Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spod. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Leto XII. — Štev. 9 (239) UDINE, 16 - 31 MAJA 1961 Izhaja vsakih 15 dni Antikosfitucionalni napad slovenščini - Politične pogreške demokristjanov - Borba se bo zaostrila - Kdo škodi ltalij? Na predlog demokristjanskega po-•fianca Franceschinija je parlamentarna komisija za javno vzgojo (commissione parlamentare Pubblica Istruzione) v rimski poslanski zbornici! odbila dne 28. aprila predlog socialističnega poslanca Marangone-ja in komunističnih' poslancev Ror-fi.ja. in De Grada, da bi smeli odpreti tudi v videmski provinci slovenske šole. Obtožujemo zato demokristjansko stranko, da nastopa proti interesom Slovencev v videmski provinci. Zna se sicer še dogoditi, da bosta rimski parlament in senat še spremienija osnutek (progetto) zakona o sloven- skih šolah v Italiji in dovolila odprtje slovenskih šol tuni v ^demski provinci. Upanja je malo, da se bo to zgodilo, ker je zavzela demokri-s.tjanska stranka nacistično in fašistično stališče pi-oti slovenskim šolam v videmski provinci. Ni treba mnogo spraševati, zakaj je demokristjanska stranka nastopila proti slovenskim šolan: v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Rimska centralna vlada, centralno vodstvo demokristjanske stranke je privolilo, da dobijo osnovne šole v svojem materinem jeziku Slovenci na Tržaškem in Goriš Kern najbrže zato, ker so jih dobili od zavezniških Apel na italijansko javnost V imenu vseh Slovencev v videmski provinci: Slovencev v Nadiški, v Terski, v Krnahtski, v Rezjanski, Kanalski dolini in Slovencev turlanske “Pedemontane,, med Čedadom in Čento ter Idrijske doline, se zahva-ljujemo vodstvom italijanske komunistične in socialistične partije, da so pooblastili poslance Marangone ja, Codigno-la, Roffija in De grada, da so v komisijah za javno vzgojov parlamentu predlagali popravek zakonskega pregetta-na podlagi katerega bi se smele odpreti slovenske šole v videmski provinci. ”si Slovenci v videmski provinci, ne glede na po~ litično orientacijo, so hvaležni komunističnim in socialističnim poslancem, da so nastopili za njihove nacionalne interese. S svojim predlogom, da bi se smele v videmski provinci, odpreti slovenske šole so socialistični in komunistični poslanci skušali vsaj malo popraviti stoletno krivico vseh dosedanjih italijanskih vlad, ki niso od leta 1866 hoteli odpreti slovenskih šol v videmski provinci. Mi Slovenci videmske province ne bomo nikdar odnehali od tega, da se v osnovne šole pri nas vpelje tudi naš materni jezik. § Če bo demokristjanska večina izglasovala v rimskem parlamentu in senatu takšen antidemokratični zakon o slovenskih šolah v Italiji, ki ne bo dovolil odprtja slovenskih šol v videmski provinci, nam bodo morale demokratične sile pomagati, da nam italijanske oblasti dovolijo rabo našega materinega jezika v šoli. Zavoljo tega apeliramo na vse socialistične in komunistične sile, na vse napredne demokratične elemente v videmski provinci in v drugih pokrajinah Italije, da podprejo našo borbo za naš materni jezik. Apeliramo se na katoličane, ki se po krščanskih načelih ne morejo strinjati z nekrščanskim stališčem demokristjanskih poslancev, da ne smemo biti enakopravni z Italijani, da se naš materni jezik ne sme uporabljati, kot se uporablja italijanski, v šoli. Apeliramo na vse italijanske državljane, da stare krivice storjene nasproti nam v preteklosti ne smejo zastareti, da smo v letu 1961, ko gori plamen neodvinsnosti po vsem svetu, ko imajo že vse narodne manjšine v Italiji vsaj pravico do svojega materinega jezika v šoli in samo mi, najzvestejši državljani pa ne. Ali naj bo res zvestoba plačana s krvico ? Ali mislijo praznovati stoletnico Risorgimenta v Italiji z antirisorgimentalnimi ukrepi prot slovenski narodni manjšini, ki se je borila za Risorgimento. anglo-ameriških oblasti že leta 1945, in jih zato sedaj ne morejo ukiniti, odpravititi. če bi imeli poprej tudi v videmski provinci anglo-ameriške zavezniške oblasti, bi dobili tudi mi slovenske šole in bi jih ne mogle več odpraviti centralne rimske oblasti, kaj šele videmske. Krivi so videmski parlamentarci Krivi za nastop proli slovenskim šolam v videmski provinci so predvsem demokrisl janski parlamentarci : poslano m ^enatorjt i? videmske province, ki so bili izvoljeni tudi' s slovenskimi glasovi iz Beneške Slovenje, Rezije in Kanalske doline. Obtožujemo zato demokristjanske poslance in senatorje, da so intervenirali pri rimskem vodsivu demokristjanske stranke proti slovenskim šolam v videmski provinci. S tem so zagrešili ne samo nemoralno dejanje proti njenim členom 3 in 6. Nastop enakopravnosti, ampak tudi antiko-stituzicnalni nastop proti 3. in 6 členu italijanske ustave o enakopravnosti in zaščiti narodnih manjšin. Videmski demokristjanski poslanci pa so s tem zagrešili tudi velik politični pogrešek. Ali so mar tako naivni, da mislijo s takšnimi manevri v komisiji in pred parlamentom in senatom, da bodo definitivno pokopali vprašanje slovenskega jezika v o-snonvih šolah v videmski provinci ? Zdaj bo to vprašanje šele začelo o-stro postavljati in zasluži, da se o-stro postavlja proti Jašnstičnemu «verbotm» videmskih demokristjanov. Slovenci ne bodo molčali Ali -mislijo, da bomo mi Slovenci v videmski provinci k temu molčali, da bodo molčali drugi Slovenci v Trstu in Gorici, ki že ves čas dvigajo svoj protest proti tej krivični diskriminaciji. O tem bodo zvedeli tudi Slovenci v Jugoslaviji in tudi drugi jugoslovanski narodi, ki bodo tudi protestirali. Z veti eli bodo o tem Avstrijci, ki so prav v hudem boju zaradi nemške narodne manjšine v Sudtirolu. Glas o nepolitičnem, kaprlc&oznem, nedemokratičenem postopku bo šel tudi po drugem zahodnem in vzhodnem in vzhodnem svetu. Mi Slovenci videmske province smo poznani kot ena najbolj mirnih narodnih manjšin ne samo v Italiji, ampak tudi na svetu. Garantiramo pa nacionalnim intolerantnežem v Vidmu, da ne bomo več takšni. Mi smo poznani nadalje kot zelo patriotični državljani, raj nismo i-meli nikdar v svojih vrstah deserter-.jev — ne v prvi in ne v drugi svetovni vojni. Priznali so nam. da smo lojalni in zvesti do države kot milijoni Italijanov. Zdaj pa skupina, zaslepljenih demokristjanskih poslancev v videmski provinci iznaša na dan iz svoje politične preteklosti sramotne ostanke, residue fašistične mentalitete in se zavzema proti italijanski konstituciji, proti demokratičnim načelom glede demokristjanskih parlamentarcev je ne samo antidemokratičen, je konkretno zanje še hujši, ker je antipa- Vseh ISO naših občinski svetnikov naj se ravna po zgledu v Tipani in Sv. Lenartu Na čisto dveh različnih krajih Furlanske Slovenije so se izrazili v dveh občinah občinski svetovalci : prvič zato, da bi čimproj dobili deželno avtonomijo Furlanija-Julijska krajina in drugo, da bi se tudi v videmski provinci aplicirali 6. člen italijanske ustave in s tem priznala narodne pravice Slovencem, v Furlanski Sloveniji in Kanalski dolini. Občina Tipana in sv. Lenart so daleč narazen, pa vseeno so občinski svetovalci istega mišljenja, ker so Slovenji po rodu in vsi enako čutijo, da bi morali dobiti deželno avtonomijo, ker bi prišlo do ekonomskega zboljšanja in pa, da bi se spoštovala italijanska konstitucija tudi glede našega materinega jezika po šolah in cerkvah. triotičen in ant-iitalijanski. S takim nacionalističnim postopanjem so fa šisti škodovali Italiji in s takim na-ciin ali stični m posnemanjem bodo demokristjani videmske province škodovali sedanji Italiji. Ali hočejo res rehabilitirati nasprotnike Italije, v svetu ? Mi Slovenci Furlanske dežele ostajamo še zmeraj lojalni državljani in se bomo še nadalje borili za ugled Italije v svetu, zato da se uveljavlja italijanska konstitucija, da bo vladala enakopravnost ih demokracija tu ob meji, da se ne uresniči noben zakon, ki bi spominjal na stare fašistične #leggi». Največjo nslnqo bomo sforili Italiji, ko sc bomo nekompromisno borili za naše narodne interese, ker to zahtevajo ne samo na-Šf interesi, ampak interesi Italijii doma in v svetli. Vsi svetovalci za naše nacionalne pravice V Tipani so za narodne pravice glasovali samo opozieionari, v sv. Lenartu pa vsi svetovalci. V resnici pa je postala sedaj situacija v vseh občinah takšna, da so skoro vsi svetovalci za to, da dobimo tudi mi nacionalne pravice. V nekaterih občinah imajo sekretarji uboge svetovalce bolj na vajetih kot drugot jn jim pravijo, da se ne smejo brigati za nacionalne stvari. Zdaj so v neki komisiji v parlamentu odbili predlog italijanskih socialističnih in komunisti’njh poslancev, da bi se smele odpreti slovenske šole pri nas. Prav gotovo bodo sekretarji in pa še drugi ljudje pritiskali na naše konsiljerje, ali da. ne glasujejo za slovenske šole aii pa da glasujejo proti njim ali pa da se rizer-virajo od glasovanja. Nekaj sto poslancev v Parlamentu in senatorjev za naše pravice Mi furlnski Slovenci smo se že naveličali tega kar delaje z nami. To občutijo in vedo tudi vsi naši občinski svetovalci. Zato naj držijo z ljudmi. V parlamentu je nekaj sito italijanskih poslancev in senatorjev, ki so prišli do prepričanja, da moramo imeti tudi mi pravico do našega materinega jezika v šolah. Demokristjani zaenkrat tega nočejo, toda oni niso vsa Italija. Kaj hočemo mi ? Mi hočemo kot vsi drugi ljudje na svetu in v Italiji, Nadaljevanje na 2. strani Bri nas je vse zapuščeno, ni poljskih poti ne mostov m zato marsikdo kar prebrodi reke ali potoke vse to v dobi, ko je prišel človek okoli sveta v dveh urah. — Na sliki: Stari kmet iz Podbonesca gre s košen in koso preko Nadiže po travo za živino. Si ['dii 2 MA TAJUR Foj Na zadnjem komunskem konsejù so sklenil med drugim da bojo zaprosil «Cassa Depositi e Prestiti» za posojilo 30.000.000 lir, ki bo služdo za asfaltiranje narbuj zapuščenih cjest in za gradnjo novega ambula-tor ja. Imajo mam jen postroj it in a-sfaltirat tele komunske ejeste : Foj-da — Kanal di Grivò (Ravne), križišče Britof —- Kaščah in Čampe j — Gasali Pre cjerkvici «v. Ivana v Čele in jami. ki ie bla. kot. pravi štorija, skrivališče in «fortez- za» nadiških Slovenju. Tud na Laze ne smjemo pozabit, ki so čedna ia-sica, v katjeri je dosti Ijet služboval ranki župnik Anton Cuffolo — Bevkov «Kaplan Martin Čedermac». Vse te interesantnosti desnega brje-ga Nadiže ne bi smjel iti kar takuò mimo nas. Korlo bi jih valorizirati in narditi vse potrjebne korake, da bi sre razvil turizem tud na tjem brje-gu. V parvi varsti bi korlo sistemirati cjesto, zakì tuo je predpogoj za vsako iniciativo. Turisti, ki parhajajo v Nadiško dolino, tuo se pravi v Špjetar, Podbonesec, Šiupco, bi se sigurno radi vračali po drncem kraju Nadiže, če bi bla tle asfaltirana c jesta, m takuò bi tud tiste vasice oživele iz vsakdanjega martvila. Čedad Poljetni urnik trgovin v Čedadu, ki traja od parvega junija do 30. septembra je tale: Trgovine jestvin (alimentari) : ob djelavnih od 8.00 do 12,30 ure in od 15.30 do 19, 30 ure. Ob nedejah zaprto. Mesnice (macellerie): od 7.00 do 12.30 ure; ob sobotah ob 7.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30 ure; ob nedejah od 7.00 do 12.00 ure. Trgovine s sadjem, zelenjavo in slaščičarne (negozi di frutta e verdura, pasticcerie) : ob djelavnikih in nedejah ob 8,00 do 21.00 ure. Trgovine z železnino (ferramenta): ob djelavnikih ob 8.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure. Ob nedejah zaprto. Trgovine z blagom, inani fakturo, papirnice itd. (stoffe manifatture, cartolerie, ecc.) ■ oct djelavnikih od 8.00 do 12.00 ure in od 15.30 do 19.30 ure. Oh nedejah zaprto. Pekarije (panifici) : ob djelavnikih od 7,00 do 13,00 ure in od 16,00 do 19,30; ob nedejah od 7,00 do 12,30 uer. Sv. Lenart Te dni se je konzedù od nas Renzo Cuberli, ki je bil osam ljet naš mlekar. Preselil se je v komun Pavo-letto, zaki bo sadà tam opravi ju službo mlekarja. Na njegvo mjesto je paršu Giuseppe Bearzi, ki je bil do sedaj mlekar v Zamirju pri Sred-njah. Preea bojo končal cjesto. ki bo peljala v vas Pikon, ki je bla takuò potrjebna. Do sedaj so muorli hodit in nosit vse na hrbtu po ozki stazi, ki je bla povàrh tega še starmà in kam e ni ta. Na kanunu so na zadnjem konso-ju razpravljal o zadevah nekega administratorja prejšnjega konsejà. Tožijo ga, da si je pridaržii precejšnjo vsoto denarja iz komunske casse in zatuò so nekatjeri konsilirji predlagal, naj bi nova administracija dala zadevo v roke sodnim oblastem, da bi krivca po leču štrafali. Nekatjeri konsilirji pa so za to, de bi se rječ skrila, zaki bolj ki se m j osa d.., buj smardi in takuò bi ljudje zgubil «fiducio» še v sedanjo administracijo, čeglih njenm ta nič skupnega s tistim lumpom. Če bi bil ta «appro- Iz Terske Čuje to se pravič, ke no če žej ije-to.s ašfaltati cjesto, ke na peje v Učjo ami čez koufin v Žago. Če to bo dobrà ejesta, bojo sigurno uspostavili orò še avtobusno linijo, ke na če vezati Bovec s Cento. Tuò to bi tjelo parne-sti, še avtobusno linijo, ke na če vezati Bovec s Cento. Tuò to bi tjelo pariiesti, posebno oštjerjem anù bu-tigirjem, dosti interesa, zaki bi ju-dje iz Bovškega hodili rajši v naše kraje djelat špežo kot pa v Čedad, ki u je dosti hoj deleč. Anjelè u vozi avtobus v Učjo trikrat po tjedne, kar to e skuažej maso malo, če ve pensamo, ke na ma Učja uih 250 judi anù na e buro-kracija, tuò tc e reči za tikere to koven Gi 'daii kup dokumentov, usak dan buj velika. Kar no bojo judje iz Učje spadali definitivno pod naš komun, bi blo bizunjo, de bi avtobus vozu useki dan ali še dvakrat, tej ke u vozi v Stolbieo anù Prosnid, ke iso močno buj oddaljeni od centrov anù no majo dosti manjšo importan-co. Ne smijemo pozabiti še tega, ke dolina Bjelega potoka ami Muzea od zvjerala Tera indavànt na e zlo lje-pa anù se zlo adatà za, turizem. Ob nedeljah to pride kle siinpri več judi pit vodo anù gledat koufin anù pouàrh teg|a to e tud dosti peskato-rjeu, zaki kle to e voda bogata rib. Podbonesec Chiabudini Genijo star 64 ljet iz naše vasi je padu in se močno udaru, v glavo. Domači so ga šobit prepejal v čedadski spital, kjer se bo mtioru zdravit ^kajšnih trideset dni. Na komunu so sklenil zaprosit «Cassa Depositi e Prestiti» 15 milijonu lir posojila za zgradit šuolo ki bo služila za naučit meštir našim mladim ljudem. Troštamo se, de tiste soude bojo preča dal in da bojo zarjes ponucane samo za, tisto djelo in da ne bojo šle skuoz dolgoljetne prožete. ki na konae pojejo ves kapital in potlè djelo se ne naprav, zaki ni več soudu. An še za marčad bi se muorli malo več pobrigat, zaki eajt bi bil, de bi tista rječ bla nareta. Tuole naj naši možje na k ornim iT pregledajo in naj večkrat potrkajo na vrata v Vidmu, kjer leži pratika za imjet autorizaejon. Iz Rezjanske r r - * » pintore indebito» pripadnik naprednih ali progresivnih movimentov, bi njegovo ime objesil na veliki zvon, takuò pa, zaki gre v tjem primeru za njekšnega bivšega demokristjan-skega administratorja, bi tjel skriti, in vse potlačit in poravnat, magar na račun ljudi, ki plačujejo «tasse». Anton Florjančič iz Kostnega pri Grmeku je muoru iti v Špital, zaki ga je vrgjà na tla podivjana krava. Mož je peju kravo napajat, a ta si je zaželjela svobode in je začela divje poskakovati in vlejči za sabo svojega gospodarja. Dougo se ie brami in nazadnje je obležu na tleh z zlomje-nimi rebri. Ozdravi* bo v treh tjed- Hlodič Darjo Trušnjak iz Topolovega pri Grmeku se je pri Čedadu zaletu z motociklom v njekšnega ciklista in se par padcu zlomu levo roko v ramenu, čampno nogo in koljeno. O* znavu bo v dvjeh mjescih. Tud Ivana Dorbolò so muorli pejat v spital, zaki g)a je konj zabnu v nogo. Zdravit se bo muoru najmanj 20 dni. Na zadnji seji komunskega odbora (gliunta comunale) je naš šindik povedal, da bo cestne križišče Tigo-Centrala-Most Ro-Ravenea vzdrževala provinca. Spororočil je tudi, da je mini-strštvoi za javna dela odobrilo prvi Lot dela za kanalizacijo v Oso-janih, za nadaljnje delo pa bo potrebno za p rosi fi! «Cassa Depositi e Prestiti» ža posojilo. V kratkem bo vžela v apalt sekcija «Bonifica Montana della Comunità Camiea» napeljavo luči V Korita. Tudi letos je komun dal posekati nekaj drevja iz gozdov komunske lasti. Ljudje niso preveč zadovoljni gledati kako padajo pod sekiro naj-lepša drevesa, ker ta so že redka po vsakoletnem izsekavanjem. Nekaj je bil naš komun zelo bogat, ker je imel velike gozdove, a leto za letom so jih izseka vali in danes je dobrega lem prav malo. Nič ne bi rekli, da bi se izkupiček pravično razdelil med vse vasi v enaki meri, a na žalost, kakor vidimo, so priviligjirane le nekatere, najmanj so dobile najbolj oddaljene in najbolj potrebne vasi. Lepi dnevi privabljajo turi-te v naravo. Ob nedeljah vidimo že vse polno turistov, ki se sprehajajo po vasi in travnikih naše doline. Ti p a na To nje dongo od tega, de je opo-zicijòn v konseju prežentala «gfiunti komunal» zahtevo, da bi se v komunskih ofieihih lahko čekaralo še po naše. Tuò to nje nič čudnega, zaki ve vjemò, ke večina judi na ne znà se špjegati par taljan, ponàrli tega tuò to je dan dirit «sancito dal- la Costituzione italiana», ke na pravi takolè: «La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche». Ta rikješta ne uzdignila dostì poi-verja tu komunu. Demokristjanski priliznjenci so šobit poslali no letero Candolini-ju v Videm, v kateri so protestali zavoj zahteve, ki jo je opozicija prežentala. M-a merkejta no mài-, ki e jo firmòu to letero! Fjermali so jo judje, ke tu hiši no ne čeka rajo dregega koj po naše ami taljan no ga čekarajo štantoč. Brez «vergogne», no če negirati jezik, ai jih ga je ličila njih mati ami tuò NÒuse za se prilizniti foreštirjem, lei na žalost diktirajo v našem komunu. Pa no ne bojo zavoj tega nič ljeuši, Slovenji sò anù Slovenji no če restati. Oh kako e se smeju Candolini, kar e brau to letero-' On u pozna Ijepo Tipano, saj če ve se ne motimo e se rodil v tej vasi, anù kot advokat jih je douga ljeta mouzòn vero Zavoj tega, ke no njeso znali čakarati ali pisati par taljan. Sovodnje Telikrat pa se muormo zahvalit videmski prefekturi za skarb, ki ima za naše ubog|e judi. Prejšnji tjedan, kot so nam povjedal na prefekturi, je «Ministero degli Interni — Ufficio Assistenza per le Zone di Confine», dau za pomagat našim ubogim judem tri milijone lir, ki so ble po-šjane ofieihu «E.C.A.» (Ente Comunale di Assi-lenza). In za tole pomoč sc je narvenč potrudila prav videmska prefektura. Troštajmo se, de bojo pravični na našim komunu pri razdelitvi tiste pomoči in da ne bojo gledal druzga kot ljudi, ki imajo zarjes potrjebo. Prejšnja ljeta, kot vsi vjedo, se je dosti gledalo kajšne ideje ima človek prej ko bi mu pomagal in gl ih zavoj tega so lansko ljeto ljudje zahteval, de se dajo v komitat E.C.A. novi ljudje, ki bojo pravični in ki bojo zarjes skarbjel za podelit po-muoč, ki jo ušafajo od governa. Vsjem je znano, de nobedan komun he ušafa tarkaj soudu kot jih ušafa naš od «Ufficio Assistenza Zone di Confine», zaki ga nje komuna, ki bi bil buj potrjeban kot naš. Po zgledu v lipani in S. Lenartu Nad. iz /. strani da sc spoštuje naš materini jezik m uporablja po šolah tudi v Furlanski Sloveniji. 1’ šolah >e mora učiti ita->: lijanski jezik, ker smo tega navajeni, Pa ceglih ga več ne rabimo toliko kot * poprej, ker bodimo na delo v emi-l graeijo, kjer nam italijanščina nič ? ne pomaga. V šolali na se mora učiti tudi naš materini slovenji jezik. Tako je po vsem svetu in tudi drugod v Italiji. Ali mi furlanski Slovenci nismo ljudje, da ne bi sp smeli učiti, materinega jezika?!! Ali nismo državljani, da ne bi imeli pravice do materinega jezika v šolali.’ To imajo že zamorci, samo mi beli ljudje med Italijani naj bi bili najslabši na vsem svetu. Saj nas bi bilo lahko sram, in še bolj sram naših občinskih svetnikov, da bi jih sekretarji komun ali pa kdorkoli imeli za norca ali pa strašili. SKUPNO ZA INTERESE \FURLANSKIH SLOVENCEV a Naši občinski svetovalci se ne mo-? rejo in ne smejo več izgovarjati, da i ne vedo za kaj se gie! Ljudje so jih , izbrali za važne funkcije in oni se j- morajo tega■ zavedati, če naredijo Š kaj slabega, jim bodo vsi zamerili, | ker morajo gledati na interese vseh ljudi v komunu in vsi konsiljeri skupaj na interesi vseh furlanskih Slovencev. Svetovalci v Tipani in sv. Lenartu so prvič javno povedali, kar mislijo pri sebi, na štiri oči skoro vsi ! naši svetovalci. Zdaj so na vrsti sve-| tovalci vseh drugih naših občin : Gr-| meka. Srednjega. Dreke, Podbonesca, : Sovodenj in Špetra ter Rezije in Brij da kakor tudi tistih občin, kjer živijo naši Slovenji skupaj z Italijani, da, imamo mi svoje posebne interese, ki jih oblasti morajo varovati in ščititi po čl. 6. ustave. Ena sama in glavna dolžnost naših svetovalcev je, da bodo tudi vpričo politikov v Čedadu in Vidmu povedali, kateri so ne samo naši ekonomski ampak tudi nacionalni interesi. Pri nas je lahko našteti, kateri so ekonomski interesi naših dolin, težjo pa je povedati odkrito v obraz funkcionarjem in politikom, da imamo mi tudi svoje nacionalne interese. Dve stvari morajo svetovalci zmeraj zahtevati: 1) Avtonomijo Furlanija — Julijska Krajina in 2) Izvajanje 6. člena Kostitueije. da bomo mi Slovenci tudi v videmski provinci zaščiteni glede našega ježika v šoli in v uradih. ODKRITO BESEDO ITALIJANSKIM LOKALNIM POLITIKOM! Imamo razne mediatorje, ki naj bi zastopali interese Furlanske Slovenije. Čisto realno se nekateri politiki brigajo za interese naših vasi zato, da bi jim dali naši ljudje vote, da bi bili spet izvoljeni za poslance in senatorje v Rimu in za konsiljerje provincialne v Vidmu. Že naša ekonomija in tisoči emigranti nam povedo, da intervenirajo samo za zelo majhne stvari : da se kje popravi kakšna cesta, kakšen vodovod, da pa sc za velike stvari ne brigaio in tudi m- morejo nič opraviti.Teč jim damo mi s svojimi voti, kakor nam oni povrnejo s svojimi intervencijami. Zato sc nam ni treba bati. da se jem zamerimo. Gledati moramo samo to, da nam razni Pellizzi in drugi ne naredijo škode v naših specialnih nacionalnih in ekonomskih, stvareh. Premajhen dobiček imamo od njih, da bi zapravili naše velike probleme. ODKRITO POSTAVLJAJMO NAŠE ZAHTEVE! MA TAJ UR Stran 5 UPRAVNE VOLITVE NA GORIŠKEM Goriška pokrajina ima nekaj nad 130.000 prebivalcev, ki so razdeljeni v 25 komun'.v, izmed katerih sta le dva, Gorica in Tržič, mesti z nad desettpt loč prebivalcih Gorica ima namreč nekaj nad 42.000 ljudi, Tržič pa skoro 28.000. Več kot polovica "fsegia prebivalstva na Goriškem živi torej v teli dveh mestih. V volivue sezname je vpijanjih «koro 100.000 htož in žena in ti bodo 28. maja poklicani, da izberejo tiste stranke in tiste ljudi, ki bodo prihodnja štiri leta vodili občinske in pokrajinsko tipravo. Kakšen je gospodarski, socialni, narodnostni in politični sestav gori-ške pokrajine? Pričnimo z gospodarstvom. Pokra j i-tta je razdeljena na več okolišev, ki nimajo v glavnem sorodnih vezi e-den z drugim. Gorica je bila pred 'ojno trgovsko središče širokega podeželja, kot je še danes Videm, in je izgubila leta 1947, ko so bile postacene nove državne meje, ta svoj Položaj. S pomočjo Proste cone in rotacijskega fonda je tanes Gorica industrijsko mesto, kjer so nastale številne nove tovarne in so se naglo razširile že obstoječe. Tržič in njegovo področje pa imata staro industrijsko tradicijo, saj je skoro vse gospodarstvo področja tesno navezalo na ladjedelnico v Tržiču, ki pa je lanes v krizi iz katere ni videti izhoda. Ne manjkajo tu pa tam manjšo tovarne in delavnice, ki ne morejo sicer rešiti gospodarstva teh krajev. Področje zase tvori Gradež. kjer ži-Gjo ljudje v glavnem od poletnega turizma, v manjši meri pa od ribištva in od industrije in trgovine, ki sta z njim povezani. Poleg teh Ireh Področij imamo še obširno kmetijsko Področje, ki sega od Sovodenj do Ro-Pian-a in Krmina. Sorazmerno z me-kfìntzàc'tijo kmetijstva zapušča mladina zemljo in odhaja v mesto, v tovarne in delavnice. Slovenci na Goriškem živijo v glavam na strnjenem ozemlju. Tri oblite, Sovodnje, Doberdob in St cvetju n, so popolnoma slovenske: v go-tiški občini živi precej tisoč Sloveli-°ov, tako v mestu samem kot v va-sph Štandrež, Podgora, Pevma, O-sUivje,Št. Maver. Precej Slovencev žiti tudi v Krminu in Dolenjah, ter v uonkah in Tržiču, kamor so se presedli s Krasa, ker delajo v glavnem v ladjedelnici. Gospodarski sestav goriške poki-aji-he loči razne njene dele tudi po politi eni orientaciji prebivalstva. V Gorici, ki je bila v glavnem trgovsko hi administrativno mesto, prevladujejo demokristjani in desničarske Stanke. Z industrijalizacijo pa se, plasti med mladino, opaža nagibanje s levičarskim strankam. V Tržiču in T področju, ki na ladjedelnico gfravi-drata, vidimo premoč levičarskih ^rank, na kmetijskem področju pa tyet premoč krščanske demokracije. Volitve v zadnjih letih in zlasti ^kateri dogodki v zadnjem času pa ^ pokazali, da se javno mnenje v gorski pokrajini polagoma nngfiba na (‘vo. Vzrok za to je stalna kriza v ^iški ladjedelnici in s tem v zvezi G za celotnega področja. Drugi Vok je prebujanje delavskega ra-h'eda v Gorici sam', kjer smo bili GjČa pred mesecem dni mogočni ^lošni stavki, kar se ni bilo prej ^'kdar zgodilo. Tretji vzrok pa je Vlpšetn odpor proti1) monopolistj(čt\A l*1 absolutistični politiki krščanske ®htokracije, k' je hotela jiožret! tudi ,°sednnje zveste spremljevalce soeial-°hiokra.te in liberalce. T’alio smo videli nastanek tretjih ^ jj v številnih občinah za prihodnje °litve. Povsod nastopata dve listi, » ^cialistov in komunistov, dru-\ krščanske demokracije. V mnogih ^jjh (Gradisca, Ragrado. Fogliano. Q/hiPuglja, Ran Ganzimi, Krmin, f.^Vž) ita so ali socialdemokrati ali b 1^' ;|li liberalci predložili svojo Y T° listo, ki nima sicer možnosti r^^Teh, jo na možnost, da ne bo i-a Kj>. njihovih glasov, ker bodo o^-trGjhn listam, večino v novih hpr'^k.'h svetih, ki jih bodo odslej !lvkjali možje levičarskih Strank. Stanje v pokrajini je danes sledeče. V pokrajinskem svetu ima K.D. absolutno večino i( 15 s 'dežev od skupnih 24). Po vseh račun h bi jih morala sedaj dobiti 11 ali kvečjemu 12 in bo tako primorana iskati zaveznika v kaki drugi stranki, da bi dosegla večino. Po Gorici se je go govorilo, da bo K.D. odstopila mesto predsednika pokrajine socialdemokratu odv. Devetagu. To kar se zdi, da bodo socialdemokrati dobili dva sedeža in bi tako z njimi K.D. lahko sestavili večino, bi, bila sicer zelo malenkostna. V mestu Gorici ima K.D. prav tako absolutno večino, in sicer 23 sedežev od skupnih 40. Kljub tej večini pa so občinski odbor (giunta comunale) podpirali tudi svetovalci SDZ in večkrat tudi fašisti in monarhisti. Malo verjetno pa je, da bo tokrat krščanska demokracija ponovno dobila absolutno večino, ker je izgubila v Gorici precej terena med delavstvom, zlasti med mladino, ker je bila zapletena v škandale z milijoni okrog Proste cone in ker so iz njene liste izključili dosedanjega župana dr. Bernardisa, ki je celih 13 let županovai temu mestu. Tako bi morala K.D. izgubiti tako na desni kot na levi. Ricer pa so ji že prišli na pomoč socialdemokrati, ki naj bi dobili podžupana in še kak drug stolček. V Tržiču pa je imela K.D. do sedaj 15 sedežev, od skupnih 30. Vladala je s pomočjo liberalcev in fašistov. Malo verjetno je, da bo tudi obdržala svoje prejšnje pozicije, zaradi vodno večjega odpora delavstva in zaradi izključitve župana Cuzzija iz svoje liste. V manjših občinah pa je poioža.j naslednji: v treh Ronke (Ronchi), Romans in Vilesse, občinskih volitev ne bo. ker so bili občinski sveti šele pred kratkim izvoljeni. V o-stalih pa. so na oblasti v petih levičarske sile (San Lorenzo di Mossa) prevladujejo neodvisni, ki so jih podpirali tudi socialisti, in komunisti, v ostalih pa (Krmin-Cormons, Dole-nje-Dolegna del Collio, Medea, Mossa, C'apriva, Moraro, Mariano del Friuli, Gradisca, Sagrado, Fogliano-Re-dipuglia. Staranzano, Gradež-Grado, Farra) so doslej vladali demokristjani ob podpori, socialdemokratov ali fašistov ali pa obeh skupaj. V Števerjanu pa so bili na oblasti slovenski klerikalci. Položaj pa je danes zelo različen. V Gradiški je bila sestavljena močna avtonomna lista, lei jo sestavljajo neodvisni,, avtonomisti, socialisti, komunisti in socialdemokrati in ker so tudi fašisti predložili svojo listo je možno, da izgubi K.D. to važno občino. Bkoro gotovo pa bo K.D. izgubila občino Fogliano-Redipuglia, ker so tu socialisti in komunisti zelo močni in ker so socialdemokrati predstavili tretjo listo skupno z liberalci. Enak položaj je tudi v Sograju (Ba-grado), kjer so tri liste: Socialisti- Komunisti, Demokristjani. Gocial-demokrati. V furlanski občini Medea so prav tako tri liste - demokristjani, socialistk’ in socialdemokrati, komunisti. Tu je obstojala možnost sestave skupne levičarske liste in bi bilo tako moč iztrgati občino iz rok K.D., a v zadnjem trenutku je sporazum šel po vodi. V Krminu so demokristjane zapustili njihovi uekdaniij pajdaši, to je liberalci in fašisti, ki so sestavili tretjo listo, in to daj« večjo moč naprednim strankam. Pojav tretje liste imamo tudi v Grade-žu, kjer so liberalci in fašisti postavili svojo tretjo listo, izraz tamkajšnjih hotelirjev.. Krščanska demokracija se torej po goriški pokrajini nahaja pred temi volitvami v defenzivi. To je prvič in je zaradi tega skušala rešiti vse kar je mogla in je iz svojih list izključila ljudi (goriškegig župana dr. Bernardisa, tržiškega župana Cuzzija. predsednika province dr. Polesija), ki so bili preveč kompromitirani s svojo preteklo politiko. Bkušala si je dati nov plašč s tem, da je postavila v svoje liste tudi nekatere delavce, člane sindikalne organizacije 0I8L, a treba bo sedaj videti ali bodo volivci tej njeni nenadni in volilni spremembi verjeli. Volilni rezultati nam bodo prav gotovo pokazali napredovanje levičarskih strank, socialistov in komunistov. medtem ko je že tanes jasno, da bodo tudi v goriški pokrajini izginili iz domačega političnega obzorja monarhistični prvaki, ki so bili najhujši izraz nacionalizma in šovinizma. SLOVENCI NA GORIŠKEM OB UPRAVNIH VOLITVAH Gospodarsko-poiitično si a n je v občinah Sovodnje - Doberdob V-- Si e ve rja n - Stanje v goriške m komunu - Zastopstvo Slovencev Posebno pozornost hočemo posvetiti v tem članku slovenski manjšini na Goriškem ob priliki občinskih ijn pokrajinskih volitev, potem ko smo v drugem članku podali politično — gospodarski pregled celotne goriške pokrajine. Tri občine od skupno petindvajsetih so na Goriškem čisto slovenske. To so občine Bovodnje ob Roči, Doberdob in Števcrjan. Sovodnje V Sovodnjah županu) - že skoro deset let kmetovalec Jožef Češčut, vzoren ijn moderen kmetovalec, ki ga vsi — tako tudi politični nasprotniki — spoštujejo in cenijo. Ea župana je bil izvoljen leta 1951. ko je na prvih volitvah v na novo osnovani sovodenjški občini zmagala levičarska lista Demokratične fronte Slovencev. Ponovno je bil izvoljen za župana leta 1956, potem ko je na volitvah spet zmagala razširjena levičarska lista «občinske enotnosti». Demokratična občinska uprava je v Sovodnjah v desetih 'et ’h mnogo naredla, kljub temu da je bilo malo denarja na razpolago. Občina je namreč majhna, ima deficitno letno bilanco, na njenem ozemlju sta le dve industrijski podjetij. Goličevo kamnoseško podjetje v Sovodnjah in tovarna papirja v Rupi. Starejše prebivalstvo se v glavnem peča s kmetijstvom, ml ad j pa odhajajo fv goriške tovarne in delavnice. Proračun sovodenjske občine bi bil lahko boljši ako bi Bovodnje dobivale denar, ki ga goriška občina nezakonito pobira na produktih proste cone ki jih prodajajo na aovodenjskem ozemlju. Vsi napori v tej smeri so do sedaj bili neuspešni. Kljub temu pa so v teh Irtih v Rovodnjah mnogo napravili. Zgradili so otroška vrtca v Rovodnjah m Rupi, uredili so v Rovodnjah poštni urad in posvetovalnico za matere in otrdke, uredili so povsod elektrifikacijo, asfaltirali so glavno pol skozi Bovodnje in od Gaberij do Rublji. Trenutno je v gradnji vodovod, ki bo dajal vsem prebivalcem občine zdravo pitno vodo iz Roče. V načrtu imajo tudi asfaltiranje cest na Vrhu, v Rupi, na Peči, tako da bo občina čez nekaj let dobila zares moderen obraz, Tudi tokrat se za večino potegujeta dve listi : levičarska lista «občinska enotnost» in desničarska lista slovenskih klerikalcev. Kandidati liste «občinske enotnosti» so : Jožef Češčut, Sovodnje; Franc Petegan, Sovodnje ; Janko Cotič, Sovodnje; Andrej Pipan, Gabrije; Salomon Tomšič, Rnpa; Emil Vižintin. Sovodnje; Bogomil Devetak, Vrh: Vir-gii 'Černič, Vrh; Ivan Petejan, Peč; Karlo Kosič, Rnpa; Anton Tomšič, Sovodnje; Andrej Tomšič, Sovodnje Doberdob V Doberdobu je na volitvah decembra 1996 uspel© levičarski listi «občinska enotnost» iztrgati upravo občine iz rok klerikalcev. Na prvih volitvah sta se namreč v občini merili dve levičarski listi in to priložnost so izkoristili klerikalci, da so zmagali. Uspeh na volitvah leta 1956 je bil pripisati tudi nedelovanju občinske uprave. V zadnjih štirih letih pa je bilo mnogo napravljenega. E a zuppami je bil delavec Andrej Jarc. V Doberdobu je bila asfaltirana glavna cesta skozi vas, poleg tega pa so prav tam zgradili novo cesto ter popravili ceste v ostalih zaselkih in vaseh. V Jamljah so zgradili novo šolsko -poslopje. ki je najlepše daleč v okolici, v Doberdobu pa pravkar dokončujejo novo stavbo otroškega vrtca. Uredili so mnogo koristnih, uradov v glavni vasi, zgradili so pokopališče v Dolu, prav tako so v vse zaselke Dola že pričeli napeljavati elektriko. V nekaterih krajih ob državni cesti Gorica — Trtst je že zasvetila elektrika. Zelo važna pa je bila modernizacija vodovoda, ki je prej rabil precej občinskega denarja. V načrtu levičarske liste je izboljševanje javnih uslug v celotni občini, za kar so bila tudi že dosežena vladna posojila, tako n. pr. raztegnitev vodovoda na celotno občino in modernizacija cestišča. Kandidati na listi «občinske enotnosti» so: Andrej «lare, Doberdob; Jože Pahpr, Jami je; Karlo Boneta, Dol; Alojz Foccaro, Jamlje; Karel Lauraitji, Doberdob; Karel Germe, Doberdob; Jožef Ferfolja, Doberdob; Jožef Gergolet, Poljane; Jožef Gergolet, Doberdob: Andrej Gergolet, Doberdob; Oliviero Pahor, Doberdob; Karel Jarc, Doberdob. Števcrjan V” Števerjanu pa je na oblasti lista SDZ že devet let. Sicer se klerikalna večina drži tu na oblasti le za radi pičle večine. V zadnjih letih pa so tej občini večkrat menjali župana, prebivalstvo je bilo z upravljanjem sila nezadovoljno in je pričelo pred nekaj leti zbirati podpise za odpravo občinske samostojnosti in priključitev h Gorici. To se je letos konkretiziralo s predložitjo tretje liste, kj zahteva a- svojem programu priključitev h Gorici. Na tej listi kandidirata tudi bivši župan in bivši podžupan klerikalne liste. Tudi v tej občini je bila predložena lista «občinske enotnosti», katere kandidati so: Slavko Štekar, Va-lerišče; Fran Gravnar, Ščedno; Jožef Humar, Grdinea; Albin Konde, Britof; Fanc Komic, Ščedno; Ferdinand Komjanc, Britof; Gujdo Roman Koršič, Jazbine; Albin Maraž, Valerišče; Karlo Maraž, Kakence; Bruno Štekar, Valerišče, Jožef Vogrič, Ašče, Lucijan Vogrič, Ušje. V goriški občini pa nastopajo napredni Slovenci v glavnem na listi Socialistične stranke (PSI), nekateri posamezniki pa na listi KPT. Napredni Slovenci so v opoziciji krščanski demokracij,/ ki vfljada v občini, to zaradi režima, ki ga je glas emigranta NAŠI EMIGRANTI SE ČUDIJO. Iz Švice so nam nekateri naši delavci že pisali, da se čudijo, kako so mogli demokristianski poslanci odbiti predlog, da bi se tudi v videmski provinci odprle slovenske šole v tistih krajih, kjer žive Slovenci. V Grigionih so delali naši delavci na cestnih popravilih, pa so prišli zvečer skupaj z domačimi kmeti, ki govorijo jezik’ roman-čo. Ni jih dosti, komaj toliko kot - je nas v Furlanski Sloveniji, pa imajo ne samo vse šole v svojem romanco jeziku, ampak ima ta Tl— zik svoje pravice kot drugi švičar-ski uradni jeziki: nemški, francoski in italijanski. Ti romanci, kar niso mogli verjeti, da bi mogjla biti kje, posebno v Italiji, še tako neumna vlada, ki ne bi dovolila pouka v jeziku svojih državljanov. MARKA JE VEČ VREDNA. Koso prihajale rimesse ob koncu aprila domov se je že poznalo, da je marka več vredna kot je bila poprej, ker jo je nemška narodna banka ri-valutirala. Ni sicer velike razlike, ali je vseeno dobro, ker se ta čas življenje ni podražilo zaradi večje vrednosti marke. ’• KAKŠNE DELAVCE NAJBOLJ IŠČEJO IN RABIJO V GERMA- NIJI? Uradno iščejo najbolj zidarje. mizarj«», gradbene delavce vseh vrst, delavce za v kasone, pomočnike za v miniere in delavce za na polje. Več ali manj znajo vsi ti naši delavci delati ta dela, ker so jih delali naši delavci že v starili časih, ko so hodili v emigracijo še pred vojsko. Imamo med nami nekaj mehanikov, toda ti si sami pomagajo in dobijo dobro delo vse-rod, pa če glih ni nobenega ponujanja takega dela. v ? ILEGALNI EMIGRANTI. Zelo dori! naših delavcev gre na delo z rednimi «contratti di lavoro», mnogo naših ljudi pa dobi delo potom prijateljev, ki so že več let pri kaki impresi in spravijo tja še svoje prijatelje na delo. Vsakemu s«' namreč ne ljubi hoditi okoli centri di emigrazione ali uffici di lavoro ali še celo iti do Verone. Ne priporočamo pa, da bi šle naše Zenske brez dovoljenja za delo v Germaniju. Na meji jih vračajo, toda to še ni najslabše. Slabše je če pridejo v roke lumpom, ki jih izrab-Ijaljo. No, do sedaj imamo Slabše vesti iz Italije, kakor iz emigracije o tem, kako se godi našim ženskam. ta stranka uvedla v mestnem Upravljanju in zaradi zanemarjanja slovenskih vasi (Štandrež, Podgora, Pevma, Oslavje, Št. Maver), ki spadajo pod goriško občino. Na sociali-stjičn} 'liistii kandidirajo Viktor Vižintin, profesor na strokovni šoli, iz Revme; Cristiani Rihard, delavec iz Revme; Feri Anton, učitelj iz Št Mavra; Klanjšček Emil, kmetovalec z Oslavja ; Marinčič Ivan, novinar ; Sancin Peter, visokošolec ; Sošol Karlo, delavec iz Penne in Tabaj, kmetovalec iz Ronk. Na Ihti KRI pa kandidira uradnik M dadi 11 Cerne, poleg nekateri drugih Slovencev. V pokrajinskem merilu pa kandidira novinar Tvan Marinčič v treh volilnih okrožjih na listi Socialistične stranke (PSI), in sicer v o-krožju Sovodnje-Doberdob, v okrožju Gorica I (kamor spadajo Podgora, Št. Maver, Pevma, Oslavje) in Gorica VI (pod katerega spada Štan-drež). V okrožju Doberdob — Sovodnje pa kandidira na listii KRI Andrej Jare Volitve bodo tudi med Slovenci )>okazale brez dvoma veliko zrelost volivnega zbora, ki 1h> pokazalo da je v sodelovanju in s podporo levičarskih strank možen ugoden razvoj .slovenske manjšine na Goriškem iu v Italiji nasjdoh. Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 3Vi- Tel. 33.4ti MATAJUR Portavoce degli Sloveni deìla provincia di Udine Preoccupante situazione zootecnica. nella montagna Orientale [rintana Il più scarso carico unitario del bestiame bovino - Quasi scomparsa la monticazione estiva - Nessun interesse da parte delle autorità competenti È stato detto più volte che la zootecnia, se applicata con criteri organici e razionali, potrebbe formare da sola una fonte di benessere per il Friuli Orientale. L’affermazione non è gratuita ma deriva da considerazioni che hanno una base realistica e concreta. L’allevamento del bestiame infatti è parte integrante della economia locale, sia nella zona montana che in quella collinare. Purtroppo il patrimonio zootecnico della zona è andato progressivamente calando e — a meno d’uno sforzo energico e tenace — subirà ulteriori riduzioni. L’indole degli allevatori, ligi a tradizioni e sistemi pai ria reali, la piaga della stabulazione in ambienti i-nadatti e malsani, il grande frazionamento della proprietà, il deperimento delle malghe, la limitata e-stcnsione dei pascoli, ecc. ecc. sono tutti fattori che hanno inciso negativamente sull’allevamento del bestiame. Secondo un censimento del 1959, nella zona montana, delimita Slavia, vi erano 766 bovini a S. Pietri. al Natisone, 1262 a, Taipana, 1422 a Pilifero, 746 a Savogna, 474 a S. Leonardo ed altrettanti a Grimaeeo, £5 I a Stregua, 466 a Drenchia, 6Gì a Pi epotto. Nella zona pedemontana e colli-, nare i capi di bestiame presenti a Faedis erano 1178, a Nimis 1174, a Torcente 1457, ad Attimis 977, a Montenars 415, a Torreano di Obzidale 918. In percentuale, ogni famiglia della zona possedeva 1 ’1,04 di btstiame a S. Pietro, l’l,77 a Taipana, l’1,77 a Taipana, P1.95 a Pilifero, il 2,35 a Savogna, l’1,41 a S. Leonardo ed altrettanto a Grimaeeo, l'1,68 a Stregua, il 2.52 a Drenchia, Pl,07 a Faedis, il 0,91 a Nimis e via dicendo. Come s vede, il patrimonio zootecnico del territorio in esame è modesto in rapporto alla possibilità (iella produzione foraggera. L’allevamento del bestiame nel Friuli Orientale non ha seguito i progressi fatti altrove. Quasi trascurata è la praticoltura anche dove crescono foraggi preziosi ed abbondanti; empirica e non sempre rispondente alle esigenze del bilancio fisiologico è 1’alimentazione: i bovini infine vivono quasi sempre in ambienti o-seuri e malsani. Dai pochi dati sopracitati risulta che il carico unitario in bestiame bovino è appena di 0,3 capi per ogni ettaro della superficie agraria e forestale in confronto dei 0,5 capi della montagna friulana (Camia) e della media provinciale che è di 0,6 capi per ogni ettaro di terreno produttivo. Come rimediare a tale situazione? Gli organi provinciali dell’agricoltura non dovrebbero limitarsi solamente col dare consigli, parole d’incoraggiamento e qualche sporadico aiuto. E d’altro late, le amministrazioni comunali della zona dovrbbe-rc dedicare maggiore attenzione ad un problema così importante per lo sviluppo della nostra economia. Si dovrebbe pertanto far conoscere ed applicare tutte quelle norme che sono indispensabili ad un buon allevamento del bestiame. E dovrebbe rientrare nella competenza dei Comuni la creazione di qualche stalla dimostrativa, opportunatamente sussidiata, per allevare i bovini ir. modo razionale e costituire così vivai di buone giovenche da cedere agli al' levatori della montagna. UNA XOTA STORICA Intesile deciselo sulla Fiera di presso San Pietro degli Sloveni al Natisone Fra i diversi documenti che comprovano l'importanza che ebbe nel passato la Slavia Friulana sia per i nobili del tempo che per il Patriarca di Aquileja, che, in seguito, per la repubblica di Venezia, ce n’è uno sulla fiera che si svolgeva a San Quirino presso S. Pietro degli Slavi. Questo documento è del 26 giugno 1254. Esso contiene un atto col quale il patriarca di Aqiuileja Gregorio, assicurava ad Enrico di Villalta i diritti sopra la detta fiera. Di questi diritti si fa pure menzione in altro documento, di poco posteriore, (1262), redatto dal notaio Leonardo di Cividale. Con questo atto il Castaido Cividalese, Enrico di Trice-simo, promette di restituire al suddetto Villalta le multe riscosse per la custodia della fiera stessa. Piano di riforma generale presentato dalla Confederazione Generale Italiana del Lavoro (C. G. I. L.) In vista della Conferenza agraria generale convocata dal Governo e di fronte alla drammatica situazione nella quale si trova l’agricoltura italiana, la Segreteria della CGIL ha proposto un piano di riforma agraria generale basato sui seguenti punti a) riforma fondiaria generale che dia la terra a chi la lavora; b) piano di assistenza tecnica ed economica che aiuti i contadini a sviluppare nelle forme associative e democratiche più coerenti con i loro interessi e con quelli dell’economia le loro attività produttive ed economiche. e) piano di sviluppo agrario nazionale che destini, per un lungo periodo di anni e secondo un programma decentrato su base regionale e territoriale, mass:cci investimenti pubblici nell’agricoltura e utilizzi pienamente le industrie a partecipazione statale, e sottoponga quelle private a controllo con una politica economica anti-monopolistica. Queste, in sintesi, le proposte che la CGIL presenterà dettagliatamente alla Conferenza agraria nazionale. Essa chiede che una risposta ai quesiti sia data direttamente dalle masse e dalle categorìe di lavoratori interessati. Ecco appunto lo scopo delle 'Conferenze agrarie comunali» che verranno indette dalle organizzazioni sindacali unitarie. MANODOPERA ITALIANA NELLE MINIERE BELCHE All’inizio dell’anno in corso erano impiegati nelle miniere belghe complessivamente 29.919 minatori italiani di cui 4.060 nel bacino di Campina; 4.359 nel Centro! 10.898 nel bacino di Charleroi; 6.847 in quello di Liege e 3.775 nel bacino d.i Mons. I Friulani e Sloveni della provincia di Udine, occupati nelle miniere del Belgio, secondo i dati dell’Uffirfio provinciale del Lavorò, sono 3.240. Produzione miliardi % Carni in copi. 601 51 Latte e der. 386 33 Altri prodotti 181 16 Totale . . . 1.168 100 LA VOCE DELL'EMIGRANTE Conversazioni telefoniche con gli emigranti nel Canada o negli Stati Uniti d'America Bisogna compiere ogni sforzo per dare alle stalle una sistemazione decente ed. insieme fare un buon lavoro di selezione particolarmente nelle vallate più povere. Anche le malghe dovrebbero essere riattate e migliorate per consentire un alpeggio efficiente e numeroso. La monticazione estiva nel Friuli Orientale, negli ultimi anni, viene scarsamente praticata e, secondo una recente statistica, essa comprende soltanto circa 500 capi di bestiame bovino e qualche centinaio di ovini. Salvo poche e lodevoli eccezioni, i fabbricati per la lavorazione del latte ed il ricovero degli animali sono purtroppo in condizioni deplorevoli : ne deriva un progressivo spopolamento delle malghe che vengono abbandonate a se stesse ed invase da altre colture. Per arginare questa frana rovinosa e preoccupante, le autorità preposte, bisogna che vengano incontro ai nostri allevatori con adeguati aiuti, potenziando quel patrimonio zootecnico che un tempo costituiva la principale ricchezza delle nostre montagne. Il San Quirino accessato è l'antica chiesetta di questo nome, tuttora esisente presso San Pietro degli Sloveni, sul cui piazzale, soleva più tardi, sotto il dominio di Venezia, radunarsi l’Arengo delle valli d'Antro e Merso (Laudar e Mjersa). I Villalta godevano di molti diritti e possessi sopra le montagne della Slavia Friulana. Quasi un secolo più tardi, nel 1342, il patriarca Bernardo ricomperò da Francesco e Rambaldo di Lodovico di Cavoriaco (ramo dei Villalta), la giurisdizione ed il Garbo (= tribunale) del predetto mercato di San Quirino, cui congiunse tosto anche la Gastaldia di Antro (Laudari. Da ciò dunque risulta che, fin dal 1254, aveva luogo presso San Quirino, una fiera, senza dubbio di qualche importanza, se i diritti di essa erano contesi da diversi nobili. Come è noto, da tempo si può telefonare nel Nord America con pagamento delle tasse a carico dell’amico o dei congiunti chiamati in U.S.A. o in Canadà. Tali conversazioni telefoniche che vengono effettuate sul nuovo cavo telefonico sottomarino, richiedono minimi tempi di attesa e offrono ogni garanzia di un perfetto ascolto. Grazie a questa felice iniziativa, che consentirà di stabilire contatti diretti con le persone care e di udire la loro viva voce, si potranno rivifi-care i rapporti che il tempo e la lontananza fatalmente hanno attenuato. Gli interessati potranno richiedere chiarimenti al più vicino posto telefonico pubblico, oppure scrivere alla’ Società Italcable, Via Calabria 46, Roma, e riceveranno tutte le informazioni necessarie. Reclutamenti per l'Estero Il Min islero del Lavoro Ila disposto i seguenti reclutamenti di lavoratori per l’estero : GRAN BRETAGNA: Reclutamento di mano d’opera femminile e precisa-mente, esperte cucitrici a mano, cucitrici a macchina e sarte per essere adibite alla confezione di indumenti maschili; età: dai 25 al ai 40 anni, nubili o vedove senza figli; durata del contratto: un anno rinnovabile, salario minimo settimanale dii 44 ore: Lire sterline 5. 13. 8 — pari a Lit. 9.728 circa (2 scellini e 7 pence all’ora = Lit. 220 circa); il lavoro straordinario, quando richiesto, è retribuito in ragione di una volta e 1/4 per le prime due ore dopo le 44 ore di lavoro e una volta e 1/2 successivamente. OLANDA : Reclutamento di saldatori elettrici, manovali per l’industriai della gomma e manovali per l’industria dei laterizi, ceramiche ed affini. Durata del contralto; un anno, rinnovabile: età: dai 23 ai 35 anni, celibi; salario: fiorini olandesi 79 la settimana — pari a Lire 13.600; ore la\ora-tivc: 48 ore settimanali: alloggio e vitto: un contributo a carico del lavoratore di fiorini 15 la settimana dedotti dal salario. LUSSEMBURGO: Reclutamento di personale di albergo o mensa per la stagione 1961. Durata del contratto: 7 mesi. Data d!’ingaggio: entro il 15 maggio 1961. Salario: Va da un mim- mo di Fr. belgi 2.500 mensili a fr-5.500 netti. 11 franco belga vale Lit. 12 girca. Vitto e alloggio: tiene corrisposto al personale durante il servizio. Ore lavorative: 10 ore giornaliere di' lavoro e 12 di presenza. FRANCIA: Recintamente di lavoratori specializzati: a) earozzieri, battilastrg verniciatori a spruzzo per auto: b) meccanici d’auto, motoristi completi, meccanici specializzati per motori s scoppio, meccanici macchine agricole, t richiesto un grado di alla specializzazione dovendo svolgere mansioni di caposquadra. Età: dai 25 ai 35 anni, con non più di due figli, se coniugati. Luogo d’impiego: Parigi ed altri dipartimenti; durata de) contratto: due anni rinnovabili: salario: 160.000 — 200.000 franchi al mese. Alloggio: fornito dal datore di lavoro; trattenute: 6°/o sul salario lordo. Reclutamento perdonale femminile per stabilimento di conserve e marmellate. Età: dai 25 ai 45 anni; durata del contratto: 5 mesi; salario: 163 franchi l’ora — pari a Lit. 205: lavoro specifico: manutenzione e scelta dell» frutta da scatolare. Espatrio: 1. giugne 1961. MATAJUR TEDOLDl VOIMIR odgovorni urednik Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 dne 20. 7. 1950 SOD El. A V C I Andrej Batistič, Janez Bellina, P. Cencič, Renzo Culiini, Vanac Drekonja, Pavel Filipič, Jakob Golob, Giro Gu-kon, Ivan Gus, Anton Kravanja, Karlo Jušič, F’ranko Lavretič, Srečko Levan, j Ivan Lendaro, Gino I.essizza, Ernest Makorič, Roberto Manzin, Negro Peter, Humbert Nanior, Rihard Noacco, Ivan Oballa, Oviščak Karel, Emil Petričič, Stefan Petrič, Andrej Hvalica, Izidor jlj Predan, Beniamin Rutar, Peter Skav- | nik, Renato Skubla, Alojz Tedoldi, ji Emil Terlikcr, Ivo Tomazetič, Jožef Tomasino, Vinko Šturma, Sturma Lucijan, Lucijan Trinko, Rihard Trušnjak, Maurizio Valente, Marko Valtrič, Ivan Vazzaz, Karlo Velesič, Jakob Vendramini, Alojz Vogrič, Gino Zuodar, Vinko Zufferli, Aldo Znssino, Mirko Zua-nella, Ada Žvanut, Irena Zuodar. TIPOGRAFIA C. I OCCHI - Coiti Zli L’IMPORTANZA DELLA ZOOTECNIA NELL’AGRICOLTURA ITALIANA Qual’è l’importanza ed il valor© delle produzioni zootecniche realizzate in Italia attraverso l'allevamento del bestiame di ogni specie? Nell’ultimo triennio 1957/59 la produzione lorda vendibile di tutti gli allevamenti zootecnici è ammontata, in media, a 1.168 miliardi di lire e precisamente: nel 1957 a 1.116 miliardi, nel 1958 a 1.158 e nel 1959 a 1 229. La cifra di 1.168 miliardi, relativa albi produzione zootecnica inedia nel triennio 1957/59, è la sommatoria del valore delle carni, dei prodotti lattiero caseari e degli altri prodotti zootecnici, come appresso indicato: SOGGIORNI Riviera dell'lstria: Ankaran, Capodislria, Porto-rose, Pirano, Rovigno, Albo-na, Abbazia: quote giornaliere da lire 1.200 a lire 2250 per persona. Isole: Kres (Lussino), Krk (Cher-so). Rab (Arbe), Pag (Pago). quote giornaliere da 1100 a 2100 din per persona. Per prenotazioni ed informazioni rivolgersi a qualsiasi agenzia turistica, alle autorità consolari iugoslave oppure ai!' Riviera della Dalmazia: Fiume, Zara, Dubrovnik, Crikvenica: quote giornaliere; da 900 a 1800 din a persona. Cure balneo termali: Rogaška Slatina, Slatina Radenski, Dolenjske Toplice. Šmarjelske Toplice, Čaležke Toplice. Rimske Toplice: quote giornaliere da 1.200 a 1.800 din per persona UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO Roma — via del Trifone, 62 (Telefono 6SS OSS)