaa zaklada. Ta zavod je ustaaovljea s tem podkrepljenjem, da potrebam južaozbodaega dela štajerskega zadovoljava. Ozirorn aa sloveasko bivalstvo tega dela vojvodiae štajerake bilo je po pravici pricakovati, da se ta učai zavod aamesti s takimi učitelji, kteri zaajo oba deželaa jezika. Učiteljaki zbor spolajeval se je polagoma ia aastavljeai so bili tudi učitelji ziaožai sloveaščine, kar jo pogledom na večiao aoeacev se vsema pravo bilo. Tako seatavljeao učiteljstvo dobivalo je več let zaporedoma prizaaaje od deželaega šolskega sveta; dijaki tega zavoda so dobro aa- firedovali ia aiaogo jih je bilo aa drugih učiiščih med najboljšiaii. Ali visokemu štajerskemu deželaemu odboru se je boljše zdelo sloveaake profesorje sčasoma odpraviti ia jihova ačna mesta popolaiti s Tirolci, kteri aiti besefee sloveaski ae umejo. Tako je^ bil pred dvemailetoma marljivi profesor (g. Žitek), ker je aaAorist svojemu aaroda delal, iz službeaili obzirov iz Ptuja v Ljubao premeščea, od oaega deželaega odbora štajerakega, kteri je izvoljea bil za vso vojvodiao ia kteri bi moral državne osaovae zakoae spoštovati. V Ptuj spravili so profeaorja, kteri je pri deželaem višem gimaazjji v Ljubaem ,,nemožea" postal ia je bily iz službeaih obzirov prestavljea na spodaje Štajersko, kot Tirolec nezaajoči sloveaski. To dvoje premeščeaje stalo je deželao mošajo 1000 fl. Dosedanji začaaai voditelj (G. Hubad) tega zavoda, prosil je potem, ko je tri leta vodstvo Ptnjakega aižega gimaazija pridao oskrboval, za drugo mesto ia je tudi dobil. Ravaateljstvo bilo je sedaj podeljeao zopet Tirolcu, ne zaajočema sloveaski. Tudi je ta ravaatelj (gosp. Tschaaet) samo iz zgodoviae ia zemljopisja preskušaa, akoprem se pri vseb razpisib, aakolikor se še vršijo, razve tega izpita še vedao usposobljeaje zahteva v nekem drugem predmetu. Povedati je, ka je to mesto bilo spolajeao brez razpisa. Iz nekih obzirov na tega ali oaega sprejel ie bil jedea učitelj več, aegoli bi pri pravem aameščeaji potrebea bil. Vsled aajaovejšega spreraeaa seatavljeao je ačiteljatvo Ptujskega aižega gimaazija iz dveh zgodoviaarjev, dveh realistov, treh jezikoalovcev, jedaega verstveaika in jednega črtoia lepopisca. Tore stroke so ovde zastopane, kakor v aijeaem drugem zavodu obširne cesarjeviae. Pouk v slovenščiai pogreša izpitaaega učitelja ia je od postaaka tega zavoda zvečiae prepaščea matematikom ia prirodopiscem. Razmislivši aavedeae razloge stavljarag visokemu deželaemu odboru vprašaaje *. „ J e 1 i isti kaai — v nasprotji sčlenora 19.državaili osaovaih zakoaovod 21. dec. 1867, v aaspr otj i s štaj ersko deželao ustavo od 30. dec. 1849, kder § 3 pravi: v vojvodiaiživoča aaroda sta jedaakopravičeaa in iiaata aeurazljivo pravo aa varovaajo ia gojitvo svoje aarodaosti ia jezika, — v aasprotji s pr a vednostj o in pravionostjo proti sloveaskiai deželaaom — še aadalje tako postopati?" Gradec dae 22. aeptembra 1884. Raič, 1. r., Kakovec, 1. r., M. Vošajak, 1. r., Jermaa, 1. r., Dr. Radaj, 1. r., Dr. Šuc; 1. r.