■
nJ 1 > W
i
f
nar
I
dom
Izhajajo vsak petek ter stanejo-v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje ljani se plača na leto 80^vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasniiovi tisfcami.
plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin.
y
po Ljub-
OgJase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
Ljubljani 9. novembra 19
O.

tičen dan v tem starodavnem razporu mej Cislitvansko in Ogrsko. Kakor bi bila Avstrija že pred četrt stoletjem s privoljenjem Rusije lahko zastonj dobila Bosno in Her-
Korber
stiskah.
cegovino, ko bi ne bila slušala slabih svetov iz Berolina
Sedanje ministrstvo Korberjevo se nahaja v veliki
stiski.
Opasalo
se je
z
mečem „avstrijskih narodno
gospodarskih interesov", a ravno sedaj se je pokazalo da to širokoustno ministrstvo ni v stanu, ubraniti av strijske narodnogospodarske interese velikanske
»
m Pešte, tako bi bili tudi že pred četrt stoletjem Turki zgrabili ono železnico od Mitrovice, ko bi ne bil frivolni iz Saške pritepeni kancelar Ferdinand Beust v zvezi z židovskim sleparjem Hirschem mislil samo na svoj žep.
avstrijskem generalnem štabu so našli
î
škode
j
ozirom
na
v
jim preti od madžarskega brezobzirnega egoizma.
dogodke
črnogorskega
da je
Srbiji,
»
z
z
Gre se za zgradbo novih železnic v Bosni.
Cislit
letošnje presenetljive ozirom na sovražno postopanje ozirom na nevarno gibanje v Macedoniji in z ozirom na
kneza,
z
vanska
od leta 1878. v Bosno zakopala celo milijardo napeto razmerje mej
Bolgarsko
in
Rumunsko"
nujno
kron
î
celo milijardo iz naših
davkoplačevalcev
iztisnje
potrebno
»
pospešiti stavbo strategičnih železnic v Bosni
»
nega denarja, a vzlic temu uživajo gospodarsko jedino vodečih iz Sarajeva čez sandžak novopazarski mej Srbijo
Madžari to deželo.
političnem oziru so Madjari
in
Črnog
oro do turške Mitrovice, kjer bi se te proge
že
davno absolutni združile s progo v Solun.
gospodarji Bosne in Hercegovine, kar je zasluga Benjamina Kallaya. In povse v smislu dalekosežnih madjarskih
Dasi
stavba te železnice veljala silne milijone,
političnih načrtov
se
tudi
so bili Madžari vender takoj zanjo vneti, ne samo iz
urejajo narodnogospodarska strategičnih razlogov, nego ker bi proga Sarajevo-Plevlje;
vprašanja. To se je zlasti pokazalo sedaj, ko se je zahte- če se podaljša do Mitrovice, postala velikanskega gospo
valo

naj se zgradi železnica
»
ki
vezala Splet s Sara- darskega pomena za Ogrsko

sa]
bila Budimpešta di
jevom
Ta
proga bi koristila Cislitvanski, ki je plačala rektno zvezana s Solunom. Toda madjarska požrešnost
70 odstotkov vseh investicij, kar jih je bilo narejenih v ne pripušča
»
da
Cislitvanska participirala pri
gospo
okupiranih
deželah
i
povzdignila bi Dalmacijo in sploh
darskem dobičku od te bodoče svetovne železnice in zato
vso cislitvansko trgovino in obrtnost, in zato so se Mad- se Madjari upirajo zgradbi vsake druge proge, zlasti pa
0
jari z nečuveno predrznostjo in ošabnostjo uprli zgradbi proge, ki bi zvezala Sarajevo s Spletom
Cislitvanskim vladam se sme s polno pravico oči-
bilo za varstvo cislitvanskih interesov
tati, da jim ni
železnice, ki bi vezala Sarajevo s Spletom.
Madjarsko stališče je: vse ceste v Sarajevo morajo iti iz Ogrske in čez Ogrsko in jedinole tod. Bosna mora nikdar več, kakor za lanski sneg. In tako je verojetno ostati Cislitvanski za vedno zaprta in nepristopna, zato da so se tudi v tej zadevi zadovoljile z navideznim pa mora biti odprta Ogrski z najkrajšo železnično progo uspehom. Proga iz Sarajeva v Splet se zgradi samo de-
»
od Pešte do Sarajeva.
loma, od Spleta do Aržana, tako da bo ta železnica brez dunajsko ministrstvo? No, dunajska ministrstva vsacega večjega narodnogospodarskega pomena. S tem so že cd Beustovih časov zadinjana pri Madjarih in od švindlom mislijo gotovi krogi, da dobe v delegaciji in v
tedaj se še nikoli niso
upali
»
upreti se najmanjši mad- dunajskem parlamentu večino za madjarske projekte. Vse
žarski zahtevi. Toda stari grehi se maščujejo na narodih
kaže
»
da bo vlada na ukaz od drugod najvitalnejše in te
in na državah
Končno
prišel in je moral priti kri- rese cislitvanske vrgla v žrelo Madjarom. Vprašanje je
samo, če dobi za to potrebno večino, in v tem oziru je
upati
>
da se bo vender parlament osokolil in pognal
se pa Avstrija ne zadovolji, in to bo bržkone dovedlo Italijo da nadalje ne bo več hotela uživati dobrot trodržavne zveze"
vlado, kak^r
i
zaslužila, če bo res odnehala
Samo nekaj zamore po naši sodb* še rešiti Korber-jevo vlado : zunanje politične dogodbe. Ni namreč še
Tako
polno resnico.
piše imenovani list in vse kaže, da je pogodil
po
Švica
Minolo nedeljo se je potom glasovanj
republiki izvojeval mnogoletni
boj
i po
mej ondotnima stran-
gotovo, če bo Turčija dovolila
>
da
se čez njej
ncvopazarski sandžak zida ta proga, in če se tudi seže to, ni še gotovo,
lastni do-
če se
ne ogiasi slovanska Rusija
kama. Najprej je šlo za to, ali se pritrdi inicijativnemu pred logu, da se za volitve v narodni svet (zastopstvo ljudstva podobno naši poslanski zbornici) uvede proporcionalni sistem
i
in ne poreče, da te zgradbe ne dovoli.
Rusko
časopisje
kakršen je zdaj v velj
v
Belgiji. Ta predlog je ljudstvo z
kar divja proti načrtom grcfa Goluchowskega, ker vidi meril na to
242 000 proti 165.000 glasom odklonilo. Diugi predlog je
naj
se člani zveznega sveta (švicarske vlade)
v njih provokacijo in drzno teptanje berolinske pogodbe, direktno voli]o. Tudi ta
predlo
g je padel z
veliko večino
a
če se ogiasi Rusija, ali bosta Srbija in Črna gora
namreč z 265.000 proti 141.000 glasom
molčali ?
Španija
Vlada
v celi državi oklicala izjemno
Položaj je torej tudi glede zunanjepolitične strani
stanje, To je bilo potrebno, ker so privrženci pretendenta don
z navadnimi sredstvi
Karlosa vprizorili pravo revolucijo, ki se
bosanskih železnic prav kritičen. Prav te zunanjepolitične ni več dala udušiti in je
zatorej
bilo
potrebno izvanrednih
strani rešijo Korberja prej, kakor ves odpor Cislitvanske. pripomočkov.
In po pravici se sme reči, da bi v interesu
Slovanska
Angležka.
m
Ministrski predsednik Salisburg je od-
bilo želeti, da protestirajo Rusija, Srbija in Črna gora zoper zgradbo tih železnic, ker Avstro-Madjarska nima
ložil portfelj zunanjega ministra in radi lepšega prevzel čast varuha državnega pečata. Istotako je prišel portfelj vojnega
na slovanskem Balkanu ničesar iskati.
ministra v druge
roke
in
je
dosedanji državni podtajnik
Brodrick postal vojni minister. Piememba ima zgolj personalen značaj. Minister zunanjih del in vojni minister sta odstopila, ker se bojita kritike parlamenta.
Politični pregled.
Vojna v južni Afriki še vedno ni končana.
Buri
se
Notranji položaj
Povodom otvoritve kongresa
avstrijskih industrijalcev minoli torek, je imel ministrski pred sednik dr. Kôrber dolg govor, v katerem je razvil svoj pro gram. Kôrber bo kmalu leto dni na krmilu a še vedno ljudj» ne vedo, kakšen je njegov program. Tudi zdaj ni povedal nič
bore še vedno z vso odločnostjo, če tudi jih je komaj 20.000. Začela se je prava guerila vojna, ki je za Angleže jako ne-
dosegajo zdaj tod zdaj tam jako znatne uspehe.
volilni borbi je
varna.
Buri
Amerika
Po več mesečni hudi
Ta dr. Kôrber je pač jedna
ečjih ničel, kar jih je kdaj
bil dosedanji predsednik Združenih držav Mac izvoljen predsednikom.
Kinley
zopet
vladalo našo državo. Na shodu industrijalcev je naklatil toliko
praznih popolnoma brezmiselnih fraz
nimajo nikake logične

zveze, da se ni načuditi, kako se je sploh našel kak neodvisen list, kateremu se je zdelo vredno, te fraze študirati in komen*
srn
w m
Obrtnija
tirati. Veliko večje važaosti, kakor Kôrberj
besedičenj
sklep shoda industrijalcev, da naj se nagodba z Ogrsko rajši
se
popolnoma raztrga, kakor da 8tavljajo Madjari.
Volilno gibanje se še veino se razvije drugod, koder imajo ljudj*
obnovila
pod pogoji
ki
Bosenske železnice.
ni res
tako k ai
razvilo, kakor zmisla za po-
litične zadeve. Borbe so se seveda vnele Še tu in tam
večje
Kar se tiče železnic, ki se imajo graditi v Basni, je samo ob sebi umevno, da se naj iste gradijo v interesu Bosne in pa v interesu vseskupne naše monarhije.
in manjše ali vender se začne pravi boj šele Čez nekaj tednov
Seveda
Madžarji riso
tega
mnenja
Po
njihovih
Največ se občinstvo še vedno zanima za kompromis mej kle- mislih, naj se žrtvujejo interesi Bosne in vseukupne dr
rikalci
in
krščanskimi socialisti na Tirolskem. Ta proti Di
pauliju naperjeni kompromis se
razbil
ker ga Dipaulij
ožji pristaši na noben način niso hoteli pripoznati bo torej vender kandidiral v bolcanski peti kuriji
Dipauli
madžarskim interesom, kakor sploh menijo v
z mad-
žave
svojem šovinizmu, da se to vprašanje rešuje žarskega stališča. Na ta način je razumeti interpelaciji
»
Češka obstrukcija
Bivši finančni minister Kaizl katere sta stavila v ogrski zbornici zastopnika Pichler
je nekako razglasil
da
bo
bivši
načelnik češkega
kluba češke
in Majer.
dr. Engel zopet kandidiral. Ker se je dr. Engel radi obstrukcije odpovedal, se iz tega Kaizlovega naznanila sklepa da Čehi ne bodo obstrukcije nadaljevali.
Te interpelacije
se
glasijo tako, kakor da je
vprašanje časa
»
da se Bosna združi
z
Madžarsko
i
ter
joznih
Italija
listov
ozirom na znano izjavo italijanskih ofici
da
naj tvori skupno
s
Hrvatsko
m
Dalmacijo veliko
da
se
ruski list „Rossija"
Italija Italij
več ne pridruži trozvezi si mnogo prizadeva, da
pise do-
segla ravnotežje na Jadranskem morju in pove odkrito, zakaj
madžarsko Avstrijo.
državo
»
ki
bode zmožna v žlici vode popiti
to dela. Trgovina ostane trgo
toda jedro cele zadeve je
politika
Italij
hoče dokazati, da ji je Avstrija s trozvezo cije se ne ve
Kaj namerava odgovoriti vlada na take interpela
a mnenje merodajnih krogov v naši polo
popolnoma zvezala roke, in da jo hoče napraviti za molčečo vici gre za tem, da se državna uprava pri gradnji
bo
pričo pri uresničenju avstrijskih agresivnih načrtov na bal- Bengkjh železnic ne bode ozirala na madžarsko poželjivost
kanskem polotoku zlasti v Albaniji
temi načrti se Italij
»
ne strinj poroštva,
torej ne mara obnoviti trozveze, dokler ne dobi bo Italiji zagotovilo ravnotežje na Jadranskem
tem
marveč, da se
bode
izvajal načrt
teh
morju in opustitev vseh aspiracij Avstrije na Albanijo
kakor ustreza skupnim državnim interesom narhije.
železnic
naše
tako
mo

Ko se je bila sklenila ona zloglasna pogodba z	No Spljet je v Dalmaciji, katero je smatrati za
Italijo, v kateri pogodbi se nahaja še zleglasnejša vinska	obal Bosne in Spljet je v sredini te obali. Nič naravne-
klavzula, so se kakor jeden mož dvignili vsi vinograd-	jega torej, kakor da se spoji to bosensko obalo z no-
niki naše države proti klavzuli, naglašujoč, da je ista	tranjim Bosne, kar bi se doseglo z gradnjo omenjene
škodljiva skupnim državnim interesom monarhije, a no-	železnice. A Madžari so zaljubljeni v zasedeno Reko, in
beden se na njih proteste ni oziral. — In zdaj, ko se	ker šovinisti vedo, da bi ona proga stregla slovanskim
gre za orjaški gospodarski načrt naše države proti	interesom Dalmacije in Bosne, so tudi že radi tega
vzhodu, ker je takorekoč bodočnost Avstrije kot slo-	sovražni omenjeni progi.
vanske države — zdaj naj bi se h kratu jemalo ozir	Vsekakor zanimivo je, kako se stvar izvede, ker v
samo na madžarsko židovsko-prusaško težnje; zdaj naj	tem m yelik kog bodočnosti južnih Slovanov, bi se ne dvignilo vse širom države, da močno protestuje „Novi List"
proti madžarskemu šovinizmu?
•.
Seveda se gre tu za gospodarsko bodočnost Slovanov in tu je kaj pak da treba, da madžarska pest poseže vmes ter položi svojo grabežljivo dlan na slovanski jug, češ: teremtete, jug je moj! Slovane treba položiti na žrtvenik madžarskega šovinizma!
Ni dvoma, da bi železnica Bugojno-Spljet v Dal-	Združena kmetija.
maciji bila velike koristi za to pokrajino, a ne bila bi	O navedeni organizaciji ničesar ne pišejo, kakor bi
na škodo Reke.	se že pred 30 leti po nemških fevdalcih ne bilo pisalo.
Ali ce bi Reka (ki pa še ni madžarska!) imela	In na slov. Štajerju še tega ne vedo; „Slov. Gospodar"
kako škodo od te proge, povrnjena bi bila Madžarom	je še pred kratkim v nebesa povzdigoval te kranjske ge-
po progi, ki se ima graditi do Soluna. Radi tega so	nije, ki so baje prvi izumili to moderno organizacijo
Madžari že tudi odstopili od svojega nasprotstva želez-	kmetije. Če bi kdaj pogledali v vladne navedene predloge
nice Spljet-Bugojno z ozirom na koristi, ki jih jim utegne	in motivacije istih, bi našli, da je cela literatura nastala
(če bodo Slovani spali!) donesti železnica preko Novo-	že prej o tem vprašanju in že tedaj, ko se je oče našega
pazarskega sandžaka do Egejskega morja.	krščanskega socijalizma še pilil starih jezikov in vedel o
Madžari se pritožujejo proti izkoristnosti bosenskega	krščanskem socializmu toliko, kakor o tem, kdaj bo umrl.
železniškega načrta, ker da to ovira živahni promet. A	Eksperimentirati z našim, do zadnje parcele zadolženim,
to jim ni na misel, da pa je še mnogo večja ovira, ki	analfabetem slov. kmetom, ga pehniti v še hujšo revo,
jo imajo prebivalci jadranske obali v tem, da sploh ni-	k se eksperiment izjalovi, — in ponesrečiti mora, ker
majo nobene železnice, ter da morajo prevažati vse le po	organično iz našega gospodarstva zadružna kmetija še ne
parnikih in koliko carinskih neprilik nastaja vedno po	poganja kali, — se pravi biti brez vesti. Kaj so nam še
prekladanju iz parnikov na železnice.
V ogrski zbornici se je pa oglasil tudi neki inter-pelant z vprašanjem, zakaj naj bi se ne gradila železnica od Ogulina do Knina, ki bi prišla v korist tudi Hrvatski ? Ta projekt je prišel na dnevni red zagrebške trgovinske zbornice že leta 1870, kateri projekt pa so znali pokopati Madžari še tedaj v svojem zlobnem spletkarenju proti Slovanom.
Tedaj je zares mogoče, da je bilo težje izvesti ta načrt, ker je bila Bosna še pod Turško, a sedaj je Bosna okupirana, zato bi se dalo zagovarjati projekt od Knina
m
do Novega preko Bihaču in Unski dolini. Mogoče, ako bi se ta proga izvedla, bilo bi ustreženo vsestransko in tudi Hrvatom. S tem projektom bi bili zadovoljni tudi
Dalmatinci. Seveda ta proga še ne izključuje druge, ki bi se naj gradila od Spljeta do Bugojne, te pa radi tega, ker bi spojila največjo spljetsko luko na vztočne obali jadranskega morja z središčem Bosne.
Madžarski interpelantje so pa opozarjali radi tega tudi na progo Spljet-Knin-Ogulin, da bi odvrnili pozornost od prevažne proge Spljet-Bugojna. Madžarom se gre v prvič za to, da bi zabili zagvozdo med Spljetom in Reko, češ, da je Reka madžarska in Spljet avstrijski. le fabrični, dobro omikani delavci ter kmeti okoli velikih
dale Slovencem razne avstrijske vlade dobrega? — Zatrle so še vse, kar bi ta toliko nadarjeni narod spravilo gospodarsko in kulturelno naprej. Tem vladam zaupati! Kateri vestni domoljub bo to storil?
Meni, ki to pišem, ni pri tem vprašanju v prvi vrsti na tem, kaj se zgodi z našim gospodarsko in kulturelno še malo razvitim meščanom, če naši falkenhayni z vladnim aparatom kmeta odtrgajo iz gospodarske zveze z njegovim meščanom; meni je na tem, da si držimo kmeta, če je ta čvrst, s časom že tudi meščana vzdrži. Ali poznam življenje in gospodarjenje kmetije na slov. Štajerskem in na Kranjskem in tudi poznam razvito
nemško in francosko vsaj po dobrih strokovnih knjigah.
• §. .
In pri prispodabljanju me obhaja groza, če mislim, da naj ta naš revež zadružno gospodari tako, kakor ga avstrijski odsluženi ritmojstri obligatorično siliti hočejo.
Da bi se snovale kmetske kooperacije, kakor pred 70 leti ona slavna v Rahaline na Angležkem, se pokupila naša umirajoča veleposestva, se ustvarile večje kmetije, se kmetu dobre šole odprle in tako omikanejšegd ter gmotno čvrstejšega napravile, o da, pozdravljeni bodite prav srčno! Tako pa ga vrtoglavo vreči v gospodarenje, ki ga


tovarn z velikimi žrtvami kolikor toliko dosegajo, to se mi zdi naravnost abotno.
Naš boljši kmet pojde spat in le neumni revež
»
ki
si ne upa čez veliko lužo v Ameriko, bo ostal in bo zadružen delavec obnovljene fevdalitete. Že so se različni tujci utaborili na Dolenjskem in na Štajerskem. Toda še
WT| j. I»,	1.- "'9t ^ • m- '	~ à ' *' 1 'i ii m IS hittu^^i** ^rÏT '	'Jv , ^ ' ■ i^ap-^-J 1 \ I * ' u ti» B H u
več jih bo prišlo, za to skrbijo z vso vnemo naši
voditelji.
Tudi
imamo že dosti nepotrebnih zavodov in
dobili jih bomo še več. Bo lepa zadruga to !
Sicer ne bo dolgo trpela. Ali še 20—30 let tega
naše več.
stagniranja našega gospodarstva sploh in omike mase in nobena „žavba" življenju naroda ne pomaga Kar nič nimamo časa zgubiti! Tujina se nakupuje v
naših
obmejnih krajih ;
zdaj
ves
naš svet vzel tuji
fevdalni denar v zakup, če avstrijski falkenhayni zma
Ta bo že skrbel, da ostane to prebrisano Slo
t
»
gaj o
venče pri tleh. Gospodarsko pri tleh držati male narode ki se sami ne morejo upreti, in spravilo se jih je hitro
iz sveta.
Tako je fevdaliteta v vseh usodepolnih dogodljajih našega življenja oni činitelj, ki se obrne na stran uni-čiteljev našega naroda. Dolgo je spal, ne malo ni storil
v povzdigo narodove kulture
v
pomenu napredka.
(Vodnik, Gregorčič, Aškerc niso šteti v njegovo raso.)
i.
Zdaj, ko se naš meščan giblje, zdaj ko se kmet uči produktivnejšega kmetovanja, kar ga je še trdnejšega, zdaj se ga hoče iztrgati iz zdravega kapitalističnega egoizma ter ga vpreči v voz, v katerem se mora sebičnež in sa-moglavec skujati. Ta človek, ki si pedi svoje zemlje ne pusti vzeti, ta človek, ki še skoraj vse povžije in po-vžiti mora, kar pridela
»
ker
še nima velikih mest, fa
bričnih trgov, pa naj postane zadružen konsument šta-cunjskega blaga! Ta naj proizvajalne zadruge snuje, ko
svoje polje vidi in za to skrbi, da spravi hitro svoje
pridelke pod streho, ne meneč se za soseda, nakar mu voda vse odnese! — Ali ta človek se giblje, se hoče na podlagi proste lastnine ukrepiti in meščan tudi. Tu se zdaj naš fevdalizem giblje, tu pride s svojimi, pri raznih
nemških falkenhaynih izposojenimi „osrečevalnimi" sredstvi za kmeta, tu hoče zagvozdo pognati v gospodarski in duševni razvoj tega malega naroda in ga pripogniti vsaj
po kmetu pod svojo
trdo roko. „Naš si bil
»
naš ostaneš
a
se glasi parola naših fevdalcev. — Pisati, brati ne umeš
i
bomo mi pisali in računili, kakor smo ti pisali in raču nali v Časih srednjega veka in prodajali tndi; ti pa slo
venski kmet boš delal.
K. S.
Oče.
(Spisal Bjôrnstjerne Bjornson).
Thord Oeveraas, o katerem bodem tu pripovedoval
i
v
župnikovi delavnici, raven kakor sveča in resnega
obraza: „Dobil sem sina,
in hočem, da ga krstite".
»
»
«
Kako mu bodi ime? Fin, kakor moj oče! Botri so?"
u
«
Imenoval jih je, in bili so najuglednejši ljudje v
vasi, možje in žene, vsi očetovi sorodniki.
Ali vam teži še kaj srce?" vpraša župnik in ga
da je
»
pogleda. Kmet postoji za trenotek.
D
Rad
imel
j
krščen sam, ne z drugimi skupaj", reče na to. „Mislim namreč, na kaki delavnik. Najrajše prihodnjo soboto, ob
dvanajstih".
„Ali imate še kaj?" povpraša zopet župnik. „Ne, druzega Vam nimam povedati". Kmet zavrti klobuk v roki, kakor da hoče
oditi
Tedaj vstane župnik. „Pustite mi torej
i
naj
Vam
rečem", povzdigne z glasom, in seže kmetu v roke tem mu gleda naravnost v oči:
j
še
pri
n
Bog daj
i
da
bo otrok v blagoslov !
u
*
*
*
Šestnajst let po tem je stal Thord zopet v župni
ko vi sobi. „Ti si še stari korenjak
7
Thord
a
i
reče du
hovnik, ko ne opazi niti najmanjše izpremembe na njem „Saj pa tudi nimam nikakih skrbij", odgovori Thord.
Župnik ne pripomni nič k temu ; čez nekaj časa ga
vpraša: „Kaj pa imaš danes zvečer na srcu
«
»
»
»
Danes pridem radi svojega sina, ki bo birman". Deček, ta je bistra glavica" !
župniku poprej honorarja
Jaz
ne
bi dal
rad
i
predno ne zvem
i
katero številko dà dobi on v cerkvi"
„Aj
i
on ima številko ena" !
»
Da sem že slišal
in tu je deset tolarjev ho
norarja" !
»
In sicer, hočeš še kaj " ? vpraša duhovnik in
po
gleda Thorda.
a
ne, nič druzega nočem zdaj
«
In Thord odide.
*
*
*
In zopet je preteklo osem let. Tedaj pa je nastal
naenkrat pred duhovnikovo pisarno velik šum; mnogo mož je namreč prišlo, njim na čelu Thord.
Župnik pogleda in ga spozna: „Danes zvečer pa prihajaš v veliki druščini" !
da, rad
imel svojega sina v cerkvi oklica
nega, oženil se bo namreč s Karo Storliden, hčerjo Gud mundovo, kateri stoji tu".
»
i
ta
pa vender najbogatejša nevesta
cele so
seske
«
»
Da res, tako pravijo", odgovori kmet in pogladi
z roko lase kvišku.
Duhovnik
se
za
trenutek
zamisli
»
molče
zapiše
__w
imena v knjigo in dá možem podpisati. Thord položi tr1 tolarje na mizo.
»
»
Jaz smem vzeti le enega" ! pravi duhovnik
Vem to, toda
je moje edino dete, in
jaz
bil najmogočnejši mož v župniji. Nekega dne je stal bi rad naredil dobro


Zdaj vzame župnik denar
»
Danes
tretjič, Thord, ko stojiš tu radi svo
«
»
jega sina
No, sem pa tudi zdaj Thord, zgane svojo listnico in časi za ostalimi možmi.
gotov
njim
a
i
odgovori
z
»
Srečno" ! gre
po
Štirinajst dni potem veslala sta oče in sin v brez
vetriji čez vodo glede poroke.
dvoru Storliden
i
da
se dogovorila
»
Blazina ne leži dobro pod menoj", pravi sin in
se vzdigne v čolnu
j
da
si jo popravil. Tedaj pa zdrči
deska
j
na kateri je stal, on pade, razprostre roke in se
prekopicne v vodo.
»
Primi se za veslo
«
zakriči oče, skoči kvišku in
moli veslo sinu. Toda, ko je segel sin parkrat po veslu
onemaga

roke in noge mu otrpnejo.
»
Čakaj
»
čakaj " ! kriči oče in vesla bližje
Tedaj pa se prevrne sin vznak, upre dolg pogled v očeta
in se utopi.
Thord noče nič kaj verjeti; vstavi čoln in zre na oni kraj, koder
pokazati. Nekaj zračnih mehurčkov priplava na gladino
sin utonil, kot da bi se moral zopet
še
par
i
potem še samo en sam, velik, ki se razpoči
»
in kakor zrcalo, ravno je bilo zopet morje
Tri dni in tri noči so videli ljudje očeta okoli tega
: iskal
prostora veslati, ne da bi postal lačen ali zaspan
je svojega sina. Slednjič ga vender najde, zadene ga na ramo in nese ga navkreber na svoj dvorec.
Od tega dne
preteklo
gotovo
eno leto.
Tedaj
čuje duhovnik nekega jesenskega večera pozno zunaj na
vežnih vratih tipati, in nato vstopi visoko vzrasel
liko naprej nagnjen mož, suh in s sivimi lasmi.
• j
Duhovnik ga dolgo gleda, predno ga spozna ;
j
neko
Thord
namreč.
„Tako pred njim.
pozno
prideš
a
pravi
župnik in
postane
»
Ah da; tako pozno pridem", reče Thord, ko sede.
Duhovnik
tudi
sede
nestrpno,
m
tako
molčita
obadva precej dolgo.
Nato pravi Thord: Prinesel sem nekaj s seboj
i
kar
dal rad ubogim zopet sede.
a
Vstane, položi denar na mizo in
»
Duhovnik šteje denar. „To je veliko denarja" ! reče. Polovica mojega posestva je ; danes sem ga prodal Duhovnik molči dolgo; na zadnje vpraša rahlo: In kaj misliš zdaj pričeti Kaj boljšega"!
a
a
»
»
Zopet molčanje, Thord upre oči v tla, duhovnik
gleda ga začudeno.
Nato reče župnik počasi:
„Zdaj mislim, ti je tvoj sin v blagoslov". „Da, to tudi zdaj sam menim", pravi Thord in pogleda kvišku, in dve težki solzi zdrkljata po njegovem
licu.
Prevel P. Radlin,

; t .


Koza.
Dogodek iz otročjih let
Ruski spisal N. L. Leskov.
Med
ljudmi

ki so me vzgojevali
j
bil tudi dolg
Nemec Ivan Jakovljevič s priimkom Koza. Pravega njegovega nemškega imena se ne spominjam več; no, ker bil po vsi svoji zunanjosti podoben Kozi, krstili smo ga in imenovali za njegovim hrbtom kratkomalo Koza.
Ra8tel sem in se učil prvih naukov na svojem bo-
gatem
i
podedovanem imanji v Orlovski guberniji.
Od
tam so me poslali pozneje v mestne šole. Doma smo
imeli več učiteljev: ruskeda
Ivana Stjepanoviča.
Pti
cina z ženo in Francoza, katerega smo imenovali
• /
mo8je
Luj
»
i ta
bil
oženjen in imel sina Albina, ki se je
zajedno z nami učil. Obadva sta stanovala na isti strani našega dvora; poleg njih je imel sobo Nemec Kolberg, njemu, neoženjen in človek neprijazen in pogostoma pijan. Vedno
se je kregal s služinčadjo, tako da ga
moral
stric
na vse zadnje odpustiti iz službe: na njegovo mesto
vzel Kozo, ki
bil do tedaj nameščen zaporedoma v
več
gospodskih dvorih v okolici

no
nikjer
ni
ostal
dolgo. Pravili so o njem, da je miren in marljiv človek no da ima svoje
y
muhe! Stric ga je vzel v službo
da
z nami stanuje in nas gojem, da pusti svoje vedel.
uči nemški, toda pod tem
po
muhe! Tri mesece se je dobro
ali tedaj pokaže ob neki priliki svojo
muho.
Nekega poletnega dne poseti, potujoča na svoje posestvo, strica gospa gubernatorka s sinom. Bil je to razvajen in razuzdan deček. Odpeljali smo ga v sadni vrt, kjer je stala med drugim drevjem tudi plemenita sliva, na kateri je preštel stric vse slive. Na večer pride stric v vrt in zapazi, da je drevo obrano. Razjezi se, pokliče vrtnarjevega sina Kosto in ga začne izpraševati
»
kdo
obral slivo? Kosta ni vedel in ni
mogel
pove-
dati, in tako pade nanj sum,
da je sam otresel slive.
Stric ukaže, da ga prešibajo, a revež se zboji in
reče,
m
da je pojedel slive
vender mu niso odpustili, in bil
i
tepen.
Mi smo dobro vedeli, kdo da je slivo obral
»
toda smo molčali, ker nismo hoteli osramotiti gosta.
Zvečer pa smo postali žalostni, nismo
mogli
zaspati
»
dokler niso povedali Ivanu Jakovljeviču, da Kosta ni kriv, ter da so ga po nedolžnem nabili. Povedali smo
tudi to
i
kdo
kriv
»
pa zakaj se nismo
upali
i
tega
stricu povedati.
Ivan Jakovljevič obledi, začno plakati in
steče
iz
»
sobe. Mi smo zaspali, ne počakavši, da se vrne. Ko nam zjutraj stara služkinja prinese sveže perilo, reče nam da ne pride Jakovljevič nič več nazaj, ker je imel noči svoje muhe in so mu zato odpovedali službo.
si
Koza
je šel namreč od nas naravnost doli v dvorano, ter je rekel gospe j gubernatorki :
Vaš sin je hudobnega srca: storil je delo, za ka
»
tero so nabili nedolžnega dečka; oplašili so ga in prisi
i
lili, da
sam sebe krivo obtožil
a Vaš sin je vse
to slišal in videl
Meni
hudo zanj
Glejte
»
da se po
i

- «

a t
V t
pravi
i
ker drugače bo ničvreden človek.
Scran 438
Letnik LVIII
Gospo gubernatorko so prijeli krči, a stric se raz
Pri občinski volitvi v Lukovici dne 15. oktobra
jezi
, izplača učitelja in zapove, da ga drugi dan I j e j o v Ocel. Glejte, tako so spodili našega učitelja.
(Konec prih.)
odpe
bili so v odbor voljeni Bevc Jožef, Rahne Janko
Vevar Martint Mlakar
Rus
Jožef, Petek Jurij
Franc, Kremžar Eranc, Capuder Pavel, Gostič Valentin
Luka, Capuder
Berk
Janez in
Marolt
Franc
Pri
volitvi starešinstva dne
m,
^ W
Novice.
28. oktobra pa je bil soglasno voljen dosedanji župan gosp. Luka Mlakar, svetovalcema gg. Martin Veber in Luka Bevc.
Volilno gibanje je postalo jako živahno. Katoliška
stranka je priredilu že več shodov, a vse
pod roko, na
Osebne vesti. Deželni glavar goriški dr. Alojzij vitez Pajer je dobil komturjev križec Leopoldovega reda, deželnega glavarja namestnik dr. Anton Gregorčič in dež. odbornik dr. Jos. Abram sta dobila red železne krone tretje vrste. Nadalje so med drugimi dobili : vitežki križec Franc-Jožefovega reda veleposestnik gosp. Josip Fabian i v Kob-dilu ; zlati zaslužni križec nadučitelj gosp. Anton Jakobi v
skrivnem, tako da nihče ni zanje vedel, razen zaupno povabljenih povse zanesljivih somišljenikov. Tako se je stranka
ognila
eventuvalnosti, da pridejo
na
shod
tudi
nasprotniki
priredila shod na Glincah, a ker ga
Narodna stranka javno razglasila v listih, je prišlo nekaj
več
socialnih demo
kratov in krščanskih socijalistov, kakor je bilo domačih vo
lilcev in ti so potem skupno postopali proti narodnjakom
To
se seve tudi katoliški stranki
lahko
zgodi
Kranju bodo
Gorici, župan gosp. Anton
kojeni duhovnik gosp.
Josip
Mon ari v Šempasu in vpo-M a š e r a v Tolminu : srebrni
imeli te dni zaupni shod, da postavijo kandidata za gorenjske kmetske občine proti gosp. Pogačniku.
zaslužni križec: župan v Povirju
gosp
A. Kocjan, župan
Novo šolsko poslopje
bodo
zidali v Toplicah-
v Logu, gosp. Martin Čer nut a in načelnik cestnega odbora Zagorju. Poslopje bo veljalo 100.000 kron.
v Komnu gosp. Josip KovaciČ, Elizabetin red je dobila
Nemška
dekliška šola v Ljubljani,
bila
poštarica v Sežani g. Evfemija Mahorčič; srebrni zaslužni doslej šestrazrednica. se razširi v osemrazrednico.
križec s krono so dobili : župan v Skrbini gosp. Josip Pipan,
župan v Trnovem
gosp
Fr. Peršič, župan v Št. Andrežu
Nova
brzojavna
postaja
se
je
otvorila
dne
gosp
Andrej Lutman, nadučitelj v Nabrežini gosp
Fr.
27. oktobra t. 1. v Gorenji vasi v političnem okraju Kranjskem.
Tomšič, učitelj v Breginju gosp. Anton Stres in župan v Šebreljah gosp. Andrej Rejc.
Cerkvene vesti. Stolnim proštom lavantinske škofije je imenovan gosp. stolni dekan Lavrencij Hery v Mariboru.
Kurat v bolnici v Ljubljani, gosp. Karol Heidrich je bil povodom svoje 701etnice imenovan knezošk. konzistorijalnim svetnikom.
Postaja,
ima omejeno dnevno službo,
združena s
ta-
mošnjim poštnim uradom.
Premogokop v Kočevju. Trboveljska družba hoče razširiti kopanje premoga v Kočevju, in bo vsled tega pomno-
žila število delavcev.
Večji
oddelek
delavcev je že prišel v
Kočevje. Društvo je najelo Italijane iz Abruc in hoče sezidati letos štiri, prihodnje leto pa deset delavskih hiš.
Častno občanstvo
ie
kneza E. A. Wredeju v Radečah.
podelila
radeška
občina
vanje
J 08.
Š k r b i cu.
Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službo-je priznal deželni predsednik dvornemu svetniku gosp. umanu in nadučitelju v Višnji gori gosp. Janko
ljub-
deželna
vlada dotična pravila že odobrila. Namen društvu je, pospeševati obdelovanje sveta in porabo šote na ljubljanskem barju
Društvo za pospeševanje obdelovanja bljanskega barja se je ustanovilo v Ljubljani in
in hoče doseči
svoj
namen s tem, da bo:
sklicevalo zbo
Poročil se je v Ljubljani odvetniški kandidat gosp
Ivan Milan Hribar z gdč. Berto S1 eglovo. Poročil ju
gosp
S p i n č i č. Novoporočencema naše čestitke !
Električna železnica v Ljubljani. Železniško mi-
rovanja (shode), b) izdajalo poučne strokovne liste in spise, prirejalo strokovne učne tečaje in potovalna predavanja, napravljalo poskuse radi zboljšanja obdelovanja barjanskega sveta, e) pospeševalo dobivanje in porabo šote, /) posredovalo za člane pri nakupu umetnih gnojil, kmetijskih semen, kmetijskega orodja in strojev ter drugih kmetijskih potrebščin ;
nistrstvo je odobrilo od tvrdke Siemens & Halske predložene detajlne načrte za lopo vozov in delavnico v Ljubljani.
Premije za posle. Kmetijska družba za Kranjsko
remi j po 20 kron starim zvestim
doposlati do 25. t. m. osred-
ustanovilo za člane Raiffeisenovo posojilnico,
pobiralo
decembra t
podeli
poslom na deželi. Prošnje nejmu odboru.
10
letne prispevke od rednih članov po določilih občnega zbora, izposlovalo subvencije od države, dežele in druzih faktorjev, izrekalo priznanje ali podeljevalo premije za zaslužno de-
podpiralo
svoje
lovanje glede obdelovanja barja, svetom in delovanjem v vseh zadevah, hovimi barjanskimi posestvi in m) uporabljalo vse, kar
člane s
so v zvezi z nji-
V
Mestni šolski svet ljubljanski se je glede vpra- zakonitih mejah utegnilo pospeševati društvene namene.
Osno-
šanja c.kr. deželnega šolskega sveta o vpeljavi kvalifikacijskih valno zborovanje bo dne tabel za učitelje izrekel, naj se take tabele vpeljejo, in naj bi Mestnega doma v Ljubljani.
t. m. ob 11. dopoludne v dvorani
vsak učitelj imel vpogled v svojo kvalifikacijsko tabelo.
Umetniško razstavo je obiskalo od 15. septembra do zaključka razstave 5056 oseb.
Novo gasilno društvo se snuje v Stražišču pri Kranju. Občinski zastop je dovolil v ta namen 400 kron.
Skladni volilni kraji za prihodnje državno-zbořske volitve. Po veljavnem zakonu ima v kmetskih občinah vsaka selska občina, ki ima nad 500 stanovnikov,
je vršil dne
zase poseben volilni kraj. Selske občine, ki imajo le 500 ali
manj stanovnikov, volijo praviloma zložene z najbližjimi kmet-
skimi občinami istega sodnega okraja v skladnih volilnih krajih Shod zaupnikov katoliškonarodne stranke se katere sestavi deželna vlada po zaslišanju deželnega odbora.
novembra. Shod je odobril kandidaturo
dr.
Žitnika.
Šusteršiča, Pfeiferja, Pogačnika, Povšeta, Vencajca in
Kakor je razvidno iz razglasa deželnega predsedništva z dne 24. oktobra t. L so za tiste selske občine, ki nimajo 500 prebivalcev, že določeni skladni okraji, in sicer bode
nad
Predilnico in tkalnico namerava graditi posestnik v ilirsko-bistriškem sodnem okraju volilni kraj Prem za ob-
mlina v Kranju gosp. Tomaž Pavšlar. Tovarna bo stala ob
čine:
Prem,
čeplje,
Janževo Brdo, Kilovče, Rateževo Brdo
Savi blizu Otoč. Komisionalni ogled bo
decembra.
in Smerje;
v senožeškem sodnem okraju volilni kraj Britof
sa občine Britof, Famlje in Gorenje Vreme, a volilni Senožeče za občine Laže, Dolenjavas in Sioadole ;
kraj v vi-
pavskem sodnem okraju bodo volilni kraji Št. Vid za občino noči v deželno bolnico.
in je prenočila v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah, kjer je ponoči porodila otroka ženskega spola. Pripeljali so jo še po-
Podrago ; Vipava za občine
Šturj
Slap,
Lože,
Groče in Erzelj ;
e za občino Ustje; 4. v kočevskem sodnem okraju bodo
volilni kraji Nemška Loka za občine Nemška Loka, Knežja Lipa in Unterlag ; Lienfeld za občino Schwarzenbach ; Borovec za občine Borovec, Kočevska Reka in Briga; Gotenice za
V beg zapodilo. Minolo nedeljo je v Šiški 6 kmetov iz Mednega kar 15 vojakov zapodilo v beg. Orožniki so jed-nega teh kmetov izročili sodniji.
. avgusta na-
Nesreča ali hudodelstvo.
Dne
Koče ;
v
ribniškem sodnem okraju bosta volilna kraja
potil se je 421etni Janez Sobar iz Dolenje vasi pri Ribnici
Loški Potok za Goro
in
Sušje za Velike Poljane ;
v
v Ameriko, v 8 dneh prišel je čez morje, ter
se
name-
kranjskem sodnem okraju bo volilni kraj Voglje za Hrastje;
v ljubljanskem sodnem okraju bo volilni kraj Slivnica za
. v litijskem sodnem okraju bo volilni kraj Kandrše
raval peljati v Tovor, a do danes ni
se
prišel tja, akoravno
je brzojavil sorodnikom iz Novega Jorka,
da
pride.
Med
Račno ;
za Kolovrat ;
Cikagom
m
St. Paulom so ga sopotniki pogrešali, klobuk,
. v zatiškem sodnem okraju bodo volilni kraji Veliki Gaber za občine Stehanja vas, Zagorica, Podboršt in Prapreče, Dob za Radohovo vas, Bukovice in Črešnjice ter za Velike Peče, Zalina za Luče, Križno vas in Dedni dol,
omot in kovčeg je pustil v kupeju.
Sedaj
kaj
pozvedujejo sorod-
bolj
podrobno
od
Krka za Muljavo, Št. Vid
za
Drago, Gorenjo vas in Hudo,
za
Češnji
Polica za Leskovec; 10. v idrijskem sodnem okraju bosta
V
volilna kraja: Dole za Godovič in Vojsko za Cekovnik ; 11. v radovljiškem sodnem okraju bo volilni kraj Lesce za Predtrg; 12. v brdském sodnem okraju bodo volilni kraji: Blagovica
ice. Dob za Rove, Prevoje za Lukovico, Spodnje Koseze in Rafolče; 13. v kamniškem sodnem okrajn bodo volilni kraji: Trzin za Depalovas, Dragomelj, Loko pri Megšu
in Županje Palovče in Loko, in Hruševsko, Homec za Jarše,
Kriv,
niki, pa zaman. Mogoče, da ve kdo
sopotnikov, kateri so sedaj v Ameriki.
Navihan postopač na ljubljanskem magistratu.
Dne 21. septembra 1899 je orožniški postajevodja Ivan Kompoš na Pivki aretiral zaradi postopanja nekega Gottlieba Friesacha,
kateri je postal tako silovit
da
orožnika ranil. Vsled tega
je bil pri deželnem sodišču tukaj obsoj
šestmesečno ječo
Kazen
prestal 24. aprila t
in takrat se je izročil mest
nemu magistratu. Izročenec je napovedal
da je rojen v Klau
denburgu na Holandskem in tudi tjekaj pristojen. Vse napo vedi so bile neresnične, in kamorkoli se je pisalo, povsod j(
in Rašico, Mekinc za Tunjice, Stranje, Bistrico Njive, Špitalič za Motnik, Podhruška
prišel odgo
da se ni moglo dognati domovinstva Gottlieba
za
Friesacha. Govoril je več jezikov in prepotoval vso Evropo
Zgornji Tuhinj za
Šmartno
Od 24
aprila
do
sedaj
Homec, Radomlje, Šmarco in Voljčji potok, Moste za Mlako, Podgorje, Moste in Suhadolc, Lahoviče za Nasoviče,
pa je mestna policij
govo
pravo ime. Pristoj
je sedel na rotovžu v zaporu, sedaj dognala njegovo domovinstvo in nje-
Kraljevem
v Roudničko
Lahoviče, Zalog, Kapljovas in Klanec ;
14.
v črnomaljskem
Gradcu
rodom Čeh
pri
po
poklicu trgovski pomočnik
se
sodnem okraju bodo volilni kraji Adlešiči za Griblje, Stari trg za Ravence, Dol, Čeplje in Dolenjo Podgoro ; Telčji vrh za Planino, Loka za Butoraj in Kot za Vinji vrh. — Občina
piše Vencel Lank
Policija ga je bila antropometrično
izmerila in ga dala fotografirati. >
Ustrelil se je v Gorici v vojaški bolnici infanterist
Zalin
a v
zatiške

sodnem
okraju
Ie
samo za volitev iz Alojzij Žižko iz Smolincev pri Mariboru. Star je bil 22 let
kmetskih občim volilni kraj
za
občine Luče, Križna vas in in služil pri vojakih drugo leto. Ustrelil se je v navzočnosti
Dedni Dol. V splošnem volilnem razredu voli občina Luče v % drugih vojakov. Kroglja je šla skozi srce in hrbet ter se je
Žali
mi,
občine Višnja Gora, Križna vas in Dedni Dol pa zakopala v zid. Žižko je bil v dveh sekundah mrtev,
skupaj v Višnji gori.
Na osem let po nedolžnem obsojen. Poročali
Volilno gibanje na Koroškem. V peti kuriji gmo, da je bil meseca avgusta v Dobrunjah ubit posestnik kandidira dunajski odvetnik dr. Pupovac in sicer na podlagi Jakovšek. Sum je padel na njegovega sina in vojaško sodišče
krščansko-socijalnega programa,
proti
dr. Lemischu. Ce propade, kandidoval bo v kmetskih občinah m lstatskih.
Deželni odbor istrski. „Edinosti" se poroča, da je premeščenje istrskega deželnega odbora iz Poreča v Pulj
dosedanjemu poslancu ga je obsodilo na 8 let v ječo. Sedaj se je izkazalo, da
bil po nedolžnem obsojen.
Pravi
storilci so že pod ključem.
Žice pri
Ubegel vojak. Domobranski novinec Fr. Rua iz
pobegnil iz Ljubljane in ga
Krki
24.
oktobra
po
raz-
že sklenjena stvar, in je tudi gotovo, da Campitelli pustu deželnega zbora ne postane več glavar, nego da stopi na njegovo mesto sedanji pulj ski župan dr. Rizzi.
Nova imena ulic v Gorici. Mestni zastop v Go-
rici je prekrstil nekaj ulic in sicer jim je dal nova imena po
doslej še niso zasledili.
vlaka padla
v Rimskih Toplicah
701etna
osebah
so kazale ves
vraštvo do Avstrije
Sedaj
čas
je
svojega
življ
posebno so-
politična oblast posegla vmes
M. Blatnik. Odprla je samovoljna vrata železniškega voza. Kolesa so ji šla preko nog.
Prijet požigalec. Dne 31. m. m. je gorelo pri Matiji Bukovcu v Blatniku, občina črmošnjice. Ker je tisto noč hotel ulomiti pri Bukovcu tudi neki tat, sumili so, da je
in je sistirala nova imenovanja.
Deficit Trsta znaša
po
proračunu mestnega ma
požigalec znani tat Fr. Brinskele, katerega so skele je &voje hudodelstvo že priznal.
zaprli.
Brin-
gistrata za prihodnje leto 2,910.580 kron.
Otrok zgorel je v Slovenji vasi na Štajerskem
Umrli. Umrl je umirovljeni dvorni operni pevec
posestniku Palu.
gosp
Ludovik Weiglein, rodom Ljubljančan.
Umrl je
Draždanah princ gosp. Jurij Schônburg-Waldenburg,
Konjska pijavka v ustih. Dalmatinski Pučki list
generalni adjutant saksonskega kralja, posestnik fidejkomisov prinaša vest, da je zdravnik nekemu mladenču iz ust izvlekel Lož in Šneperk na Notranjskem, v starosti 73 let.	konjsko pijavko, katera se mu je prilepila na gilo. Da mu
Izpred sodišča. Fijakar Fr. Čeme mL, ki je pred zdravnik ni izvlekel pijavke, bi bil mladenič umrl, ker mu
že mesec dni pila kri. Pijavka mu je prišla v usta, ko mladenič pil vodo is neke mlake in požrl tudi pijavko.
Strašni surovež. V Boženu je bil te dni zaprt nek kočjaž, ker je pri ondotnem hotelirju z enim udarcem
tedni na Dunajski cesti neusmiljeno pretepaval svojega konja
in se tudi lotil užitninskega paznika Galeta,
je bil
t. m.
pri c. kr. deželnem sodišču obsojen na jeden mesec ječe.
Porod v gostilni. Dekla Marija Cukale,
dosedaj služila v Št. Petru na Krasu, je prišla v Ljubljano pesti postrežčeka táko po glavi udaril, da je isti eno uro nato
«
v bolnišnici umrl. KocijaŽa se je vsak ugibal, ker je bil svojo sorodnico, lepo hčerko polkovnika Konstantinoviéa. Milan
poznan kot surovež in razbijač, stavilo pod ključ.
Redarstvo
ga je prijelo in je hotel, naj jo Aleksander poroči. Aleksander
ni
imel
nič
proti temu. Kraljica Natalija pa je na vsak način hotela, da
Nesramneži. Na Dunaju je redarstvo zaprlo so- se njen sin poroči z odličnejšo damo, ker da si je polkovnik proga Henrika in Ernestino Kolben, katera sta imela nek Konstantinovié srbskega kraljevega rodu, vender je njegova salon, v katerem so se
shajali
dunajski lahkoživci v izvrše- žena samo hči nekega tržaškega kupca. Kraljica Natalija je
vanje svojih gnjus
ta salon sta soproga Kolben primamila naročila Dragi Mašin, naj ozdravi kralja Aleksandra od teh
mlade deklice, katerim so obljubili, da jih gospa Kolben pouči ženitovanjskih mislij. Kakor so pokazali dogodki, je Draga o telovadbi in jim tudi pove tajno sredstvo, s katerim si bodo Mašin kralja Aleksandra korenito ozdravila. Rodovina polkov-ohranile svežo kožo na licu. Za to gnjusno brezdno je doznalo nika Konstantinoviéa zapusti Srbijo, redarstvo in je nepričakovano udrlo v stanovanje soprogov Kolben ter našlo res tako stanovanje, kakor je prijava pove-
Italijansko šolstvo vedno pada. Materialna beda,
dala. Henrika in Ernestino Kolben so precej peljali v zapor, službujoče osebe so bile zaslišane in potem odpuščene. Stanovanje je redarstvo zaprlo in zapečatilo.
Samomor dveh zaljubljencev. Pred nekaterimi
gova zaročenka Marija Nedelkovits. Nihče ni vedel, kam sta
šla.
Minoli dan pa so zagledali pasanti z Aspernskega mostu
dve trupli, plavajoči v Donavskem kanalu, Trupli so bili zvezani z vrvjo. Neki čolnar ju je spravil v čoln in pripeljal na
breg. Takoj so spoznali, da je to 261etni Reinhardt in 201etna Nedelkovits. Stariši Nedelkovitseve niso hoteli privoliti v mosta
Zatorej
žitev, ker je izgubil ženin pred kratkim službo, se zaljubljenca sama končala.
8oletnica barona Ivana Filipovića (Philip-povich). Pred par dnevi je obhajal 801etni rojstni dan feld-cajgmajster Ivan Filipovic. Odlikoval se je v mnogih vojnah, tako leta 1848—49. proti ogrski revoluciji v Italiji. Jubilar
je bil leta 1863. cesarjev pribočnik.
Leta
1865. je bil ime-
novan
cesarskim namestnikom
v
Dalmaciji, leta 1869. vo-
jaškim poveljnikom v Kostnici, leta 1874. na Moravském in
v
Šleziji, leta
1877
1880.
Ie
bil
poveljnik za hrvatsko
pokrajino (granico) in poveljnik voja v Zagrebu. Odlikovan
z nebrojnimi avstrijskimi in tujimi redi, ter je imejitelj
70. pešpolka. Po rojstvu je Hrvat, iz malega mesteca Gospića. Tam so se priselili Filipovici iz Bosne. Brat tega Filipovića je bil za okupacije Bosne glavni zapovednik avstroogrske vojske.
Osveta. Pavel Klepic, 181etni mladenič, se je pripravljal na poroko z Sofijo Kovačičevo, katero je bil Doprosil za roko. Nekaj časa sta živela skupaj prijazno in mladenič je prihajal vsah dan v hišo. Vender se je Sofija nekako premislila in slednjič je naravnost izpovedala Pavlu, da ga ne mara, ker je hudoben Človek. Mladenič je početkom izjavil, da mu je vse jedno, samo da mu povrne podarjenih 72
in pa stroške za oklic
poroke.
Dne 22. avgusta je prišel
Pavel v stanovanje Sofije in zahteval obećanih mu 100 kron, katere je tudi dobil. Denar je spravil in izjavil : „Zdaj vem,
kaj hočem " Potepal se je nato noč in dan po polju in ulicah,
vedno s pištolo za pasom, ter iskal
Sofije.
Ker je pa ni
dobil,
navadno sprožil pred njeno hišo par strelov v zrak.
Sofija se je bala celo v cerkev zahajati, ker
jo bil Pavel
gotovo ustrelil, kakor ji je večkrat obečal Nekega večera je
z nekim Pecarkom razsajal pred hišo Sofijinih roditeljev in nakrat je sprožil par strelov v zrak, V tem času je bila Sofija skrita za oknom in je vse videla. Ko so začeli streljati,
pobegnila v posteljo in se skrila.
Nekaj časa za tem
je slišala razgovor pred oknom in tudi petje. Nakrat je Pavel
sprožil skozi okno proti
postelji
m
strel je udaril v steno
nad Sofijino glavo.
Pavel
dejal svojemu prijatelju, da
izvršil, kar je želel, ker je mislil, da je Sofijo zadel v glavo,
ki vlada po najpotrebnejše
tem
srečno
nesrečnem kralju, ne dovoljuje
niti
duševne
hrane.
Nedavno
poslala
je
Apulija
kralju prošnjo, da bi se tam odpravila obvezna obiskava šol. V mnogih krajih se zapirajo šole radi nedostatka učiteljev.
dnevi sta izginila na Dunaju agent Karol Reinhardt in nje- finance.
Na tak način je tudi
mesto
Casteglione „popravilo
u
svoje
In ta Italija obsiplje vso Evropo z delavci, ki pri-
našajo v svoja nova bivališča samo bedo in zlodejstva.
Novi slučaj ropa v Italiji. Minoli megec je neki
Paradis, rodom Francoz, zdaj prebivajoč v Cagliarih v Italiji,
šel je v * istem mestu
vzdignil svoto 46.000 frankov.
v urad „Banca ď Italija
u
m
To
ondi
svoto je položil v torbo,
katero je ž njim nosil mladenič Salvatore Orani. Francoz je
uradnik rudarnice
v
Mafidano
in nesel
svoto
agentu
iste
rudarnice. Ko je z mladeničem prestopil prag hiše, v kateri biva agent, so jih napadli z noži. Mlalenič je bil preboden, in na mestu mrtev obležal, uradnika so pa močno poškodovali. Svoj smoter rop pa so popolnoma izvršili in z denarjem ubežali. Redarstvo ni še prišlo zločincem na sled.
Strela udarila med lovce. Več lovcev iz mesta
Sassari v Italiji je šlo jahaje na lov.
Tam
so
se
pridružili
nekateri drugi posestniki, in vsi skupaj so šli na lov proti okraju Nurra. Nakrat se je vzdignila nevihta, in blisk je sledil
blisku, in strela Ivana Alvana,
udarila med jahajoče lovce ter zadela
se je zgrudil zajedno
s
konjem na tla.
Strela mu je zažgala in raznesla vso obleko, koščeki dežnika
in klobuka so Irčali po zraku.
Tudi
ostali
lovci so popa-
dali omamljeni s konji vred.
Oni,
so šli peš, so pomagali
ponesrečenim, ter rešili vse razun Alvana, ki ga je strela ubila.
Na parižki razstavi. Ljudstvo, katero še zmiraj
do
po-
V velikem številu posečuje izložbo, zahaja prav rado dobe predsednika transvaalske republike. Na podnožje Kriiger-jeve podobe postavijo Parižani večkrat šopek cvetlic. Te dni se je predrznila neka angležka gospa podreti med ljudstvom, in je v pričujočnosti drugih pljunila na Kriigerjevo poprsje. Občinstvo se je precej razsrdilo na predrzno Angležinjo in jo
vso popljuvalo, nekateri so jo prijeli, in bi ji bili slekli obleko.
da ji morejo pljuvati na nago truplo, a vender
prišlo za
časa redarstvo, katero je nepremišljeno
žensko
rešilo
iz
ne-
prijetnega položaja. Vsled tega se je sporočila zdaj misel, da
vsi
Francozki župani skličejo sejo občinskega sveta, kateri
naj glasujejo pozdravno adreso za Krugerja in naj oddajo, ko vstopi v Marselju na Francozko zemljo.
skupno
Veliki požar. V Novem Jorku v tvrdke Tarant
& Comp v ulici Broadque je eksplodiral
sod
špirita, kateri
je provzročil požar. Poslopje je popolnoma uničeno in tudi železniška proga, katera je izgrajena zgoraj tvornice, je bila
hudo poškovana. Računi se
da
je ponesrečilo
UUUV J/UOttV » UlIUi i-VUVUU! OV, V*" JV.
200 oseb. Škoda se računi na 7 milijonov kron.
od
150 do
35 let po nedolžnem v ječi. Leta 1865.
biL
Radi
dobro vedoč, na kateri strani sobe se nahaja Sofijina postelja, v kalabrijski vasi Palizzi ubit vrtnar Anton Damico. Nesrečnega ženina so drugi dan prijeli orožniki in ga odvedli umora je bil obsojen v dosmrtno ječo kmet Francesco Créa,
v zapor
Pred sodiščem
Sofija pričala proti Pavlu,
si
ker se je z Damico sovražil in ni mogel povedati, kje je
je za svojo gorečo ljubezen zaslužil eno leto zapora in pla- bil usodnega dne. Prodali so mu hišo in posestvo, da so po-
čanje vseh stroškov.
Kako so »zdravili« srbskega kralja Aleksandra.
Srbski kralj Aleksander je imel še pred nedavnim časom rad Ameriko in se ne ve, kje so.
krili sodnijske stroške in odvetnika, a mlada žena obsojenčeva kmalo na to od žalosti umrla. Troje otrok se je izselilo v
novembra m.
pa
se je-
javil sinovec obsojenega Créa
da
umoril Damico
Radi
škofu sv. Andreja; škofu Edinburškemu je določil
zastarenja ne more biti več kaznovan. Nesrečni Créa, 721etni njegove privatne kapele v Falklandu; 500.000
starec, je prebil v ječi že 35 let po nedolžnem
je
popravek zapustil
svoji soprogi in drugih 100.000 frankov letnih prihodkov ter
879 let zapora in 690 let policijskega nad- vso zlatnino in biserje; vsakemu sinov je zapustil 2,500 000 zorstva je skupno dobilo 231 obtožencev v velikem Maffia frankov; 500.000 frankov je zapustil za zavetišče zapuščenih
procesu v Palermi. Sodna dvorana je bila za toliko število otrok v Rothesayu in Ohanu, 1 milijon frankov za osnutje
obtožencev premajhna, zato so bile obravnave v cerkvi refor- kolegija sv. Andreja v Blairu;
letni
prihod
2500
mon-
miranih. Pri obsodbi so ob3oj
naredili tak kraval, da so signoru Capel in 500.000 frankov svojim uradnikom in slu-
orožniki z
ečjim naporom naredili mir

Žabnikom Poleg teh glavnih volil
je še
par
sto manjših
Številno razmerje možov in žen v evropejskih zapuščin, katerih naštevanje bi bilo predolgo.
državah
Po
statistiških podatkih pripada
v
posameznih
evropejskih državah na
Bosni
974. 1027
894. na Grškem
1000 919.
možkih prebivalcev žen
s
v
>1
Čudoviti otok. Kapitan Thullen zapovednik ladije Ville de Barcellone" je bil odkril blizu obali v sredozemskem
na Srbskem
946
v Italij v Rusij
955, 1028
na
v
Nizozemskem
1036
v Rumuniji morju mali otok.
tem
obvestil pomorsko oblast v Tou-
na
Pru8iji
1036
v Nemčiji
Švedskem
1037.
Ionu, Od tod je šla na označeni kraj komisija,
pa ni našla
na
nikakega otoka. Torpedovke, koje so bile poslane, da poiščejo
Španskem 1040, na Avstrijskem 1044, na Angležkem 1048, otok, so poskusile meriti morsko globočino na vseh krajih,
na Danskem
1053
na
Norvegij
1073
Švedskem 1055, v Švici 1056, v
da
iznajdle otok, ali
brez
uspeha. Najbrže je kapitan
na
Portugalskem
1078
Tudi
v
Severni Thullen videl po
reki
Rodan na morsko plitvost nauešeni
Ameriki je manj žen nego
1000 mož 953 žen
mož
Tam pripada namreč
na
pesek in drugo blato, kar je morje
pozneje
zopet razneslo
in skrilo.
Hruške za 1000 frankov je kupil v Parizu neki
Od česa ljudje umirajo. Angležki tednik pri
posestnik vozov Seveda neprostovoljno. Stvar je bila tako-le: občuje zanimivih podatko
7 iz strokovnih krogov, za kakimi Posestnika vozov je pozval gospod St Aubèu v Rul Bolivar, boleznimi umre največ ljudi. Tako na pr. jih umrje od vsa-naj pošlje nemudoma voz za deset oseb. Dotični posestnik je kega milijona samo 900 radi starosti. Od vsakovrstnih vro-poslal takoj eleganten break s parom lepih konj na zaznamo- činskih bolezni umrje jih 30.000. od kašlja 28 000, od vani prostor. Še predno pa je dospel dotični voznik do rečene revmatizma 7000, od škrlatice 5000, največ pa jih umre od
hiše, ga je ustavil lepo oblečen gospod, ki je voznika karal, plučnih in sapnih bolezni.
kje se je toliko časa mudil, ter mu velel, na pelje na place
du
Havre,
češ,
ondi so prijatelji.
Ko
sta dospela tja, je
se
Jezik opic. Američanski nar dolgo let pečal z jezikom opic
R
Garner
Izdal
je o tem tudi
učeno knjigo „The Spech of Monkeys", ki je izšla tudi v
Die
gospod izročil kočijažu le majhen zabojČek, katerega je moral
naglo nesti v hotel, a ga ni našel, a tudi svojega voza in	nemškem jeziku pod naslovom
konj ne. Slepar se je že odpeljal, in Pariz je tako ogromno	Prevod je oskrbel dr. William Marshall
mesto, da je vse skupaj bržčas izgubljeno za vselej. A zavojček,	se bavili različni učenjaki že od časov lorda Nonbodda (1775)
Sprache der Affen."
jezikom opic so
ko so ga na policiji odprli, je bila v njem hruška. To hruško
G
pa je prvi
je z eksperimenti
dognal
več
opičnih
mogel
voznik obdržati za voz in konja,
so
1000 frankov.
vredni besed. Dognal je, da se tako zvane kapucinske opice v Cin-
cinatiju razumejo docela, ter da rabijo vedno iste besede, kadar
Živali in drevesa dediči.
Po
čudne reči,
svetu se dogajajo izražaj
strah
boj
lakoto ali žejo. Opice se med
eboj
med
žival
ali
celo
drugimi se tudi dogodki, da poseda kaka svare in opozarjajo na nevarnost. Garner je posnemal opice
kako
drevo
često več premoženja, kakor ga in izgovoril glas
izraža strah Takoj se je opica prestra
marsikak kmetič zamore imeti svojega. So ljudje,
ob smrti šila in pobegnila. Garner navaja različne besede, katere rabij
volijo
svojemu ljubljencu, naj je vže žival ali rastlina po opice pri raznih prilikah. Opice se celo pogovarjajo, se spra
velike svote denarja, za katerega naj se potem oskrbuje do-	šujejo in si odgovarjajo. Opice različnih vrst imajo sicer razne
tiČno žival ali drevo. Tako na pr. zapustil je bogat Anglež	dialekte, vénder pa se razumejo med seboj. Garner je rabil
jabolčnemu drevesu, pod katerim je najraje sedel 5000 kron,	pri svojih proučevanjih opičnega jezika tudi fonograf. Opice so da se drevo nadalje oskrbuje.
Athenesu v državi Georgiji fonograf, ako je ponovil njih besede docela razumele. Garner
nahaja se drevo,
se mora imenovati pravi posestnik.
Po-
dokazuje, da imajo opice
tudi
smisel za barve, za številke
četkom devetnajstega stoletja bilo je drevo last nekega pol- mero in za glasbo
kovnika Jacksona
čival
od
ga je sam ugajil in oskrboval ter po-
160 vojako
je zastrupilo te dni v garniziji
dnevnega truda v njegovi senci. Polkovnik se je na španjskem otoku Majorka. Vzrok zastrupljenja je bilo naj-staral, drevo pa je bilo vedno krasnejše. Boječ se, da po brže zavžito slabo meso. Ker so dali vojakom takoj potrebna
polkovnikovi smrti ostane brez vodstva, dal je Jackson veliko zdravila, je
ečj
del istih že okreval. Uvedla se je preiskava
svoto
temu
drevesu, katerega je
dal
vknjižiti kot lastnika
Polk Citty. V Londonu se delajo velike priprave
1
celega onega vrta. Neki drugi ljubitelj psov pa je zapustil za sprejem iz Afrike se vračajoči polk Citty
Ta
polk
se-
dvema psema, ker sta bila potomca velike doge, ki sta mu
nekdaj
življenje rešila, iz hvaležnosti 700
kron.
bogata samica zapustila je svoji papigi, katera ji
Londonska
delala
stavlj
Ko
sinov londonskih meščanov in prebivalcev v obče
ta polk zapuščal London Afriko, so hladnokrvni Angleži
in bili
se podajal na bojišče v nakrat znoreli in so v
zabavo 28 let, skoro 6000 kron
in še
400 kron za napravo norenju in rajanju daleč pretekli vročekrvne Spanj
nove kletke.
Tudi
mačke imajo svojo zastopnico v dedščinah lij
Skoro vsakega teh vojakov so pijanega
in sicer v Ameriki, katera razpolaga z 4000 kronami.
ker sam gotovo ne bi bil prišel na brod
ee in Sici
sli v parnik
tudi ne v Afriko '
Zapuščina milijonarja. Markir de Bute v Londonu Angleži štejejo v posebno zaslugo temu polku uspehe, katere je zapustil testament, v katerem so sledeče zapuščine: 25.000 so imeli Angleži v Afriki, ker so ta polk sestavili takrat, ko frankov za vsakdanje molitve v katedrali Ohanu; 500.000 fr. so v London bile prispele vesti o porazih angleške vojske ob
za zgradbo cerkve v Ohanu in v Whithoru ; 125.000 frankov reki Tugeli, pri Maggersfontai
in
drugod, ter so ga z vso
za katoliško zavetišče sv. Andreja; škofu Agryllskemu je za- hitrostjo odpravili
na
bojišče
Vojaki
se
izsrcajo
v
luki
pustil legat z 5000 frankov prihoda na leto; škofu Gallo- Southampton in od tod se po železnici odpeljejo v London
wayskemu prihodkov za 2500 frankov na leto; 50.000 ir. kjer jih pričakuj
pravo
8lavj
Po ulicah, po katerih
za osnovanje
ali
urejenje
bolnišnice v Kardifu, z obvezo, da korakali
visele
bodo
zastava in
stali
slavoloki
Precej
bodo od
katoliške nune strežejo bolnikom ; 25.000 frankov je zapustil postaje se podajo pred gradsko hišo. Ondi jih čaka lordmaj
r

(župan) in jih pozdravi v imenu prebivalstva mesta London.
Pred cerkvijo sv. Pavla se priredi na stopnicah altar in brala
se bode na odprtem sv. maša zahvalnica. Potem bode slav-.
nostni sprevod po razuih ulicah ogromnega mesta. Zvečer se
priredijo banketi v čast častnikov in moštva Pričakujejo jih
torej, kakor zmagovalce, in jim priredijo triumfalni uhod, oni
pa niti ne vedo za kaj, saj jih je bilo na bojiščih zmiraj po
50 na enega Bura, kateri je možato in hrabro branil domačo grudo proti njihovemu ropu.	/
60.000 kron znaša glavni dobitek „Invalidendank-lote-
Mi
opozorimo naše Častite bralce, da je srečkanje 10. novembra t. 1.
rije, kateri se po odbitku 20 °/0 v gotovini izplača.
V	Lincu dne
V	Trstu dne
V	Pragi dne
Loterijske srečke
. novembra t. 1. : 89, 79, 68, 13, 66.
novembra t. 1. : 79, 49,
45, 34,
15.
novembra t. 1. : 78, 27, 31, 33, 41.
Tržne cene.
V Ljubljani dne 9. novembra 1900. Pšenica
7.80
rž K 6.80 h, ječmen K
oves K 6.30
ajda K
proso
turš^ica
6.
leča
fižol
9.50
Vse cene veljajo za 50 kilogramov.
CO
co
zamorejo
osebe
vsakega stanu
na
vsakem zgube
kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih
papirjev
srečk.
Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher
Deutsche Gasse 8 Budapest.

skrivnost
ni
M
\
napraviti
si
vsakdo doma sam brez vsake
priprave in težave najfineje likerje \po fran
coskem zistemu stanejo
s
pomočjo
ekstraktov
?
ki
za napraviti po 5 litrOY likerjev:
Tropinoyeç, Absinc, Yermut, Ruski
pelinoyec, Češki liker, Kimel po 80 kr. ;
Sliyoyec, Rum, Češnjeyec, Alaš, Alpski
liker po
85
kr.
m
Konjak, Benedik
tinec, Chartreuse, Pilzenski liker po
95
kr.
Razpošiljam
proti
predplačilu
v
znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem
povzetju 10 kr. Teč. Vsaki pošiljatvi pri-
denem navodilo, kako se napravi liker. Pre-
prodajalcem
»
če
naročijo
več
blaga
mnogo
cenej e
(18
25)
Anton
Rukavina
Trst. Yia Belvedere št. 23.
. » • • • •.
; pff \
mxW^m
lis&Kš■ ?iy&f?■;->-:■ • -vrl-»vt •
. • • • •. <
t * ' iS»
Jv* ?]pjmL ;


V 4
Velika zlata in
•T
Glavni dobitek
loterija za vojaške invalide.
kf 32 • , ér M v
t Vv.
I «	J *
I
M-
' A; i '!

&*> I
9f> r
' A Ï
v gotovini z 2O°/0 odbitka.
v i
v
i*