Veleselmska številka
LETO
LJUBLJANA, 19. AVGUSTA 1924.
STEV. 39.
MABOČNIMA-^A JVC051A-
VlJO ČETRTLETNO DIN I5' C6LOL.ETNO DIN-60/ZA-IN02EMVTV0 7E-D0DATI POJtNINO/OGLAJI PO CENlKV/ POSAMEZNA
Številka - po din rgo-
POŠT. ČEK. RAČ. 13.133
OR1UNA
Mi (ilsi 0RJ8BI n Mio
sklicuje
Zveze ljubljanskih ORJUN
Politična situacija in Oriona.
s
21. f. 1. dl I ni
Vsakemu bo še v živem spominu, s kakšno žilavostjo je nam nasprotno časopisje vzdrževalo in razširjalo trditev, da je Orjuna nekako orodje bivše vlade, še posebej rečeno Pribičevičeva klika demokratske stranke. V tem časopisju smo bili dnevno naznačeni kot opričniki, plačanci, sužnji, hlapci itd. vlade Pribičeviča, Žerjava in bogsigavedi katerih mogotcev še. Ni ga bilo političnega nasprotnika, ki nebi bil prepričan o resničnosti te trditve. Ti nasprotniki ki so si predstavljali Or-iuno kot organizacijo, ki se nanjo ^siple iz blagajne kar curkoma zlato siromašnih davkoplačevalcev. Pa ne samo naši nasprotniki, še celo precejšen del našega članstva je bil ln je mnenja, da je uživala Orjuna nekako posebno moralično in gmotno zaščito bivše vlade.
Zaman smo se mi trudili, da bi v našem bornem časopisju ovrgli dnevih laži, ki so iz nam sovražnega tabora preplavljale naše pokrajine. Zaman smo kazali na našo revščino in nase nesebično požrtvovalno delo. preveč je bilo klevetnikov, poznali Jn verjeli so nam samo naši sodelav-C), ki so nam pomagali v nehvaležnem narodu opravljati sisifusovo delo.
Poglejmo pa si še enkrat situacijo Orjune v prejšnjih dveh vladah. Samo zlobnež in moralno pokvarjen človek more trditi, da nam je bila samoradikalna vlada naklonjena, da nas je še celo podpirala. Komu niso se v spominu naši najodločnejši nastopi proti eksponentoma te vlade v Sloveniji Hribarju in Lukanu? Kdo more zanikati silno mržnjo in sistematično gonjo teh dveh gospodov proti naši organizaciji? Bil se je M za obstanek in zmagala je poltena stvar nad korupcijo, zmagala ie Orjuna. V tej borbi pa se je Orju-na krepila in dobiia poguma za Polnejše svoje delo. Kdo si drzne to-
v tej dobi govoriti, da je bila Orjuna podpirana od vlade?
Veliko težje stališče so imeli naši oratje v dobi samoradikalne vlade Sirom Vojvodine, Srbije, Stare Sr-oije, — Bosne in Hercegovine. Nih-j-e ni provzročil naši organiciji toli-Ko gorja v teh pokrajinah, kakor sanioradikalni režim. Radikalna stranka je postavila proti Orjuni Organizacijo srbske nacionalistične nuadine, takozvano »Srnao«, v ka-.eri je zbrala izmeček srbskega de-. a našega naroda, ki ga je dobro pla-pvala in pognala v krvavi bratomorni boj. Polnile so se ječe z lta-'tfni zvestimi, padle so prve žrtve, oda tudi tukaj je zmagala ideja nad P|acano podlostjo. Danes je »Srnao« Sramota za Radikalno stranko, je fnoj, ki bi se ga rada otresla. Srnao Jo pred rasulom, Orjuna v polnem razmahu.
Ostane še Hrvatska, kjer je bila Orjuna na milost in nemilost izročena Radičevi sodrgi in blokaškim banditom Hanao, ki se jih je sam Radič v svojem glasilu sramežljivo otresal. Orjuna je šla v tej dobi svo-ravno pot naprej, prestala je zma-Konosno vse težave svojega mladega obstanka in kar je glavno, znala se ogniti vsem partijskim Sirenam. ^Kdor ni zasledoval točno razvoja našega pokreta, ta je mišljenja, da Sc je politična situacija bistveno Spremenila, kakor hitro je nastopila ^oalirana vlada takozvanega nacijo-nalnege bloka Pašič-Pribičevič. Te-11111 Pa ni tako. Resnici na ljubo mo-ranio povdarjati, da je demokratska s*ranka vedno z simpatijami sledila ^ašemu pokretu. Ona je bila tudi tista, kj je jmeja m partijskem polju
Orjune največ koristi. Orjuna je jO-’ala demokratska stranka je žela. y,° na je spor v vrstah demokratske ‘Uatike med Davidovičein in Pribi-
čevičem postal očiten, tedaj se je ta razdor hotel prenesti tudi v Orjuno. Vodstvo pa je na seji Glavnega odbora Orjune v Beogradu odločno zavrnilo to nakano in dalo v znani resoluciji izraza svojemu nadstrankarskemu stališču. Ta resolucija je tudi simpatije obeh kril demokratske stranke močno ohladila, kajti Pribičevič, kakor tudi Davidovič sta bila prepričana, da se bo Orjuna strankarsko opredelila njima v prilog. Orjuna pa je to težko preizkušnjo brez vsake škode prestala in pokazala, da stoji trdno in neomajno na svojem izven in iznadpartij-skem programu. Zmagala je sijajno ravna linija Orjune. Resolucija se glasi dobesedno:
Glavni odbor »Orjuna« je sprejel na svoji izredni seji v Beogradu dne 6. in 7. aprila na podlagi razprave o politični situaciji v državi soglasno sledeče sklepe:
1. V zavesti razvijajočih se uso-depolnih dogodkov, tekom katerih bodo vsi Orjunaši doprinesli vse žrtve za skupne ideale, pošilja vodstvo potrojenim vrstam vseli Orjuna, od krvave Soče do izliva večno krvavečega Vardara, orjunaški pomladni pozdrav večno mladega in zdravega optimizma in nezlomljive vere v bodočnost — ki je naša.
2. Poživlja vse oblastne odbore, da brez odloga odrede vsem podrejenim, da po dovršeni notranji reorganizaciji pristopijo vsak v svoji okolici v duhu brezpogojne pokornosti vodstvu živahni akciji, da bi se v »Orjuni« čim prej združili vsi odlični Jugoslovani, ki sta jim spas in sreča domovine vzvišena nad vse drugo.
3. Naroča akcijskim četam vseh oblasti, da so prežete jeklene discipline vedno pripravljene odbiti vsak separatistični ali hegemonistični napad na jugoslovansko idejo in v kali udušiii vsak poskus izdaje naše edinstvene in nedeljive države — pa najsi pride od katere koli strani.
4. Pozdravlja v prihodu poslancev H. R. S. S. v narodno skupščino novo zmago enotne narodne in državne misli v trdni veri, da jih bo spoznanje narodnega edinstva in skupnih interesov končno dovedlo do pozitivnega sodelovanja in da bodo skrbeli tako za nam vsem drago Hrvatsko, kakor tudi za trikrat z morjem naše krvi osvobojeno Ma-cedonijo. Prepričan je, da jih bo budna nacijonalna zavest, ustvarjajoča življenska moč, preizkušena borbenost in odporna sila zdravega državnega organizma konečno uve-rila, da je tako brezuspešen, kakor tudi opasen vsak razdoren poskus, iskati izven državnih mej sredstev za protidržavne in neustvarljive dojme.
5. Naglaša ponovno in odločno, da ni Orjuna politična stranka, ki menja svoje stališče po potrebi razmer in išče potom kompromisov prehodnih in nepopolnih uspehov. Orjuna je Organijzacija Jugoslovanskega Pokreta in preporodnega gibanja z jasno odrejenim ciljem za celotno uveljavljenje integralnega političnega ujedinjenja in družeče kulturne enotnosti.
Vsled tega Orjuna ne more videti niti v današnji vladi, niti v opozi-cijonalnem bloku podanega jamstva za oživotvorjenje svojih idej in povdarja ponovno, da je njeno stališče brezkompromisno in da je njena pot ravna črta, kakor je sklenil kongres vseh Orjuna v Splitu dne 3. decembra 1. 1923.
6. Nudi in sprejema bratsko sodelovanje vseh jugoslovanskih naci-jonalnih organizacij s ciljem, da z združenimi močmi odvrnemo opas-nost poostritve plemenskih in strankarskih razdorov, ki bi mogli stav-
ljati v nevarnost neprecenljive uspehe dolgotrajnega trpljenja in vojskovanja, mesto da plemenito skupno delovanje omogoči narodu uživanje sadov zmage in zasluženega miru.
7. Poživlja vse stare junake, bojevnike in borce iz vrst predvojne omladine, da izpolnijo padlim dru-gom dano besedo in oživotvorijo njihovo in našo posvečeno misel.
Prinesli smo to za naš pokret najvažnejšo resolucijo, ki danes drži ravnotako kakor takrat in je obvezna za vsakega člana. Te resolucije se je vodstvo vedno držalo do današnjega dne in se bode tudi v bodoče po njej ravnalo.
Taka je bila situacija v Orjuni, ko je prišlo do razdora v demokratski stranki in je Pribičevič stopil v vlado g. Pašiča. Na eni strani zakleti naši nasprotniki radikali z »Srnao« na čelu, na drugi strani pa grupa Pribičeviča, ki je še vedno upala, da pritegne Orjuno v svoje okrilje.
Toda Orjuna je ostala zvesta svojemu dosedanjemu delovanju in neomajeno stoječa na stališču ^svojih resolucij na strogo nadpartijskern stališču. In v tej situaciji nas je tudi dohitel padec P. P.« Navzlic velikanskemu alarmu vseh protidržav-nih in separatističnih elementov, ki 'so tedaj plavali v samem navdušencu, polni veselja spričo vsem tem dogodkom logično sledečemu razpustu Orjune, je ostala vodstvo Orjune čisto mirno in hladno! Zavedalo se je, da je ni sile v državi, ki bi se danes upala to provesti in da smo se s padcem vlade le otresli navideznega protektorata, ki nam je več škodoval kot koristil, posebno v krajih s srbskim delom prebivalstva. Povedati pa moramo to tudi javno, da bo vsak naš član, ki še danes misli, da smo izgubili s staro vlado bogsigavedi, kako veliko zaščito, da temu ni tako. Orjuna je dovolj močna in čvrsta, da si pomaga sama, sprejema pa seveda radevolje vsako neobvezno pomoč.
Z nastopom nove vlade g. Davi-doviča, pa se situacija tudi ni bistveno za Orjuno spremenila. Stari naši nasprotniki so ostali isti, na drugi strani pa upamo, da se tudi simpatije g. Davidoviča niso ohladile. Prepričani smo, da ta naš stari znanec in prijatelj in ne bode nikdar dopusti!, da bi se nam delo brez tehtnega, pravega, zakonitega vzroka onemogočilo. Vlada g. Davidoviča se imenuje vlada reda, pravice in zakona in to je tudi kar si mi želimo. Če bo ta vlada to in samo to izvrševala, potem bo kmalu pokazala, da izvršuje isto, kar je delala Orjuna od samega početka. V tem slučaju bo odvzela Orjuni ogromno delo, ki se bo lahko z vso energijo posvetila svojemu kulturnemu in propagandnemu delu programa jugoslovenskega na-cijcnalizma. O tem pa se usojamo zelo, zelo dvomili in smo trdno prepričani, da bo čika Ljuba tudi kmalu našega mnenja. Do tedaj pa ostane Orjuna budno na straži in bo Izven in iznad strank najodločneje zavrnila vsak poskus rušitve našega državnega in nacijonalnega edinstva, pa prišel ta od katerekoli strani.
Kupujmo in podpirajmo izvrstno ^
| Kolinsko cikorijo f
domači izdelek.
Razmejitev z Italijo.
Sram je danes poštenega človeka, ko vidi, kako se sedaj dela pri nas! Ni je menda stvari, ki bi se ne ocenjevala samo z vidika politične koristi. Od koroškega plebiscita preko Rappala, do zadnjih obmejnih incidentov, vse je služilo samo v svrho eksploatacije v razne več ali manj umazane politične svrhe. In tako se je pozneje pretakal po naših novinah smrdeči koroški svinec, tehtali so se studom in trpljenjem pridobljeni vinarji naših kraških za-drugarjev in pisarili protesti v prid obmejnemu prebivalstvu. Iz vsega pa se je koval samo politični kapital.
Konec vsemu pa je bil vedno enak! Pozabile so se afere, pozabile so se težke nacionalne rane in bolečina, ki bi morala skeleti vsakega poštenega in resničnega Jugoslove-na do smrti, je bila vdušena po par tednih. Je pač že tako, da v jezeru žganja in eksstazi strasti utopi vsaka še tako velika bolest Slovenca.
Pravkar prihajajo zopet iz naše Opatije Niobine vesti, napovedujejo nam novo ropanje, že itak na smrt okrnjene Slovenije in nove rane že itak krvavečega jugoslovenskega naroda. Čudne so te vesti in fantastična je njih vsebina. Toda pri nas je pač vse mogoče. Še bolj čudno pa je obnašanje naše vlade in njenega slovenskega glasila »Slovenca«. Bilo je pač lahko pisati trboveljske, Juvanove, lirske in druge neštete in-dianarice, toda v zunanji politiki go-govoriti, to je pa druga. Posebno še, ko je zunanji minister Voja Marinkovič, ki ne pozna šal.
Ker pa je stvar prokleto resna in ker je tudi najbolj neljuba resnica, bolj zdrava kot vsako neutemeljeno pričakovanje, je spričo naših desolatnih političnih razmer skoro samoobsebi umevno, da bodo to razmejitev skušali zopet izrabiti razni politični špekulanti. Zato zahtevamo od vlade, da izda takoj točen in po-polen komunike o sklepih in predlogih na opatijski konferenci.
Sicer pa se že tudj, lahko pripravimo brez tega uradnega komunikeja na najtežje izgube. Ker vsaka druga rešitev bi bila pri naših razmerah naravnost čudež. Čudežev pa žalibog pri nas ni! Najsi smo odločni kritiki poslovanja in zadržanja naše razmejitvene komisije vendar priznavamo, da so vzroki temu novemu udarcu po nas v nas samih. Specialno pa še v delovanju naših političnih strank in političarjev, tiči vzrok vsej nesreči. Kajti slovenske napredne stranke in napredni politiki so še prav do danes stremeli samo za enim in to je bilo dobro korito, bogato nagradeno mesto upravnega svetnika, bilo še tako pronosi-ranem švabskem velepodjetju. Samo, da nese! Nič boljši pa tudi niso klerikalci, komunisti in vsi ti nešteti odrešeniki in Mesije našega bednega naroda, ki ga že rešujejo neprestano od leta 1848. Pri tem pa pada narod vedno v hujšo bedo in revščino. Tu tiči vzrok našim izgubam.
Kaj se je bilo treba S. L. S. vla-čugati po opoziciji z Radičem in
v dvorani Mestnega doniš.
SPORED:
1. Politična situacija in Orjuna.
2. »Ekonomska Orjuna«. Poro# ča brat Kranjec.
Udeležba obvezna!
Prijatelji in somišljeniki dobro* došli.
vsemi nasprotniki države, ko si radi tega reže tercilus gaudens z našega živega telesa vedno nove kose krvavečega mesa?
Toda politična strast je slepa in pohlep po koritih brez mej! Zato tudi ne pričakujemo nobenega odgovora! Vemo pa, da bo zopet grešni kozel te najnovejše posledice naše notranje politike naša že itak slavna diplomacija. O njej in njenih svetlih zvezdah ala Spalajkovič pa smo že dovolj govorili. Sicer pa je jugosl. diplomat svetskemu miru popolnoma nenevaren element. Saj tudi ni ni-kak šuft, nati lažnivec, še manj pa hinavec. Edina napaka, ki jo ima, je njegova neznanska neumnost, ki ga zapelje v vsako mrežo, kjer nato tuji pajki sesajo našo kri.
Ne bomo dalje rekriminirali. Ostane dejstvo, da je zopet lep del naše države, vreden miljarde v nevarnosti! In to je dovolj.
Kot branilci naše zemlje, kot njeni zvesti sinovi, ki smo se zakleli, da raje prelijemo zadnjo kapljo svoja* krvi, kot bi pustili zdrobiti samo še perišče naše zemlje, zahtevamo, da kraljeva vlada takoj in brez odloga poroča o stanju vse razmejitve z Italijo. Če je stvar v resnici res že toliko dozorela, potem stornirajte greh dokler je še čas! Sicer bo storniral čas vas in z vami tudi ta izdajalski pakt. Kajti ni je vlade in parlamentarne večine, ki bi imela pravico izročiti samo ped naše zemlje tujcu! Zatorej caveant consules! Italjani pa si lahko laste zemljo in kolonije med Sudanci in Bušmani, seve če jim ti to dopuste. Ne bodo pa kratili več svobode našemu narodu!
Tingl-fangl. Doživeli smo srečno IV. otvoritev ljubljanskega sejma, ki je nam vsem nacionalistom drag in ljub, ker je živa manifest, energije in naše zmožnosti naše nacije. Težko smo pričakovali modrih besedi iz ust našega rojaka ministra, ki naj bi otvoril »Ljubljanski sejem in kot Mojzes Izraelcem, pokazal naši danes tako nesigurni in šibki jugoslov. industriji pot v Canaau. Toda doživeli smo bridko razočaranje. Hoteli smo čuti besedi, polnih prevdarnosti in narodno gospodarske vsebine. Slišali pa smo govor, ki bi ga smel govoriti g. minister Sušnik pri otvoritvi »Tingl-tangla« po sv. maši ob žegnanju, kje v kaki najbolj zakotni vasi! Vedeli smo, da ni g. minister ravno veščak na polju otvarjanja gospodarskih prireditev in ekonomskih govorov, da pa je tako presvitla zvezda mu pa le nismo prisodili. Zato pa odslej na tein polju uporabljajte izrek: »Si tacuisses, philosophus mansises!« in pa pišite rajši nove »svetovne vojske.«
Mii
brezslišni pisalni stroj.
Fm Bar,®** 5. M. 40?
Mod. 12.
Brat Ante Čičin-Šain
odbornik Gr.junh Vodice (Dalmacija)
je 14. t. m. podlegel ranam zadobljenim od razbojniške komunistične roke.
Vectiaja pam]atl
Orjunaši, nacijonalistf, pristopajte k ekonomski Orjuni!
Z velesejma.
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani, so razstavile na letošnjem velesejmu štiri bronaste zvonove, in sicer: H 2152 kg (normalna teža 2200 kg), Dis 1023 kg, (1060 kg), Fis 652 kg (640 kg) in Ois 470 kg (460 kg). Kakor vsi izdelki te stare in edine ljubljanske zvonarne, odlikujejo se tudi razstavni zvonovi s krasno zunanjščino in z mogočnimi srebrnočistimi glasovi. Uliti so iz najboljšega materijala. Vsak interesent si more ogledati v zvonarni (Karlovška cesta 1) tudi druge zvonove iste kakovosti. Naročbe se sprejemajo na sejmišču in v zvonarni. ■ '
Kolinska tovarna za kavine primesi ima na IV. ljubljanskem velesejmu pri glavnem vhodu na desno prvi, lastni, lepo urejeni paviljon štev. L B 612, v katerem so izlože-ni prvovrstni domači izdelki. V istem paviljonu se kuha na poskuii-njo črna in bela kava pod režijsko ceno. Vsakemu se torej nudi priložnost prepričati se na licu mesta o izborni kakovosti KOLINSKE kave. —Tovarna tega podjetja je moderno urejena, ima parni pogon s 170 konjskih sil in s kapaciteto 180 vagonov letno. Izdeluje razne vrste kavnih primesi in sicer samo najboljše kakovosti, ter zasluži vsled tega kot domače podjetje vsestranske podpore.
Tribuna, tovarna dvokoles in otroških vežičkoy v Ljubljani, Karlovška cesta št. 4 ima razstavljene tudi letos na ljubljanskem velesejmu svoje krasne izdelke v paviljonu F, štev. 191. V paviljonu je razstavljenih več najmodernejših otroških vozičkov, igračnih vozižkov, stolčkov za otroke, vozičkov na 4 kolesih za prevažanje blaga, najmodernejša dvokolesa, razni mali motorčki, ki se lahko montirajo na navadno dvokolo, kompletni motorji, šivalni stroji, razni deli za stroje in dvokolesa in pneumatika različne kakovosti. Posebno pozornost pa vzbuja letošnja novost, otroški voziček na krogljična ležišča. — Podjetje si je v kratkem času svojega obstoja pridobilo zaupanje in mnogo odjemalcev širom naše države. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki ter ima zaposlene prvovrstne strokovno izvežbane moči. V tovarni so posebni oddelki za mehaniko, emajliranje z ognjem, brusilnico, pobakre-nje, poniklanje, tapeciranje in mizarstvo. — V polno popravilo se sprejemajo dvokolesa, otroški vozički, šivalni, kakor tudi razni drugi v mehanično stroko spadajoči stroji. — Slavno občinstvo se prav posebno opozarja, da ne zamudi prilike ogledati si krasnih izdelkov naše domače tovarne. Najtopleje pozdravljamo domače industrijsko podjetje, ki nas v tej stroki osamosvaja na našem gospodarsko-narod-ucm polju.
NAŠA ČEVLJARSKA INDUSTRIJA.
Dasi je naša država v pretežni večini agrarna, je Slovenija povsem industrijalna in težko bi se preživ* ljal narod v Sloveniji, ako bi mu ne bila v pomoč naša industrija, ki zaposluje na tisoče in tisoče prid# nih rok. Resnica je, da so pri nas v vsakem pogledu pogoji za razvoj in obstoj' izvzemši agrarno indu* strijo, boljši nego v drugih delih naše države, a vse to ne pomaga veliko, če se na merodajnih mestih zadostno ne u-pošteva pomen naše vele važne industrije, da se ji po* more z dobro carinsko tarifno po« ■litiko.
Od prevrata sem se je pri nas lepo razvila konfekcijska, osobito pa čevljarska industrija, ki danes že daleko prekaša potrebe doma* čega konzutna. Prej so se prodajali naši izdelki tudi v vseh sosednih državah (Madžarska, Galicija,
Alpske dežele, Trst itd.). Ti trgi so izgubljeni. Kljub temu se pa dose* daj ni mnogo storilo, da bi se im* port inozemskih izdelkov omejil, temveč so uvozu tujih fabrikatov odprta vrata, a naš izvoz je na* sprotno silno otežkočen.
Čevlji so danes velik konzumni predmet, saj so potrebni vsako* mur. Čevljarska industrija zasluži zato več razumevanja. Ta panoga naše industrije je pri nas na višku in je v stanu glede forme in kvali* tete konkurirati z vsemi inozem* skimi tovarnami, toda treba ji je prej pomoči z boljšo carinsko poli* tiko.
Imamo dobre delavne sile in najmoderneje urejene tovarne. Eno naših najvzornejših tovrstnih podjetij je tovarna PETER KOZI* NA & KOMP. V TRŽIČU. Njeni fabrikati so znani tudi v zunanjem svetu. Tovarna se je zgradila leta 1908. in zaposluje sedaj okrog 300 delavcev in uradnikov. Ravnokar se tudi povečava in ko pride v po* polen obrat, bo zaposlila na novo kakih 200 ljudi. Kolikega socijalne* ga pomena bo, če dobi zopet toliko novih rok svoj zaslužek, ni potreba posebej poudarjati.
Sedanji velesejem zopet kaže lep napredek naše industrije. Po* trebno pa je, da jo čim bolj pod* pre tudi naše občinstvo s tem, da povsod zahteva izdelke domače in* dustrije.
VELEZANIMIVA NOVOST NA POLJU RAZMNOŽEVANJA.
Domača tvrdka THE REX CO. v Ljubljani, Gradišče 10, iistanov* Ijena leta 1906., prihaja letos z ve* lezanimivo novostjo. Gre za nov način razmnoževanja strojne pisa* ve na »Opalographu« in drugih sličnih razmnoževalnih aparatih, katerih glavni sestavni del je ste* klena plošča.
Znano je, da je doslej bil za razmnoževanje strojne pisave na omenjenih aparatih voščen papir in črnilni list neobhodno potreben. Ta način razmnoževanja pa je do* kaj nezanesljiv in drag ter je vsem, ki so imeli s tem opraviti, povzročal mnogo truda.
Ti nedostatki pa so odpravljeni z novim načinom razmnoževanja, za katerega se napiše izvirnik z barvnim trakom kakor navadni spisi na stroju.
Jasno je, da je razmnoževanje takih izvirnikov enostavnejše m cenejše ter ob enem varuje oči strojepisca.
Uspeh razmnoževalnega dela ne sloni več na principu amonijaka kakor doslej. Radi tega je popol* noma izključeno, da bi izhlapelo črnilo ali trak ter vsled tega postal manj vreden za razmnoževanje. Trak se uporablja cele mesece, ne da bi se posušil in izgubil na učin* kovitosti. Da se 8 tem prihrani mnogo truda, časa in denarja, je znano vsakomur, ki je -uporabljal dosedanji način razmnoževanja potom voščenega papirja in črniU nega lista.
Marsikateri aparat, ki se ga do* slej ni uporabljalo edinole radi kompliciranega in nezanesljivega dela, bo zopet prišel v uporabo; in to v popolno zadovoljstvo šefa in nameščencev. Delo bo lepše, eno* stavnejše in zanesljivejše, poleg te* ga pa tudi ceneje.
Na velesejmu je ta novost, raz* stavljena pod znamko »Vero* graph«, vzbudila veliko pozornost.
Posetnike ljubljanskega velesejma opozarjamo, da aaa »Orjuna« na sejmišč« lasten paviljon, kjer se prodajajo propagandne nacionalistične brošure, razglednice, sl.ke ter časopis »Orjtma«. Ker ie čisti dobiček namenjen fo«u!a za nacionalistične žrtve, prosimo obilne podpore.
Naš pokret.
DALMATINSKE ORJUNE O KLERIKALNIH OBREKOVA* NJIH. Iz Splita smo prejeli sle* deči dopis:
OBLASNI IZVRŠNI ODBOR na svojoj redovitoj XXXIII. sed-* niči, dne 13. avgusta tg. poprimio je jedr.oglasno sledeči ŽAKLJU* ČAK.
Prigodom gnjusnog i podlog napadaja klerikalne družine pod vodstvom popa Korošca u »Slo* vencu« na bratski ljubljanski obla* sni odbor, u prvom redu na brata predsednika Kranjca i ostale vU djenije članove, u prozirnu svrhu, da time s jedne strane u javnom mnenju stvori po Orjunu nepovolj*
no raspoloženje a s druge, da izat zove reakciju Orjuna da onda dade vlastima povoda njenom razpustu, Mo je konačni i jako željkovani cilj klerikalnog ortakluka, ovaj Oblasni Izvršni Odbor, tumačeči raspoloženje cele dalmatinske Or* june, izjavlja:
1. Da je pre svega izraz svog najdubljeg gnjušanja i prezrenja prema takovoj vrsti borbe i pre* ma takovim, na najnižem stepertu morala, stoječim Ijudima;
2. pozdravlja bratski ljubljanski oblasni odbor, izrazujuč istom3 najživlju simpatiju bratske ljubavi i divi j en j a nad neprestanim nasto* janjem i silnim zash.gama njego-
vim u radu za nacijonalnim osve* stenjem slovenačkog dela jugoslo*
venskog naroda;
3. traži od Direktorija, da naj* oštrije istupi u obranu časti Orju* na prema svakome i da u tom pr&vcu poduzme bezodvlačno sve one mere, koje bude smatrao shod* n im i potrebnim;
4. zaključuje pak, da če sa svo* je strane na području ove oblasti poduzeti sudbeno i kod upravnih vlasti korake potrebne, da se klet vetnici i njihovi svesni pomagači dozovu pameti i osetljivo kazne;
5. apelira konačno i ovom prU godom na orjnašku svest i diseb plinu, naglasujuč, da je u interesu Orjuna kao i u vrhovnom interesu jugoslovenske jedinstvene nacijo* nalne misli, a da se prema bilo kos jem izazovu i s koje mu god strane dolazio, da se sačuva potpuni mir, znak snage i samopouzdanja, re* agira orjunaski;
6. odredjuje, da se ovaj zaklju* čak, aonese do znanja bratskom ljubijanskom oblasnom odboru, Direkioriju, svim ostalim bratskim oblasnim odborima i obelodani u »Pobedi«, »V idovdami« i ljubi jan* skoj »Orjuni«.
'Razvitje prapora v Radovljici. Opozarjamo članstvo, da razvije naša mestna Orjuna v Radovljici svoj prapor v nedeljo dne 24. t. m. Bratje udeležite se slavnosti polno* številno. Natančen spored v pri* hodnii številki.
*EKONOMSKA ORJUNA« je stopila v stadij zbiranja zadružni* kov. V to svrho jo obdržal brat predsednik Kranjc že celo vrsto dobro uspelih sestankov in sicer v Mariboru, Logatcu, Planini, Rake* ku, Kranju, Bledu in Lescah. Uči* nek teh sestankov so kaže v dnev* no naraščajočem številu novo pri* stepivših zadružnikov. Sestanke bo ob država! brat predsednik širom cele države, najpoprej pa pri vseh mestnih organizacijah Slovenije. Dan sestanka bo za vsako organi* zacijo posebej določen, pozivamo pa članstvo, da posveti tem sestan* kom vso pažnjo in pritegne z in* tenzivno agitacijo posebno pre* možnejše člane. Vsi na delo, da okrepimo naš gospodarski zavod!
»Ekonomska Orjuna« sklicuje članski sestanek za Škofjo Loko dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v So* kolskem domu. Prijatelji in somi* šljeniki dobrodošli. Poroča brat M. Kranjec.
Ummk®*
V pojasnilo. Na Velesejmu se je dogodil v noči od petka na soboto incident, ki sta ga povzročila baje gg. Lah in Šibenik. Prvi je imel orjunaški znale. Izjavljamo, da navedena nista člana naše organizacije, ker sta bila izključena in je bila tudi izključitev svojedobno v »Orjuni« objavljena.
Oblastni odbor. Ponarejene italijanske lire. V Jugoslaviji je v zadnjem času v prometu precej falzifikatov italijanskih novčanic po 10 lir. Falzifikatorjem so že na sledu. Ugotovljeno je, da imajo številke serij 3132, 3364, 3377, 3416, 3421 in 3430.
Iiimen. V Ljubljani se je poročil včeraj asistent farmacije g. Jakša Borčič z gospodično Slavko Marčanovo. Bilo srečno!
Za »Orjuno« je daroval brat L. Homer st. iz Jesenic 100 dinarjev. Hvala!
Na zaroki br. Dore Kostanjevca na šmarjetni gori z gdč. Minko Vidmarjevo se je nabralo v korist Orjune Kranj Din 251.75, za kar se Orjuna br. Kostanjevcu iskreno zahvaljuje.
Ljubljansko gledališče za časa ljubljanskega velesejma.
Ponedeljek'18.: Zaprto.
Torek 19. Opera: »Cavalleria Ru-sticana«, »V vodnjaku«.
Sreda 20. Drama: »Firma P. B.« Četrtek 21. Opera: »Carjeva nevesta«.
Petek 22. Drama: »Paglavka«. Sobota 23. Opera: »Cavalleria Ru-sticana«, »V vodnjaku«.
ZAHVALA.
Podpisani Orjunaši - ranjenci, ki smo se nahajali v Deželni bolnišnici v Ljubljani, se tem potom iskreno zahvaljujemo Ženski sekciji »Orjtma« Ljubljana in narodnim damam, ki so tako seslrinsko in materinsko za nas skrbele, nas mate-rijalno in duševno podpirale, skrbele za razvedrilo ter s tem lajšale bolečine...
Tudi na nacionalnem polju Vam gre zahvala, kajti videli smo, da
čutite z nami v veselju in trpljenju ter nam pomagate v borbi za dosego naših svetih idealov.
Kličemo Vam: naprej po začrtani poti!
Jos. Kukec, Albin Arneš. Franc Lešnjak, vsi iz Rakeka. Edo Kralj, Maribor.
Avtonomist se je tudi v preteklem tednu nekaj razkoračil in izpre-govoril o Orjuni par besed, ki pa so živa fotografija njihovega očeta. Bile naj bi originalne in duhovite, v zamisli samostojne, pa niso niti povprečne. Na tako kritiko našega pokreta, bi sploh ne odgovarjali, da ni ravno kričeč dokaz, kako se pri nas kritizira najpoštenejše cilje in nagibe. Na ta način je potem mogoče dobiti kritično sodbo v obliki naj-podlejših namigavanj in denuncija-cij. S tem je tudi lahko razumljiva »Avtonomistova« definicija »Orjune«, ki se glasi:	»Program	»Orjune«	je
na kratko: organizirati vesoljno jugoslovansko pretepaštvo, kakor je organiziral fašizem laško, strahovati vse prebivalstvo, kakor je strahoval fašizem laško, potem pa se šiloma polastiti vlade, kakor se je polastil fašizem laške.« Evo besedi enega izmed mnogih voditeljev našega naroda, ki so si na njegov račun zgradili hiše in ki imajo belega kruha na preostajanje. Povrh pa še vso to neumno dolino šentflorjansko. In ti možje, ki so se še pred leti valjali navzlic svojemu socialdemo-kratstvu in republikanstvu v habsburškem blatu in ki jim je bilo višek dela za maso, izkoriščati njeno j prostodušnost in lahkovernost, psu- j jejo danes nas. ki smo s svojim na- j rodom prešli vso Kalvarijo našega j naroda. — Toda vedo naj, da še pri- | de čas, ko pojde preko doline šentflorjanske plug in ureže brazde, globoke, tako globoke, da pojde ves bohotni plevel na dno.
Incidenti v Zagreba. Poznamo Zagreb in njegovo Vlaško ulico ter dečad, ki je prepojena radičevega mirotvornega in čovječanskega duha. Zato nas tudi niso prav nič vznemirile vesti o incidentih v Zagrebu, bu, ki so bili spričo sedanjega položaja popolnoma neizbežni. Še več, pričakovali smo spričo krviželjnega pisanja »Hrvatske zastave«, da bo celo hujše. Vendar pa se je spričo naravnost nadčloveške in nam ne-doumne veličine sokolskega saino-zatajevanja posrečilo izbegnlti večje in tejje incidente. Vendar pa je tekla kri in to ona kri, ki je bila tekla deset let po vsej strašni Golgoti našega naroda in ki nam je prinesla slo-bodo. Oj, ti nesrečna zemlja naša, ti zapeljani narod ali ti res še ni dovolj krvi? Ali bo res treba posvetiti vsako ped že oslobojene zemlje z jugoslovensko krvjo in s to žlahtno in predragoceno tekočino izbrisati iz nje vso umazanost habsburške in rimske dobe? Upamo in verujemo, da ne, ker preveč je že v naši zemlji vdov in sirot, preveč je že gorja in trplenja. Sklenili smo, da bomo že takoj v kali zadušili vsako tako nevarnost, ki so ji zagrebški incidenti samo prednazna-nila. Tedaj pa se bomo porazgovorili s kavalirji in republikanci, ki bi nas pozdravili s:	»Dole jugoslovenski
razbojnici!« po vseh pravilih or junaškega reglementa v slučaju postopanja s kršilci običajev lepega vedenja.
Veselica v Logatcu. V nedeljo dne 24. se vrši veselica naše agilne logaške Orjune na katero vabimo vse člane. — Odbor.
Nova vlada bo skrbela za na?,» strožjo zakonitost Nas, ki smo vdani ujedinjeni državi in vladarju, to iz srca veseli, ker smo prepričani, da zavisi ureditev naših razmer in blagor vsega naroda v prvi vrsti od spoštovanja zakonov. Ce se bodo zakoni spoštovali in izvajali od vseh strani, a tudi od vlade, bodo tudi v naši ožji domovini, Sloveniji, kmalu zavladale boljše razmere. Ne bo se nam več treba boriti proti tujerod-cem, ki še danes odjedajo na najvišjih mestih najboljši kruh našemu življu. Delo, ki smo ga opravljali do sedaj mi, prevzame nova vlada in mi bomo ta del naših moči lahko posvečali višjim ciljem, vzgoji našega naroda. Še je mnogo uradnikov v državnih službah, posebno pri železnici, ki niso zmožni službenega jezika ; so celo med njimi tudi tujerod-ci in vendar niso bili vsi ti ne pen-zijonirani ne reducirani, obdržalo! se jih je v službi proti zakonu, ki določa, da ne more biti državni uslužbenec, kdor ni zmožen službenega jezika. Zakaj se vse to že prej ni zgodilo in zakaj se ni vseh teli nagnalo kamor spadajo, nam je neznano. Zato pričakujemo od nove vlade, do bo tudi tukaj nadaljevala z najstrožjo, zakonitostjo, da po-
polnoma očisti državne urade in že* leznice nepotrebnih Nemcev in nem-i čurjev, ne pa morda tako, da tudi že v smislu zakona iztisnjene, nezmožne uradnega jezika, zopet vpokliče in posadi na najviša mesta. Mi bomo na straži, ker znana so nam pota in imena takih uradnikov, ki že dolgo moledujejo od Poncija do Pilata za zopetno nastavitev. To se ne sme nikoli zgoditi. Zakonitost je lepa beseda, a še lepša je ko po-stane meso. Takrat klobuk doli.
v Darujte za Slajpaliov fond!
Sramotni sider.
Bombaževa predilnica in tkalnica v Tržiču še vedno rabi tiskovine z nemškim debedilom: »Baumwoll-I spinerei und \Veberei in Neu-j marktl«. Opozarjamo ravnateljstvo ; omenjene tovarne, da že prične en-! krat respektirati uradna imena kra-! jev in da pošlje svoj Neumarktl čez j Ljubelj h koroškim Heimatdienstler-i jem.
Kad sovražnik našega delavstva je g. dr. Zorjan, železniški in jetniš-niški zdravnik v Mariboru. Kot jet-nišniški in bivši vojaški zdravnik mož še vedno misli, da ima opraviti z vojaki ali s kaznjenci. Dobili smo že nešteto pritožb o zatiranju in šikaniranju naših ljudi in si hočemo vse skrbno zapomniti. Naš delavec, ki plačuje itak nerazmerno visoke prispevke za bolniško blagajno, zasluži in ima pravico zahtevati boljšega ravnanja kot je to vajen omenjeni g. zdravnik. Pomnite, gospod doktor: Niso delavci tu radi Vas, ampak Vi radi njih!
Velik prijatelj Orjune je g. Hinko Sever, antikvarist na Starem trgu. Neprestano zabavlja čez Orjtino in celo osebno napada naše člane. Opozarjamo ga, da takoj preneha s svojim psovanjem, ker bomo sicer drugače posegli po § 2. naših pravil. Našim članom pa priporočamo, da se preje dobro premislijo, pred-no prestopijo prag njegove trgovine!
Nemšlio rovareuja v Mežiški dolini Kmalu potem, ko je prišla na
krmilo sedanja vlada, se je bliskoma razširila po celi Mežiški dolini vest, da je sedaj prišel čas, ko pride ta edini košček Jugoslaviji pripadle Koroške — zopet pod Avstrijo. V neverjetno kratkem času je priromala ta vest do sleherne koče tukajšnjih trgov in vasi. Razume se, da samo prenapeteži in osli verujejo tem vestem, pa saj imajo te vesti le edini namen, da vznemirjajo prebivalstvo v tukajšnjem delu naše države in mu skušajo jemati zaupanje v državo. Je to isti namen, kakršnjega zasledujejo naši sovražniki i na jugu i na vzhodu naše države.
Brez dvoma so prišle te vesti iz vrst celovških »makedonstvujučih« in ravno tako je brez dvoma, da imajo ti v Mežiški dolini marljive pomagače, ker bi se drugače te vesti ne mogle tako hitro širiti. Pri tej priliki se zopet spomnimo na naš obširen članek iz Guštanja, priobčen v štev. 31. »Orjune«. Upamo, da to rovarenje tudi našim oblastem ni neznano. Upamo pa tudi, da še ni pozabljeno, kako so tisti, ki razširja-, jo te vesti, pomagali preganjati naše narodne duhovnike in skruniti naše cerkve. Pozabljeno še ni, kako sramotno so pokopavali našega junaka Malgaja, kako so zabodli v začasni bolnici zaprtega srbskega vojaka in kako so ropali in kradli pri zavednih naših kmetih.
Dobro bi bilo, če bi se vsakokrat, ko se širijo vesti na škodo naše države, tudi mi spomnili takih in podobnih dogodkov, kar raznim Nemcem in nemčurjem ne bo prijetno.
In še nekaj! Kdor si je upal propagirati postavitev spomenika za »Vo!kswehr« -ovce — ta si bo upal tudi še druge reči. Zato: proč z- izdajalci in nezanesljivimi od meje!
«rnvUirjs
Oton Župančič: Veronika Dese-
niška. Tragedija v petih dejanjih. V, Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 185 strani. Troje izdaj: »Splošne knjižnice« zvezek št. 28., cena broš. 25 Din, vez. 32 Din. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju: cena broš. 52 Din, vezana v polplat-no 60 Din, v celo platno 65 Din. Slednjič luksusna izdaja v omejenem numeriranem številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v ceiem usnju 130 Din.
■8B0@agCglQaaHHHaH@H i	ZALOGA
S MANUFAKTURE
B
B
m
MA VELIKO
M. HRIBERNIK, LJUBLJANA
SODNA ULICA ŠTEV. 6.
Priporoča svojo veliko zaloga manufakturnega blaga, prvovrstnih inozemskih tovaren.
IHHSUMHMgiigiffi
a
TELEFONSKA STEV. 530. M
m
Brzojavi: HRIBERNIK,
LJUBLJANA |
Podpirajte rsaš tisk!
Poravnajte ©sir« obnovite naročnino!
Shirajte za tiskovni fond!
Pridobivajte nove naročnike!
edino naš pokret lahko
OSREČI DOMOVINO!
r
POZOR!
%/o/V
1
REMINGTON Mod. 12
brezslišni pisalni stroj izključno zastopstvo
Frane Bar
pisalni stroji.
LJUBLJANA, Cankerjevo nabrežje štev. 5. Telefon Stev. 407.
francoska zavarovalna družba v Parizu
Osnovana leta 1828*
Glavnica 800 milij. frankov.
Prevzema požarna In živijenska zavarovanja v&eh vrst.
Generalno zastopstvo za Slovenijo!
Ljnbljan«, Kolodrorska ull a 34/I.
Agilni castopnlhl se sprejemajo
l
pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje
vseh borznih naročil
posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, slame, fižola, vina, itd. itd.
Brzojavi: Mil LJOBLJAHA	Telef. 80
a
mmmm
Prvovrstno blago l
■
a
■
Tovarna za papir in lepenko
j L Bonač sin
■
:	Ljubljana, Čopova cesta 16.
■
izdeluje vsakovrstno
lepenko
in tanki
M
ovojni papir«
■
Specijaliteta klobučni papir.
■
■
Nizke cene I
i
i
ANTON KOBI
lesna industrija in ekspertna trgovina
Centralna pisarna LJUBLJANA, Ižanska cesta 22.
Lastne parne žage in skladišča: Borovnica, Ljubljana, Podpeč in Begunje. — Tovarna zabojev po naročilu; opekarna, apnenca, umetni mlin.
Prva kranjska tovarna upognjenega pohištva iz masivnega impregniranega lesa.
Zahtevajte katalog in cenik. — Ljubljanski velesejem
Paviljon „E“ if. 57 a.
Telefon 540.
Brzojav; Kobi Ljubljana.
Lastna knjigoveznica.
Tiskarna Merkur
trg. - indf. d. d.
Ljubljana, Simon Gregorčičeva 13
se priporoča za naročila vseh v tiskarsko stroko
spadajočih del.
M
lO
IQ
O
©
H
Izvržba solidna.
Cene zmerne
..V5*.
SLA VENSKA BANKA D. D.
Podružnica: LJUBLJANA	Centrala:	ZAGREB
Vplačana delniška glavnica in rezerve preko 129.000.000 Dinarjev.
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod na Savi, Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobola, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac, Wien.
Ekspoziture : Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice.
Afilijaciji:	Slovenska	banka, Ljubljana, in Jugoslovenska industrijska banka d. d., Split.
Lastne agencije v Južni Ameriki: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki: v vseh
večjih mestih direktne bančne zveze.
Posreduje vse bančne i a trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo In Avstrijo.
Olajšuje posle eksporterjem in importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih
inozemskih valutah.
Oivarja akredeUvne, Izstavlja gar. pisma ter izvršuje vse banane posle najkulantneie.
Vloge na knjižice in v tekočem računn obrestuje najpovoljneje.
Izdaja garancijska pisma za trfptlke.
L
m
Nova moderno urejena tovarna nogavic in pletenin
HENRIK FRANZL
Privoz 17
Ljubljana
Telefon 427
priporoča svole prvovrstne Izdelke kakor: nogavice vseh vrst fiz bombaža, volne in flora, volnene jopice, bluze, čepice, dok©-lenka* kostime kakor tudi vse v fo stroko spadajoče izdelke
m	n
Saettpanlac „BOU¥SillM
dolar Bouvler, dobavitelji v Gornji Radgoni.
Originalna vina v
steklenicah lastnega pridelka.
Zastopnik fn pooblaščenec:
Lovro Humer na Jesenicah, Gorenjsko.
rzrri	--------
:c
:C
EKONOMSKA ORJUNA, LJUBLJANA
osrednja reg. zadruga z o. z.
Gledališka ulica št. S.
Telef. št. 920. — Pošt. ček. rac. št. 13.742.
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun tudi od nečlanov ter jih obrestuje najugodneje. — Večje stalne vloge obrestuje po dogovoru. — Daje svojim članom posojila ter izvršuje
vse denarne, kreditne in posojilne posle najkulantneje.
BBBMBBI
Nacijonalisti, zahtevajte »Orjuno« v vseh kavarnah, gostilnah, čitaU nicahl
KURO-ževlJf
^arlbori ICor&ška 19,
L E K E
os
OB
MA
ROKE
ftSESTMI TRG S RNATOVIČ
Cenjene obiskovalce velesejma
opozarjamo, da naj vsekakor poselijo najsolidnejšo dobaviteljico angleškega in češkega sukna, tvrdko
mmo $mwm
umumm. PAVILJON „1“ 4SJ.
Mi gremo naravnost, ne ozirat joč se na ničvredne malenkosti — rušeč barikade separatizma in de« fetizma.
Naročajte „Pobedo“!
n a BEasBBEBsaE5BaHisnBnat30aBea
RAZ E M
ŽABJAK, 3
Primorska kuhinja! Prvovrstna vina! Morske ribe!
ZMERNE CENE!
B
i
£3 B
BCjSaGDBBSBOaa^OSiaaBBSBBOBDSB
a
s
a
m
B
DOKAZANO »,«. DOMAČI IZDELEK
Izborne In izdatne kakovosti, vsled česar ni treba kupovati tujih izdelkov, temveč vsaka Sledljiva gospodinja naj zahteva
izrecno le KOLINSKO CIKORIJO!
:E
Ne straši se pomagati organizaciji, ki je potrebna narodu, tudi če so njeni nasprotniki še tako številni!
Novi ameriški predsednik Coolidge.
yecja množina, se proda pri upravi lista.
Oglasi v „ ORJUNI“
imajo
najboljši uspeh.
Splošno ključavničarstvo
Josip Rebek
Ljubljana
Cankarjevo nabrežje št. 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNIFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA.
u'ua**» ■«»»
LJUBLJANA / g* £ xf/
Dalmatinova uiica
Palača Vzajemne posojilnice
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in p!a£Hr>3 pogoje>
; timi i
flBBU
■ii
lll!!i!llil I! !
llSIluii!!
iHIHilllilimihirilli
PODRUŽNICE:
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1S09
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) se priporoča za vsa v bančno stroko spadajoča dela
Brežicc, Celje, ČrncraeSj, Gorica, Kranj, Maribor-, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec.
Poštni čekov, račun Ljubljana 10.509.
Brzojavni naslov: BAP3KA 'LJ1$BLIA9JA.
Telefon štev. 281, 413, 502, 503, S04.
DELNIŠKA GLAVNI CA Din 50,000.000 SKUPNE REZERVE nad Din 10,000.000
i! III II I l U I
iuHluililllll lili ii
‘č*	k. & j šil*
Restavracija hotela UNION
Lfublfana
Priznano najboljša kuhinja Ljubljane. Najfinejša postrežba.
:: Najboljša vina. ::
Vedno sveže pivo
Najlepši in naj mirnejši restavracijski vrt. Poleti vsak teden dva koncerta Dravske divizije.
Zmerne cene.
m
m
Se priporoča
KONRAD RIST
RESTAVRATER IN RAVNATELJ GRAND HOTELA »UNION*.
■flBBBBBBfiBfiSBBBflB|&i£3|BB£SBfiflB9BSBBBB$£13B
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE;
malinovec in citronado.
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Wa!dmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, biiujev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentra cijaii. v NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
pama destilacija eseac LJUBLJANA, Metelkom el. 13.
Mm,
W Posluj® po celi Jugoslaviji.
Ustanovljena leta 1913,
Delniška glavnica maša 3,000.000 Din v zlatu.
Denito v juho in prikuho krepčilo hrano
imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno hrano.
JUGOSLAVIJ
splošna zavarovalna družba v Beogradu.
Ravnatelisftre za SlovenISo v IjUiUffiN!
Si
sklepa;
1. požarna zavarovanja,
2. življenjska zavarovanja,
B. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam ysled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsied razbitja stekla.
NajveČji tu delujoči zavod. Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice4* in od zavarovalnih družb „Feniksu (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. Takojšnja plačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE’4 ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571.
Pisarna: DUNAJSKA CESTA štev. 15.
Tel e km 571.
Obrestuje
| JUBUANSKA POSOJILNICA
v novopreurejenih prostorih
¥ umumi
MESTNI TRG if. 6
R. Z. Z O. Z. I
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
8%
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tud* višje po dogovoiu.
Sprejema v inkaso fakture in ce-sije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
Znižane cene za otrožke vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
fstotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
 ,i”»——»- Stroški pri uporabi bencina 8
•o
Vozi brez bencina!
Adaptfraf svoj avto9 traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogliem!
IVAN ZAKOTNIK
reestnl lesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, rama tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande,’ lesene ograje i. t d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
iMerakl
Eharwes mastila, ia&e, hit, klel, emajle, m*
pile in zajamčeno
SSEEMSKSSBaSSaCSSSBHHEISaBffiaai
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa ti*k urn iška dela od nnjpriprostejšego do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene 1 knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali veCbarvitem tisku. | — Brošure in .knjige v malih in tudi naj večjih na kladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema frustriranih katalogov, cenikov in rekl»mnih listov.
Lastna tvomica šolskih zvezkov. I
Šolski zvezki za bsnovne šole in srednje So’e. Risanke, dnevniki in beležnice.
fcserirafte v 0RJUN1!
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica M. 2-4.
Telefon štev. 560.
StfoSfei pri vpsrobl ogSia !
iisii ffgrnel
n^IboBiie vrste KudS kvarna
Medic-Zankl
d> z ©. s.
Maribor Ljllblflina Novisad
pcdiužnica.	centrala,	skladišče.
Tovarne:
LJUBMANA-MEDVODE
SlojMsla rtiraa ia inilustnjsKa i 1
Te!, inter. 189.	Tel.	Inier.	180.
ffliDS pisarna UIlBUži, Spodnja Šla,
Fraukopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vsevrste vodnih naprav na podlagi 251et-nih izkušenj. Specialiteta: železcbeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „siIo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
m mm	w	m	m	B
ime nas usk
m
priporočal!© mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjige
Mladinske knjige.
Baukart: Marko Sonjanin, slovenski Rot binzort. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Krelj Peter L Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aieksandar !. ^ez. a in 40*—.
Erjavec:	Kitajske	narodne pripovedke.
Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavee-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani -spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere:	Matija	Valjavec,	izbrani
spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Ewald - Holeeek: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 -.
Er javec-Flera: A. M. Slectšeb, Izbrani epIsS sa cnl&sfir.o. Vez* Cin 56*—.
Ewal(S>tl8le;eki TiSio Jasero Ir druge povesili. Vez. Dl« 26 —.
Flere: Bobiča pripoveduje. Vez. Din IZ—.
Flere: Slika iz iivalsfua. Oln 24*—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VL zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—■, VII. zv. vez. Din 18.—■, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, solni iecel (Zbirka koroških popevk,) Din 8.
Waštctova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16,
Kosem: E j prijateljčki. Vez. Din 16.—.
Lsh: Češke pravljice. Vez. Din 15.
Mišjakov Julček:	Zbrani spisi. VI. zvez
(Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D lGl
S. Raž;?: Belokranjske otreške pe-asnš. V®*. Dira 3’—.
Rape: Mladini. II, IlL, IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—. VII. zvezek Din 12-—. VIII. zvezek Din 15.-—
Rape s Tlsož incRaaofc V sz. Din 26*—.
Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—.
Robida: Da ste ml zdravi, dragi oltocil Broš. Din 3.—.
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28.
Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8.
Trošt: Moja setev. I. in IL k Din 10.—.
Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—.
Jan Ksr i fiat — Dr. Bradač* Krasni^ice, Cana trdo vezan? knjigi Din 20—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18,—.
Jelenc: 1914—1918, spomini jugoslovenskei ga dobrovoljca. Vez. Din 30,—.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Redo Pavli«?: Ljubezen in sovraštvo.
V platno vez. Dšn 92'—.
Kilan Pugelj: Zakonci, dragE natis.
Vez. 23 Din.
Ivan Zorec: Pomenki. Din. 11.—.
F2or;jan Golar; KnseSks ponesti. Cena Din 28*—.
Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6—.
Grego rič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Bros. Din 8 —, vez. Din 12—.
Paučne in znanstvene knjige.
Dramatika.
Zv. Kosem i Morje« D!n 16'—.
Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina soh. Broš. Dia 6.—, vez.
Din 8.—.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—,
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Sem Benelli-Gradcik: Okrutna šala. Bro§. Din 28-—.
Šolski oder.
Prof. dr. Pavel \f. B reZnik: Premeesko* »lotfsnsHe-nereiaka kcnveriaels® v platno var.Sepna knjiga Din 35*-.
Bučar: Slovenski meluljar: "Broš. Din 12.
Kunaver: Na planine! Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika In čl'* tanka. Broš. Din 5.—.
Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—.
Šolske knjige.
J. Korban: Povodni mož, igrica za mlat dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Sol. odra« 3 Din.
E. Tiran: Čudežne gosli. Pripovedka s plet som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama>
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—.
Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—,
Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—.
Flerfe: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Gruin: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šot.
Mešiček - Drnovšek :	Obči zemljepis za
višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Ivanka Negro-Hrastova: Pevska šola združena s teorijo. Vez Din 68.—.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokot delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—.
Podkrajšek:	Knjigovodstvo za ženske
obrte. Vez. Din 18.—.
Lžsica-Lokovšek-Mole:	Prva srbska *U
hrvatska čitanka. Vez. Din 35.—.
Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska čl» tanka. Vez. Din 22.—.
Josip Bažič: Udžbenik hrvatskoga lli srpskofja Jeafka. Ves. Din 42*—.
Bezjak-PribU: Pedagogika. I. knjiga. Vzgo> ieslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56.—.
Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12.
Prof. tir. Pavel W.Bre2«5k: Francosko* slovensko -nemSka kcnverzatlja. Pomoka Šolska knjiga, v platno  vez, žepna knjiga Din 35»—.
Pesmarice in muzikalije.
Marolt: *Bože pravde« in »Lepa naša dot
movinnt. Din 1,50.
Marolt: Narodne himne in druge domot rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. L, II. in III, zv.
k Din 3.—.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi 8 spremljevanjem klavirja. Din 50.-.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva In učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka natedb	In odredb	za osnovne
in meščanske	šole	ter učiteljišča v	Slo*
veniji. L zvezek (od prevrata do konca L 1920.) brož.	Din	10.—, H.	zvezek	(z«
L 1921.) broš.	Din	14.—, IH	zvezek	(za
L 1922.) broš. Din 15.—.
SfiEfiSESSSS
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90'5 cm.	Slika a Din 30 —
Stenske table k \Vidrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220’—.
Saša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10'—,
Galerija naših velmož.
esss
■SSEHSB83SiSS9
EBtStllSll
1. Trubar
2. Vodnik
3. Slomšek
4. Prešeren
5. Levstik
6. Stritar
7. Jurčič
61-5 X 47-5 cm.
TELEFON ŠTEV. 312.
8. Gregorčič
9. ASkre
10. Tavčar
11. Levec
12. Erjaveo
13. Jenko
14. Cankar 15. Gangl
Slika k Din 10'-
ČHKOVNI RAČUN ŠTEV. 10781
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.
  i im iii im
Cenj. posetnikom velesejma
se toplo priporoča
kavarna in bar
EMONA“
Aleksandrova cesta.
FIALA
> i i i i i i t i i r k i  ~r   i
~i~T- i t i
NAZNANILO!
Tvrdka GJURO VALJAK
špecijalna veletrgovina v vinom v Mariboru
bode letos v svojem paviljonu na velesejmu točila razun špe-cijalnih vin v steklenicah tudi odprta prvovrstna ljutomerska vina,
na kar se ljubitelji pristne štajerske kapljice posebno opozarjajo.
CEio vsaka najpriprostejša kuharica ve, da so Cetina “testenine najboljše!
Tisoči in tisoči konzumentov zahtevajo pri trgovcu izrečno Cetina-testenine.
NAravno, zakaj Cetina--testenine se izdelujejo po napolskem načinu le iz najboljših vrst pšeničnega zdroba.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
PATERNOST & REMSC, Ljubljana
Slomškova ulica štev. 11.
k« Paviljon na velesejmu pH", kola štev. 237.
Na Ljubljanskem velesejmu
pokusite
najboljše vino in pristno turško kavo
paviljonu Vek. Dolničarja
CO »f
co s
O c—-
S? t* o po
<2. ~ n t/i
?;i
o. ca W<TQ N P n ta
O
fD •"
d
<
K
H
>
i'
® S <
H S M
I:
S S O
r3 G' o
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
PudFMžralce;
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
dunajska cesta štev. 4.
n . , ,	(V LASTNI STAVBI)	Telefoni	i	189,
Brzojavit	45$,
TO00VSlia Kniallal in reaerue Pln. 18,300.0001^8 Izvršuje vse bančne posle najtočineje in ns^tiulantneje.
iksp®sltu^s
Konjice
Meža-Dravograd
1 BI
$3
P
Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje
Josip Krmpotič
kartonaža — tiskarna — knjigoveznica — raztrir-nica in papirna industrija
&
v c slov za Ljubljano poštni predal 165 Vir•Domžale, pošta Dob.
RaMHHBiaflf
m
m
a
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
»DRAVA"
indusfirBfska delniška dryffea
Parne žage: Mlaržber-Melje, Preisieiii in 2fe©l©v©. ^ssSj© s Tovarna Jeds^še 'm 6s!adl!Rih naprav.
©cšdeSek za iermeniea	Oddelek	za zaboje
Stavbeno mizarstvo
Zbt&via poSta P#ii?ane: Tovarna za ugasnjeno
pehišfv«?.
Centrala: Narifc©r, Meilska eesfa št. §1,
Telefon Itev. 256 IntantrS*.
ijiiisii vrinki iasis r št. t Sl, §5, is, w. I
M
m
m
si
m
p
m
m
m
m
m
m
INDUS d. d., preje Carl Pollak P
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kraaj, Ljubljana, Vrhnika ^ Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Peira c. 68. fes. 528
I. Industrija usnja. A. Vegetabilno
(čreslostrojeno usnje):
3. chevrette;
4. chrom-usnjc za izdel. nogometnih žog;
5. chrom-usnje za izdelavo JERMENOV. p*
C. Galun-usnje
za izdelovanje vezilnih in šivalnih
JERMENČKOV.
D. Lak-u3nje:
1. box-calf;
2. chevreanx.
P
II. Industrija usnjatih izdelkov.
A. Čevljarski izdelki:
.	»• u^n.	,	v	,
S 2. chevreaux;
1. KRAViNE, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in strehe;
2. KIPS1;
3. TELETINE;
4. OVČINE in KOZINE:
a) mazane rjave in črne;
b) barvana, za mobilije, tapcciranje in konfekcijo;
5. VACHETTES:
a) za izdelavo DOKOLEN1C, barvane ali naravne,
b) za izdelavo NOGOMETNIH ŽOG, „
c) za izdelavo razne	USNJATE	1. ČEVLJI	za	strapac;
KONFEKCIJE;	2.	„	za	rudnike;
6. SVINJINE (specialiteta);	3.	„	za	šport in nogom,
a) za fino JAHALNO	OPREMO,	4.	,	po	vo]askem	vzorcu,
barvane ali naravne,	3. SANDALE.
c) za *8X& in galanterijsko	B. Konfekcija transmisijskih
konfekcijo (portemonnais, porte-	gonilnih	jermenOV:
feuilles in knjigovestvo);	L specia]ni stroj;
7. PODPLATI:	.	,	,	.	2. hrastov stroj;
a) trovloženi hrastostrojeni podplati,	g chrom-stroj,-
b)vache;	4. jermenci za šivanje in vezanje trans-
8 CROUPONI za izdelavo TRANSMi-	misiiskih jermenov.
' SIJSK1H JERMENOV:
a) speciahro strojem (angleški sistem),	C.	Konfekcija	ZA
b) hrastostrojeni.	DOKOLENICE (g 'amaše), NOGOMET-
B. Chrom-usnje:	NE žoge, torbice, portefeuil-
lak
1. box-calf, črno in barvano;
LES itd. iz vegetabilnega, chrom- in k-usnja, NAHRBTNIKI, športni PA-
UOUIV^ ...	—-V "   > — I--- ”
SOVI itd., TRŽNE TORBICE.
Ljubljanski veliki sejem pav. J 394
N
“i®
m
>
g
2
m
m
G
m
m
>
m
im
W/,
&
m
m
C
C
SB
S
09
Z
mm
mm
O
m
E
< I
si
m
o
m
H
SO
P
m
O
»
m
<
Z
o
i
m
SUKNO!
SUKNO!
Cenj. g. trgovcem!
Za jesensko in zimsko sezijo sem nabavil z ozirom na ljubljanski velesejem, primerno za vse pokrajine Jugoslavije, izredno množino vsakovrstnega sukna. Cene zelo ugodne. Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki
J. Grobelnik, Ljubljana.
H
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autcoija bencin surovine za svečarne surovine za milame i. t. d.
„OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
TELEFON ITEV. 910.
“BMBB BHBB
mm
c
Kartonažna tovarna
Ročni kovčki
Bonbonjere
Okvirji
A.BABKA, LJUBLJANA.
Ljubljanski velesejem paviljon E štev. 3.
MILO,GAZELA' ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejše izdelke.
Dobite ga v vsaki trgovini!
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana |
BBBi
Stroji za obdelovanje lesa. ■ Transmisije.
Turbine, h Armature. Sesaljke. 0 Zvonovi.
BBBBBBBBBBHBBBBBBHBBBBBBS
V.
Parna pekarna Jean Schrey
nasl.
w*w
IV. Ljubljanski velesejm. Paviljon F. j
M B UBBffii M HBHBBBi BBBBBBiBBI BMBBBM M	_
PBBBBBBfMpBBBBBBBBBBBBBBBBBBiiHBBBlIiMUHPBBBBI^BBBBBBBBBBBBBBB
i pa vil .ION 1	,	r^f	mnn	Tn«iT	I	PAVILJON	g
It,
naznanja, da ima vsak dan večkrat
MsiA
Telefon štev. 158.
TRGOVC Za
15.-25» VID.
$
se zavedajte, da imajo oglas! v Orjuni NAJBOLJŠI USPEH! Zato NE POZABITE PRAVOČASNO POSLATI Vaša INSEHATNA NAROČILA!
UPRAVA.
m
m
PAVILJON
I
m
m
VELESEJEM
M
m
i
m
m
m
B
m
m
m
m
m
m
bbbbbbbbbbbbbbbb
Izložba izdelkov to varen čevljev
PETER KOZINA & KO
m
m
m
m
m
m
B
m
m
m
m
m
m
m
B
m
m
TRZIC
Prodaja na veliko m mal©:
Breg 20, Aleksandrova cesta, Prešernova uL (Seljak)?
ZAGREB, Raekoga ulica 3.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
TtMMMa
t
Lastnik inž. Marko Kranjec.
[Tiska Učiteljska tiskarna V Ljubljani.
[aBBBSfiBSiSBBBBiilllliSIlllIBB
Odgovorni urednik VI- J. Galzinja.