KRANJ, petek, 26. 8.1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Redni plačniki Jugoslavija je do 22. avgusta vrnila tujini milijardo 900 milijonov dolarjev — Uresničevanje zakona o plačevanju s konvertibilnimi devizami, veljavnega od 5. julija dalje Jugoslavija redno plačuje vse obresti za kredite, prav tako pa tudi glavnice, kjer so se v začetku leta pojavile zamude. Naša država je od začetka leta do 22. avgusta vrnila tujini milijardo 900 milijonov dolarjev dolga. Ravnamo se po določilih zakona o plačevanju s konvertibilnimi devizami, ki ga je zvezna skupščina sprejela 2. julija, veljati pa je začel tri dni kasneje. Zakon uresničujemo dosledno, je med drugim dejal Miodrag Veljkovič, namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Kadar gre za ozde in banke, ki ne morejo poravnati svojih obveznosti, se upošteva 21. člen tega zakona, ki predvideva solidarnost vseh naših bank. Ta člen se je uporabil v primeru zapadlih in neporavnanih dolgov Privredne banke Zagreb (198,2 milijona dolarjev) in Združene investicijske banke Titograd (29 milijonov dolarjev). Zagrebška banka je še posebej v neugodnem položaju. Na področju te republike so lahko zbrali le 110,4 milijona dolarjev, razliko pa so poiskali v »zveznem krogu« in sicer v Jugobanki, Združeni beograjski banki, Ljubljanski banki in Kreditni banki Maribor. Na omenjene je odpadlo največje breme, saj so morale same najprej poravnati svoje obveznosti. Zagrebška banka pa je tudi dinarsko nelikvidna, kar ne more trajati v nedogled, ampak je odprava te slabosti predvsem naloga njenih komitentov oziroma združenega dela republike. Začela se je tudi akcija vračanja deviz bankam, ki so pomagale- INI je bil dovoljen izvoz 700.000 ton surove nafte in naftnih derivatov. Že so nakazali 68 milijonov dolarjev, ki jih bodo banke lahko uporabile za obveznosti, ki so jih morali zaradi tega odložiti. Gorenjska se pripravlja na obrambo pred točo Bodo rakete postale zaveznice gorenjskih kmetov? Sistem obrambe pred točo, ki naj bi ga drugo leto vzpostavili tudi v osrednji Sloveniji, bo zajel domala celotno področje kranjske in manjši del škofjeloške občine — Raketni izstrelišči v bližini Letenc in Vopovelj — Tudi precej pomislekov Kranj — Do oktobra letos naj bi kmetijske, gozdarske in lovske organizacije iz 23 občin osrednje Slovenije — Bele krajine, dela Dolenjske, Zasavja, dela Štajerske in Gorenjske ter ljubljanskega območja ustanovile samoupravno interesno skupnost za obrambo pred točo v tem delu Slovenije. To bi bil prvi korak k vzpostavitvi sistema, ki naj bi pričel delovati že prihodnje leto. V branjeno območje bosta zajeti tudi dve gorenjski občini: domala ceiotno področje kranjske in le manjši del škofjeloške občine. Načrt predvideva, da bosta na Gorenjskem dve raketni izstrelišči — eno v okolici Vopovelj in drugo v bližini Letenc. Po vzpostavitvi bi sistem vzdrževali porabniki, med njimi tudi kmetje, ki bi za obrambo pred točo prispevali določen delež od katastrskega dohodka. V nekaterih kmetijskih organizacijah je zaenkrat še precej pomislekov o izgradnji obrambnega sistema. V škofjeloški občini, kjer naj bi bil branjen le del Sorskega polja, menijo, da bi morali branjeno območje razširiti tudi v obe dolini, predvsem v hribovske predele Selške doline, kjer toča najpogosteje klesti. Po drugi strani pa kmetje in kmetijske organizacije med razlogi navajajo tudi slabo učinkovitost sedanjega načina obrambe v severovzhodni Sloveniji, predvsem pomanjkljivost tehničnih sredstev, radarjev in raket. Ker gre za celovito in enotno izgrajevanje obrambnega sistema v osrednji Sloveniji, bodo morali pristopiti vsi porabniki. Če se ne bodo sporazumeli po samoupravni poti, jih bo k temu prisilil odlok. To med drugim predvideva tudi pred štirimi leti sprejeti republiški zakon o sistemu obrambe pred točo. Na podlagi zakona pa je republiški izvršni svet Nov kurilni kotel v Tekstilindusu — Minuli torek so v kranjsko tovarno Tekstilindus pripeljali nov kurilni kotel, kar je za vse Kranjčane vesela novica, saj bo odpravil neznosno onesnaževanje mesta s sajami. Kotel montirajo delavci mariborske Hidromontaže. Izdelala ga je ;:ahr,dnonemška tovarna Omnical, uvozil celjski Emo, ki ga z Omnica-lom veže poslovno tehnično sodelovanje. Gre za visokotlačni parni ■(!. ki bo dajal 40 ton pare na uro, s 400 stopinjami Celzija in 40 bari pritiska. V novem kotlu bodo kurili zemeljski plin, saj računajo, da se bo Tekstilindus tja do konca leta priključil na plinovod, novo kotlovnico pa bodo poskusno pognali na začetku februarja prihodnje leto. ". , kotel je namreč le »srce« nove kotlovnice, namestiti bodo morali ie vse potrebne instalacije. Tekstilindus pa velja sedaj pohvaliti, saj opremljanje nove kotlovnice teče časovno natančno po načrtu. M. V. I rito: I. Kokalj sprejel »prednostno listo« izgrajevanja sistema v Sloveniji. Način obrambe bo temeljil na preskuše-nem sovjetskem vzoru — na odkrivanju nastajanja toče v oblakih s pomočjo meteorološkega radarja in vnašanju določene kemične sestavine v ustrezni del oblaka. Sestavina protitočne rakete bo v oblakih povzročila razkroj debelih zrnj toče v bolj drobna, ki se bodo v nižjih plasteh stalila. C. Zaplotnik r Izkazana solidarnost KRANJ — Tragična smrt kranjskega alpinista Nejca Za-plotnika je boleče odjeknila v domači javnosti. Čeprav se je večina ljudi zavedala, da bo ta izguba najbolj prizadela njegovo družino in je ne bo moč nikakor povr-niti.so bili mnogi pripravljeni nuditi kakršnokoli pomoč. Da bi omilili vsaj denarno stisko družine v prvem hipu, so sklenili darovati denarne prispevke. Na posebni številki žiro računa se je do nedavnega zbralo približno 315 tisoč dinarjev. Kakor so ocenili v upravnem odboru kranjskega planinskega društva, je takšna akcija zaradi tovrstne nesreče eden prvih primerov s tako veliko izkazano človeško solidarnostjo pri nas. Pri tem ne gre toliko, kot so naglasili, za zbrano vsoto, ampak bolj za množičnost darovalcev. Med njimi so mnoge kranjske in gorenjske delovne organizacije, družbenopolitične in interesne skupnosti ter društva iz naše republike pa tudi več bratskih ter prek 50 posameznikov. Na nedavni seji upravnega odbora PD Kranj so sklenili, da bodo hranilno knjižico z zbranim denarjem takoj izročili pokojnikovi družini, morebitne nove prispevke pa bodo darovalci lahko še naprej nakazali na določeni žiro račun. Obenem so obsodili namero skupine občanov za postavitev kovinskega zavetišča na Storžiču v spomin Nejcu Zaplo-tniku, saj je za takšno akcijo potreben organiziran pristop s širšo družbeno zasnovo in soglasjem pristojnih organov, izgled objekta pa ne sme kvariti niti podobe okolja niti ugleda priznanega al-. pinista in ljubitelja narave. (S) Cerkljani vabijo na zabavno prireditev Cerklje — Športno društvo Krvavec Cerklje načrtuje prijetno športno zabavno prireditev pred Zadružnim domom v Cerkljah. Začetek prireditve bo v NEDELJO, 28. AVGUSTA ob 16. URI. Zanimiv bo zabavni program, v katerem bodo sodelovali ansambel 12. nadstropje, ekipa Mo-pet showa: Tof, Rifle in Maja, ter na-rodnozabavni ansambel 'Rž, za popestritev pa organizatorji pripravljajo med drugim tudi kegljanje za kolo. Izkupiček prireditve bo namenjen dejavnosti društva, ki je usmerjena v množičnost, denar pa bo prav tako dobrodošel pri organizaciji 5. jubi'ej-nega cerkljanskega množičnega smučarskega teka. Blejska tovarna čipk in vezenin Vezenine ima šestdesettetno tradicijo. Izdelovanje vezenin zahteva veliko znanja, spretnosti in izurjenosti delavcev, ki vsako leto izvezejo tri tisoč novih vzorcev. Vezenje zahteva zelo kvalitetne tkanine in sukanec, marsikatero surovino morajo zato Vezenine uvažati. Osrednji problem Vezenin pa so stari ve-zilni stroji, saj ima najstarejši častitljivih sto let, z izjemo dveh pa so vsi starejši od šestdeset let. Skrajni čas je zato, da dobe nove. Več o blejski tovarni Vezenine lahko preberete na srednjih straneh. M. V. Foto: I. Kokalj Pula po Puli v Kranju Kranj — Od nedelje, 28. avgusta do nedelje 4. septembra bo v kranjskem kinu Center potekala predstavitev letošnje bere jugoslovanskega igranega filma v Puli. Tam so prikazali 25 novih domačih filmov, od tega 20 v takoimenovani uradni predstavitvi in 5 dodatnih. Slovenski kinematografi iz Ptuja, Maribora, Titovega Velenja, Ljubljane, Domžal, Kranja, Postojne, Nove Gorice, Sežane in Kopra so za letošnjo »Pulo po Puli« izbrali osem filmov, pri čemer poudarjajo, da se niso ozirali na nagrade, temveč so izbrali filme, ki jih bodo ljudje radi gledali, skratka, ki so namenjeni ljudem in ne eksperimentiranju. V Kranju boste tako lahko videli osem novih jugoslovanskih filmov. »Igmanski marš« je delo režiserja Zdravka Šotra, igrajo pa Tiho-mir Arsič, Lazar Ristovski, Bata Živojinovič, Milena Zupančič, Radko Polič, film pa je prejel Zlato areno za masko. »Halo, taksi!« je režiral Vlastimir Radovanović, igrajo Bata Živojinovič, Svetlana Bojkovič, Pavle Vujisič. »Cifra-mož« je delo rešiserja Bata Čengiča, igrajo Mladen Neve-vič, Mira Furlan in Zijah Sokolović. »Medeni mesec« je režiral Nikola Babic, igrajo Slobodan Milova-nović, Biserka Ipša, Nada Abrus, Ljubiša Samardžič in Zvonko Lepe-tič. »Balkan ekspres« je režiral Branko Baletič, igrajo Dragan Nikolič, Bora Todorovič, Bata Živojinovič, Olivera Markovič. Film je prejel Zlato areno za glasbo in stransko žensko vlogo, nagrado občinstva in* Študijev »Jelen«. »Vonj telesa« je režiral Živojin Pavlovič, igrajo Dušan Janičijevič, Rade Šerbedžija in Metka Franko-Ferrari. Film je prejel Veliko zlato areno kot film leta, tri Zlate arene za scenarij, glavno žensko vlogo in stransko moško vlogo. »Nekaj vmesnega« je režiral Srdjan Karanovič, igrajo Miki Ma-nojlovič, Caris Corfman in Dragan Nikolič. Film je prejel tri Zlate arene za režijo, glavno moško vlogo in kamero. v. Izvozna prizadevanja tržiškega Peka Rekordno naročilo z zahoda V tržiškem Peku morajo v drugem polletju narediti za zahodno tržišče 960 tisoč parov čevljev, kar je domala 200 tisoč več kot v prvih šestih mesecih. Da bi izpolnili obveznosti do tujega kupca in uresničili izvozni načrt, delajo v Peku vsak dan uro dlje in vse sobote. Tržič — V tržiškem Peku, kjer so imeli v prvem polletju tudi nekaj težav pri oskrbi z osnovnimi surovinami, so v tem obdobju naredili za dva odstotka več čevljev kot v enakem lanskem obdobju. Na zahodno tržišče, v Ameriko in države zahodne Evrope, so prodali 766 tisoč parov ali dvajsetino več kot v prvi polovici minulega leta. Ne glede na to pa so v prvem letošnjem polletju zaostali za načrtom izvoza na konvertibilno tržišče. Devizni izkupiček je bil za desetino manjši od načrtovanega in za petino manjši kot v lanskih prvih šestih mesecih. , V Peku nad temi številkami niso zaskrbljeni. Njihov poslovni partner, s katerim že dvanajst let sodelujejo, je za drugo polletje naročil rekordno število čevljev. Delavce je s tem postavil pred zahtevno in obsežno nalogo. Do konca leta morajo narediti za zahodno tržišče 960 tisoč parov čevljev, kar je domala 200 tisoč več kot v prvem polletju. Da bi kupcu pravočasno dobavili naročeno in izpolnili vse ostale obveznosti, s tem pa tudi izvozni načrt delovne organizacije, so se delavci Peka zavestno odločili za dodatno delo. Običajni tedenski delovnik so podaljšali za 14 ur. Vsak dan delajo od 6. do 15. ure in poleg tega še vse sobote. Podaljša- no delo velja zaenkrat le za delavce, ki izdelujejo zgornje dele čevljev, kasneje pa se jim bodo pridružili tudi v obratih, kjer čevlje sestavljajo, in tudi v skupnih službah. V Peku so za otroke njihovih delavk, ki delajo do 15. ure, zagotovili podaljšano varstvo in poskrbeli za normalen prevoz z dela. V največji tržiški delovni organizaciji napovedujejo, da bodo na običajni delovnik prešli na polovici oktobra. Ob tem, ko se v Peku prizadevajo za čimvečji izvoz na konvertibilno tržišče, skušajo zmanjšati tudi uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Tudi na tem področju so v zadnjem času dosegli-lepe uspehe. Material za podplate, ki so ga še pred nedavnim uvažali, so nadomestili z domačim. Vse več nadomestnih delov za njihove stroje, ki so jih v preteklosti kupovali v tujini, zdaj izdelajo v lastni orodjarni. C. Zaplotnik ŠUŠTARSKA NEDELJA Tržič, 4. septembra 1983 glas: stran NOTRANJA POLITIKA PETEK, 26. AVGUSTA PO JUGOSLAVIJI CENE JE TREBA NADZOROVATI Na razširjeni seji Gospodarske zbornice Jugoslavije so podprli predloge in ukrepe izvršnega sveta, zveze sindikatov zvezne konference SZDL in zvezne skupnosti za cene, s katerimi naj bi preprečili nenadzorovano naraščanje cen, s tem pa tudi življenjskih stroškov. Gospodarska zbornica Jugoslavije se zavzema za dosledno uresničevanje politike cen, določene v resoluciji za letos pa tudi za kar največje omejevanje inflacije. V splošnih združenjih gospodarske zbornice in zvezni skupnosti za cene bodo proučili upravičenost številnih zahtev pri podražitvah, ki jih bodo analizirali in uskladili s prejeto politiko na tem področju. Pri tem bodo pazili tudi na enotnost jugoslovanskega trga, kar se je do sedaj redko dogajalo. MANJŠA PROIZVODNJA Industrijska proizvodnja spet usiha in je bila julija v primerjavi z lanskim julijem za 1,6 odstotka manjša, v primerjavi s povprečno enomesečno proizvodnjo lani pa je bila manjša kar za 18 odstotkov. V sedmih mesecih pa je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem lani za 0,1 odstotka manjša. Julija se je industrijska proizvodnja povečala le v Makedoniji in sicer ža 3,5 odstotka in v Srbiji za 0,2 odstotka. Na Hrvatskem so do julija naredili za 3,1 odstotka manj, v Črni gori za 3 odstotke, v Sloveniji za 2,7 in v BiH za 0,1 odstotka manj. ljetos se je proizvodnja najbolj povečala v izkopu premoga, kjer je večja skoraj za četrtino, v tobačni industriji za 8,8 odstotka, črni metalurgiji za 8,7, elektrogospodarstvu za 8, kemični industriji za 6,9. Hkrati se je v predelavi barvnih kovin in nekovin ter v kovinskoprede-lovalni industriji zmanjšala za 5 odstotkov, nafte, plina ter železove rude so pridobili za 4 odstotke manj, za enak odstotek se je zmanjšala tudi proizvodnja usnja in krzna, proizvodnja električnih strojev in naprav ter kavčuka pa za 4 odstotke. SLAB PRIDELEK ŽITA Žetev na Kosovu, ki jo je zavrlo deževje, naposled vendarle končujejo. Od 128.000 ha s pšenico 'posejanih polj niso poželi le 4 odstotkov v hribovitih predelih. Zaradi dolgotrajne suše in kasneje moče, je pridelek na kosovskih poljih dokaj skromen in znaša komaj 2326 kilogramov na ha. Tudi kakovost zrnja je slabša. Ml PA NISMO SE UKLONILI Svet v tem tednu Romanje s političnim ozadjem V torek začeto romanje nad 100.000 Irancev v zgodovinski m«*. Mrko in Medino v Saudski Arabiji dobiva politične razsežnosti. JraS L Slovesnost na Zlatem polju - Ob Koroški* cesti v Kranju, kjer so pred 42 leti 23 avgusta 1941, usmrtili predvojnega revolucionarja, komunista in prvoborca Milomda Stošiča, so krajani Zlatega polja priredili manjšo slovesnost. Za kulturni program so poskrbeli pionirji in mladina Zlatega polja ter taborniki, o zgodovinskih dogodkih v letu 1J41 pa je spregovoril njegov nekdanji sodelavec, pivoborcc Stanko Toplak. — Foto: D. Dolenc _ NAŠ SOGOVORNIK Boris Bregant: Pripravljeni na gradnjo Jesenice — Na seji delavskega sveta jeseniške Železarne, ki je bila v sredo popoldne, so med drugim spregovorili o pripravah na gradnjo jeklarne, ki je največja naložba prihodnjih nekaj let na Gorenjskem in zaradi svoje pomembnosti tudi republiška prioriteta. Predsednik poslovodnega organa Boris Bregant je o tem povedal: »Na prejšnji seji delavskega sveta je bil potrjen investicijski program, etapni način gradnje in financiranje izgradnje jeklarne na Jesenicah in sprejet sklep, da se gradnja začne. Takoj smo začeli pridobivati potrebna soglasja predvsem za zadolževanje v tujini in aa uvoz opreme. Čeprav smo sklicali sestanek vseh izvajalcev nalog v zvezi z gradnjo v Sloveniji in je izvršni svet izdal konkretne zadolžitve sekretariatom in komitejem ter Združeni banki Ljubljanski banki ter o nujnosti gradnje jeseniške jeklarne obvestil zvezno vle.do, vseh potrebnih soglasij še ni. Vendar postopek teče in prepričani smo, da jih bomo v kratkem dobili. Pred podpisom je pogodba o zagotovitvi sredstev za povečanje priključne električne moči za novo jeklarno. Dosegli smo, da nam do sedaj združena sredstva za razvoj energetike zagotavljajo 22 MU dodatne moči, za razliko do potrebnih 47 MW pa bo Železarna Jesenice v okviru projekta jeklarne 2, združila dodatnih 1,1 milijarde dinarjev, od tega 700 milijonov dinarjev letos, razliko pa prihodnje leto. Prav tako dobro napreduje združevanje sredstev za razvoj črne metalurgije, kjer so glavni deleži namenjeni za izgradnjo jeklarne. Podpisanih je tudi že večino samoupravnih sporazumov za združevanje sredstev za razvoj, kjer kupci združujejo 5 odstotkov na prodajno ceno za izgradnjo jeklarne. V kratkem bo organiziran tudi konzorcij temeljnih bank Združene banke Ljubljanske banke za realizacijo razvoja črne metalurgije v Sloveniji s poudarkom na projektu jcklarna 2 na Jesenicah. Praktično to pomeni, da smo pripravljeni tudi na fizični začetek del.« L. Bogataj jal, da pripisuje Iran tej misiji velik pomen. Romarje je na pot pospjl mil tudi sam iranski imam, verski voditelj Homeini. »Hadžuluk.o^ ma romanje bi bilo brez pomena, če ne bi imelo družbene in politih funkcije. Dodal je, da je romanje enkratna priložnost za prebudi* uspavane muslimanske zavesti ter za opozoritev svetovne javnosti* zločine, ki jih nad muslimani zganjata Združene države Amerike'! Sovjetska zveza. Vodja islamske revolucije je dejal, da ne odstopa v teh stališč. Še več. Zagrozil je, da ne bo več šejkov in onih, ki jim^ I magajo, če iranski romarji ne bodo mogli v Meko. Iran ob tem Sati l n s ko Arabijo in druge dežele ob Perzijskem zalivu opozarja, da je ihk ska revolucija vodilna v tem delu sveta in da se z njo ne kaže igrati V važno, kje bodo bivali Iranci. Važno je. da pridejo v sveto mesto da* srečajo z muslimani iz drugih držav in jim prenesejo sporočila iransj revolucije. Iran se je pokazal v vsej svoji ostrini, fanatičnosti, bi lahko de^ Saudska Arabija se je znašla v težkem položaju. Romanje je dobileu lik politični pomen, prav lahko pa se spremeni v množično demonstjl cijo zoper saudski režim, zoper imperialistični sistem, kot Iranci ir* nujejo saudsko družbeno ureditev. Ze lani so se pojavili ti problemiH tos pa kaj lahko dobijo še večje razsežnosti. To še posebno zato ker! bila na štirih muslimanskih srečanjih soglasno sprejeta zahteva i Saudska Arabija ne sme več upravljati s svetiščima Meko in Medij ampak bi morala priti oba v roke muslimanskih učenjakov iz vseh m slimanskih držav. Saudski režim je angažiral za vzpostavljanje re& in miru vse svoje varnostne sile, v pripravljenosti pa so tudi poseb* egiptovske enote za hitro posredovanje, ki prav ta čas vadijo skup*" Američani na skupnih vojaških vajah. V Libanonu premirja ni. Pripadniki palestinske organizacije s&* štujejo medsebojno premirje, spopadajo pa se Izraelci, Palesuncit pripadniki raznih libanonskih desničarskih skupin. Vse bolj vroče »T staja v Srednji Ameriki in na afriškem jugu. Obroč okrog Nikara/ se stiska. V bližino je priplula flota ameriške vojne mornarice nanw jah Nikaragve pa se zbirajo honduraški vojaki in pripadniki nekdank ga voditelja Nikaragve Somoze. Američani pravijo, da so premiki nk nih čet le rutinskega značaja, pa je vseeno to najhujši pritisk v obstoT sodobne Nikaragve. Sandinistično vodstvo je aktiviralo rezervne ei te, obenem pa zagotavlja, da obvladuje položaj v državi. Stopnjuje se tudi pritisk na Angolo in države v soseščini Juav afriške republike. Priča smo grobim napadom na Angolo in namibi* sko ljudstvo prav v času, ko je v Južnoafriški republiki generalni? kretar OZN Perez de Cuellar, resno zaskrbljen zaradi razpleta pokt ja na jugu Afrike. Vse to kaže na posmehljiv odnos južnoafriškeMK žima do mirovnih prizadevanj za mir v tem delu sveta in za neodvi nost Namibije kljub številnim resolucijam varnostnega sveta in obsi bam, ki jih je izrekla celotna svetovna organizacija. j Košnj^ 1 -■ 01 P1 jc n, n, ol l Občni zbor varstvenikov okolja Gorenja vas — V nedeljo osnovni šoli Dr. Ivan Tavčar Gorenji vasi občni zbor dru^ za varstvo okolja škofjeloške^ čine. Vabljeni so ljubitelji nar^. in čistega okolja. Občni zbor ^ bo začel ob 9. uri. j H mm Sredi obroča Slavko Celestina Kako je v nedeljo na Črnem vrhu žgalo sonce! Kot bi se hotelo preživelim borcem, ki so se ta dan zbrali tu s cele Slovenije, vsaj malo oddolžiti za vse tiste mrzle dni marca 1945, ko so tu do pasu gazili sneg. Enkraten je razgled z vrha hriba. Kot na dlani je vsa Davča. Menda nimaš od nikoder tak pregled čez to največjo slovensko vas, kot prav od tu. Vsak zaselek, vsaka hiša posebej se vidi. Pod teboj so ozke doline Cerkljanskega, v dalji je v soncu čutiti Žiri, logaške hribe, na nasprotni strani dolgi usločeni hrbet Porozna. Blegoš bi skdraj z roko zagrabil, tuko se zdi blizu. In pod njim griči, senožeti, polja in gozdovi, kamor so se v skupinah ali posamič reševali borci enot IX. korpusa. Največ žrtev je padlo v Poreznu. Blegoš je bil takrat bolj prizanesljiv. A tudi tu je bilo hudičevo. Smrt si prav čutil, pripovedujejo danes borci. Slavko Celestina.iz Struževega pri Kranju je bil 23. marca 1945 med tistimi borci, ki so se skušali prebiti proti Blegošu. Ni bil še čisto zdrav. Pravkar se je vrnil iz partizanske bolnišnice na Ojstrem vrhu, kjer si je zdravil rane, ki jih je februarja 1945 dobil na Murovah nad Javorjami. S cerkve na Volči so Nemci in beli streljali z minometi na Javorje. Z Gart-nerjem iz Žetine sta se umikala za Rinkov hlev. Slavko je slišal, kako je oni v dolini spustil mino. Hotel je skočiti za šupo, pa ni bilo več časa. Pa je bila velika sreča, da ni bilo časa, kajti tisti trenutek je mina usekala prav na mesto, kamor je Slavko namenil nogo. Delci mine so zaorali naokrog. Slavko je dobil drobce v čelo, tik nad oko, v roko, v nogo. Gartnerja je eden ranil skozi podlakt. A k sreči je ranil le meso. V Martinj vrh sta se prebila potem. Slavko je bil ves krvav, da ga ni bilo za prepoznati. A so ga v bolnici potem kar dobro pozdravili. Le mine ni smel več slišati. Strašno grozo je vzbudil v njem vsakič njen pritajeni zvok. Zdaj je bil spet med svojimi soborci. Še vedno je šepal, a šlo je. Čez Črni kal do Martinj vrha se jc prebila njegova skupina. Na vojaški cesti pod Martirij vrhom so jih Nemci razbili. Nekaj se jih je tedaj prebilo na Rovte, drugi pa so udarili nazaj. Sovražnikov ogenj I je bil vse hujši. Vse okrog njih so bili. Blaž Ostrovrhar je tedaj dal komando, naj se vsak po svoje rešuje. Druge izbire ni bilo. Na Starem vrhu se je hotel najprej Slavko skriti. A na tej, osojni strani je bilo do pasu snega. Živina je bila do vampa v snegu. Ko po cesti, ki peljt na Blegoš, prideta dva borca, ki sta podpirala hudo ranjenega mitraljezca. Krogla mu je šla skozi pljuča. Na ustih je krvavel. Bolničar ga je za silo že obvezal in naročil njegovima pomočnikoma, da ga spravita v Blegoš. Ne, v Blegoš, je svetoval. Jutri bo tam zagotovo hajka. Obrnili so se proti Koprivniku. Sončnih plati so se držali, kjer ni bilo snega, da so lažje hodili. Ko so prispeli na vrh hriba, kjer se potem svet znižuje proti Earjemu potoku, je stal telegrafski drog. Iz Farjega potoka na Javorje je bil speljan telefonski vod. Ranjenec je tarnal, da ne more več, naj se tu uležejo in odpo-čijejo. Bila je sobota, 24. marca proti jutru. A Slavku je neki notranji glas rekel, naj ne počaka tu, naj vendar gre naprej. Pomagali so ranjencu, da se je dvignil in premaknili so se naprej, kakšnih sto metrov proč, v grmovje. Polegli so, zadremali. Hudo so bili izmučeni. Vso noč so bili na nogah. Ko se Slavko naenkrat prebudi in zagleda, kako se žice nad njimi majejo. In potem pogleda proti telegrafskemu drogu: kjer so se sprva hoteli ustaviti in počivati. Na drogu je visel Nemec in strigel žice ... Za las so ušli zagotovi smrti. Celo soboto so zdeli v Koprivniku in poslušali kako poka po Blegošu. Popoldan je Slavko pohitel v Martinj vrh k hiši, kjer so včasih sprejemali ranjence, povedat, naj pridejo iskat njihovega ranjenca. A nikogar ni bilo ponj. Ko se je spustila noč, so nagrabili skupaj listja in dali ranjenca v sredo, da mu je bilo topleje. Naslednji dan so šli v Martinj vrh po sani, da so ga spravili v vas. Komaj so spravili ranjenca na varno, že prihite povedat, da gredo Nemci iz Železnikov. Slavko in prvi pomočnik mitraljezca sta se prebila v Podvrh. Vsak dan je bila hajka. Do četrtka sta se potikala tam okrog. Tisti dan pa sta se dogovorila, da gresta zvečer v Poljane, ki sta jih gledala pod seboj. Tako so vabile. In na oni strani je Slavko imel svoje ljudi, kjer bo dobil hrano, bo bolj na varnem. Zakopala sta orožje, puški in bombe, imela sta pr^ vljen nahrbtnik. Naenkrat pa se nad »ji prikaže črna kučma . .. Niti nista imela^ razmišljati kdo je to, Vlasovec, četnik. % samo skočila sta. Nikogar ni bilo zanjim^ da bila sta ob nahrbtnika. Cel hlebec kruhj ostal, vsa obleka, odeje .. . Uspelo jima je priti srečno čez Sorol Hotovlje k znancem. Dva dni sta se ikri« bunkerjih. 2. aprila 1945 pa je nesreča hotela, d.; v« čudnem naključju beli in nemški vojaki-y li so Korošci — Slavka v gozdu odkrili. Mwi je z njimi. K sreči je bil v civilu, brezom^ Cez nekaj dni so ga na lojtrskem vozusto^ še z nekaterimi drugimi odpeljali v Ško:; ko in Slavka še naprej v Kranj, ker je« g Kranjčan. V Bitnjah so se ustavili pn ^ kjer so beli imeli postojanko. Tam se je$\\ ril belček, ki je dezertiral iz partizanskih^ »Poglej, to so pa Blaževi škornji!« Bili so res Blaževi. Blaž Ostrovrhar j* del nekje v Škofjeloških hribih potem, se ločili. In ta niče se zdaj šopiri z njegov škornji! Nič ni mogel Slavko tu storiti. Naprej ga peljali v Kranj in zaprli. Preden soga^ peljali naprej v Begunje, so ga skoraj dok\^ da bi šel obešat Strupija pred hotel E\ro^ Pa mu vendarle ni bilo treba. To bi bik1 fy> hudo! Po nekaj tednih so ga skupaj z druj* ujetniki iz Begunj rešili borci Kokrftto odreda. Na tiste hude dni v Blegošu pagas^ minja angleška bomba, ki jo je iz skriu skupaj s puško izkopal po vojni. Letos, po osemintridesetih letih, je imvV za-svojega ranjenca. Bil je to Janez Kun^ doma iz Gorij, zdaj pa živi v Zasipu. Sred: ste hajke zanj ni bilo moč dobiti noben^ zdravnika, je povedal. Rane so se kar H zacelile. Trdna nrav je naredila svoje. Pas^ ča, seveda, tudi. D. IV.". K, 26. AVGUSTA 1983 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE — GOSPODARSTVO 3. stran glas Delavci v Alpini so odločili: Dopust in sobote a izvozno proizvodnjo V žirovski Alpini naj bi letos na konvertibilno tržišče prodali polovico proizvodnje — Zamude, ki so jih imeli do sedaj zaradi slabe oskrbe z materiali, bodo nadoknadili z delom ob sobotah, ^■odpovedali pa so se tudi dvem tednom dopusta poleti — V prvem ^ polletju so naredili za 15 odstotkov več obutve kot v lanskem prvem polletju, na tržišča s trdo valuto pa so izvozili 70 odstotkov već parov čevljev i Žiri — V Alpini so v letošnjem prvem polletju izdelali 960.000 parov obutve, kar je 15 odstotkov več kot lani v prvem polletju. To je nedvomno velik uspeh, saj so se morali nenehno spopadati z težavami, ki nastajajo zaradi slabe oskrbe z materiali za proizvodnjo. Hkrati pa je večja proizvodnja rezultat zavestne odločitve delavcev, da se odpovejo prostim sobotam in, da celo potegnejo delovnik, da bi lahko izpolnili vsa naročila, predvsem za izvoz. Tako so v prvem polletju prodali na zahodno tržišče 294.000 parov obutve, kar je količinsko skoraj 70 odstotkov več kot lani v prvem polletju. Do konca I?ta pa imajo sklenjene pogodbe za okrog S?0.000 parov, kar pomeni, da bo Alpina letos izvoza na konvertibilno tržišče kar polovico proizvodnje. Za prodane čevlje so v prvem polletju na zahodu iztržili 2,25 milijona dolarjev,-kar je enako kot v lanskem prvem polletju. Na prvi pogled se zdi, kot da letos Alpina prodaja obutev za izvoz ceneje, vendar je izkupiček enak zaradi večjega obsega takoimenovanih kompenzacijskih poslov. Obutev namreč izdelujejo iz začasno uvoženih materialov in zato je v ceni vračunano le delo, medtem ko je bil lani tudi material. Doma so prodali približno 15 odstotkov več čevljev kot lani in to kljub temu, da se standard niža in da se da prav pri nakupu čevljev marsikaj prihraniti. Tudi finančni rezultat je bil ob letošnjem prvem polletju nekaj boljši kot lani. Ker pa je proizvodnja v Alpini sezonskega značaja, polletni rezultat ni realen prikaz poslovanja, zato je treba počakati na zaključni račun. Sezonski značaj proizvodnje ima ie eno »slabo« stran. Ker v Jugoslaviji nikakor ne znajo v začetku leta določiti devizne bilance in v drugem polletju delovne organizacije razpolagajo z manjšim odstotkom ustvarjenih deviz, so kolektvi s sezonskim značajem proizvodnje in s tem tudi izvoza, vsako leto znova prikrajšani. Isto« v Alpini predvidevajo okoli 9 milijonov dolarjev izvoza na konver- NA DELOVNEM MESTU Hočem delati dobro Velikokrat moramo v kratkem času poiskati dokumente, jih oddati za različna potrdila, potrebujemo stran iz knjige, ki je ne smemo iztrgati in še veliko stvari je, ko potrebujemo kopije, hočemo nekaj hitro razmnožiti. Eden izmed treh krajev, kamor se v Kranju obrnemo v takšnih trenutkih, je za Globusom, tam pa najdemo prijazna Vero in Antona Karuna, ki sta vedno pripravljena čimbolje ustreči. 0 svojem delu pravi Anton: »Moj prvi poklic je bil čevljar. Kasneje sem delal kot trgovec in do pred treh let kot zastopnik pri Zavarovalnici. Pri tem delu sem spoznal veliko ljudi in tudi prejšnjo lastnico lokala za fotokopiranje. Ta je zaradi obilice dela morala pustiti dejavnost in na hitro sem se moral odločiti. Lokal sem dobil v najem in sprva sem delal sam. Začetek je bil težak. Imel sem le en stroj, malo denarja. Če sem hotel dobro delati, je bilo potrebno kupiti nove, dobre stroje. Izposodil sem si denar, dobil nekaj kratkoročnega posojila in kupil sem si potrebne stroje. Najprej sem kupil stroj za fotokopiranje, nato za ciklostiranje, kasneje pa še dva. Tako sedaj s svojimi stroji delam kopije formata A4, A3, povečave in pomanjšave, delam pa tudi kopije na paus pa- tibilno področje in ker največ izvažajo za sezono jesen-zima, bodo od večine deviznega iztržka lahko koristili nižji odstotek deviz. Za nemoten potek proizvodnje so se v Alpini že pred časom dogovorili za uvoz štiridesetih šivalnih strojev. Vse letošnje prvo polletje pa so se 40-letnica osvoboditve taborišča na Rabu Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije in družbenopolitične organizacije ter občina Rab vabijo nekdanje politične zapornike, internirance in izgnance ter druge borce na proslavo ob 40-letnici osvoboditve internacijskega taborišča na Rabu, ki bo v soboto, 10. septembra 1983 ob 11. uri na kamporskem pokopališču na Rabu. Na proslavi bodo sodelovali kulturni delavci z Raba in iz Slovenije. Na Rab bodo peljali. avtobusi Alpetoura iz Škofje Loke. V ceno 2.250 dinarjev so všteti stroški prevoza, prenočišča in prehrane. Odhod avtobusov bo v soboto, 10. septembra, ob 6. uri s Trga osvoboditve v Ljubljani, vrnitev pa v nedeljo, 11. septembra v večernih urah. Vsi, ki se želijo udeležiti proslave na Rabu, naj se do 1. septembra prijavijo pri svojih občinskih odborih zveze borcev, pri republiškem odboru ali pa direktno v Al-petourovi poslovalnici v Ljubljani, Šubičeva 1, in vplačajo tudi stroške potovanja. Občinski odbor ZZB NOV Kranj, komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance prizadevali, da bi pridobili vsa potrebna dovoljenja. Ko iim je to uspe lo pa so bile v Jugoslaviji vse možnosti za uvoz opreme že izčrpane. Zato sedaj iščejo možnosti za pridobitev mednarodnega kredita, da bi nujno potrebno opremo lahko uvozili. Zaradi težav pri preskrbi z materiali za proizvodnjo, ki so povzročile kasnitev rokov za izvoz in za domači trg, so se delavci Alpine na zborih delavcev dogovorili, da si bodo prizadevali, da bi do konca leta nadoknadili zamujeno. Tako so od predvidenih treh tednov kolektivnega dopusta v začetku meseca koristili le en teden, razen tega pa bodo ta in prihodnji mesec delali tudi vse sobote. L. B. Še enkrat v Miinchen Hortikulturno društvo Kranj je letošnje poletje še posebno delovno. Že junija so organizirali izlet na razstavo cvetja v Miinchen, vendar ga zaradi izrednega zanimanja članov ponavljajo v septembru. 10. septembra bo odhod. Poleg razstave, ki bo to jesen v znamenju cvetic, piva in ročnih del, si bodo ogledali še sam Miinchen, botanični vrt in mogoče tudi izredno zanimive nasade vrtnarske univerze v VVeihenen-stephanu. V dneh od 15. do 18. septembra si bodo člani Hortikulturnega društva Kranj ogledali ljubljansko vrtnarsko razstavo. Društvo samo pa prireja od 5. do 11. septembra v Kranju na svojem vrtu razstavo fuksij. Vse podrobnejše informacije dobite v društvenem' paviljonu pri Prešernovem gaju vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Obvestilo invalidom Kranj — Društvo invalidov Kranj organizira za svoje člane enodnevni izlet v Dolenjske Toplice. Izlet bo v soboto, 17. septembra. Obenem obvešča društvo, da še sprejema prijave za letovanje na Malem Lošinju med 1. in 8. oktobrom. Cena sedmih polnih pensio-nov vključno s prevozom se bo gibala okrog 5500 dinarjev. Vplačila sprejema društvo do 1. septembra v pisarni na Begunjski 10 v Kranju (stavba KS Vodovodni stolp). Anton Kanin, fotokopiranje in razmnoževanje pir in kopije za tisk. Največ razmnožujem in fotokopiram za različna podjetja, ustanove in Zasebnike. To so različna vabila, prospekti, plakati in drugo. Tu pa se pogosto oglašajo tudi posamezniki, ti največkrat potrebujejo fotokopiranje različnih dokumentov, diplomskih nalog, različne fotokopije knjig in zvezkov. Dela imam sedaj veliko in na pomočmi je morala lani priskočiti tudi žena. Prej je bila v službi v Zavarovalnici v Ljubljani, meni pa je pomagala pri knjigovodstvu. Veliko dela v službi, dolga vožnja, pa tudi dejstvo, da vsega dela ne bom zmogel več sam, so bili vzrok, da je morala iz službe in sedaj imava skupno obrt.« Danes, ko že tri leta delate kot obrtnik, ste najbrž spoznali dobre in slabe strani novega poklica v fotokopirnici in razmnože-valnici? »Če bi se danes odločil in začel delati v isti obrti, ne bi imel več možnosti. Danes ne moremo Več uvoziti strojev, doma jih ne izde- lujemo in tako je začeti na novo skoraj nemogoče. S tem pa je narejena škoda malemu gospodarstvu. Tudi popravljanja strojev in njihovega vzdrževanja sem se moral lotiti sam, kajti delavcev in rezervnih delov za popravilo teh strojev pri nas ni dobiti. Tako je treba v Avstrijo ali Nemčijo, poklicati mehanika iz Avstrije. To pa je zelo drago, pa tudi depozit moram plačati sam in pri tem ne dobim nobene ugodnosti. Stroji, ki sem jih kupil do decembra lani so med najboljšimi te vrste, tako je stroj Minolta 300 eden redkih, če ne edini v Jugoslaviji. Dobro, da sem ga naročil lani, letos to ne bi bilo več mogoče. Ti stroji so zelo občutljivi in potrebujejo skrbno nego, drugače so kopije slabe, takšnih pa ne morem in nočem dati iz rok. Barva in različna mazila, ki jih rabim pri delu se pri , nas sicer dobe, vendar ne za zasebnike, le za družbeni sektor, pa še to ne vedno. Papir, s katerim so tudi težave, si kupim že za veliko vnaprej, tako, da papir še ni bil vzrok za zastanek pri delu. Po barve, rezervne dele in tisto, kar se ne dobi pri nas, hodim v Avstrijo, kajti če hočem delati, se moram kljub depozitu odpeljati čez mejo. Privatna obrt je dobrobit za državo, saj smo pripravljeni plačevati davke, ne pa trn v peti. Pri svojem delu pa nimamo nikakršnih ugodnosti.« Stranke so zadovoljne z vašimi storitvami? »Do sedaj še ni bilo pritožb. Če se slučajno pojavi napaka jo vedno tudi popravim. Vendar pa pri svojem delu gledam predvsem na to, da dam iz rok kvaliteten izdelek. Zato so stranke zadovoljne in vedno znova hodijo sem tisti, ki pravijo, da jim je moje delo z dobrimi stroji in natančnostjo ostalo edino upanje, da dobe željen izdelek.« V. Primožič 5 cenami popravljeni dosežki Gorenjsko gospodarstvo je za malenkost povečalo obseg proizvodnje, celotni prihodek ter dohodek pa sta porasla za 6 oziroma 4 odstotke — Osebni dohodki so manjši za 10 odstotkov, izgube pa za tretjino večje kot lani v prvem polletju Obseg proizvodnje se je za malenkost povečal, ob enakem številu zaposlenih je skromno porasla tudi produktivnost, industrija pa je komaj dosegla lansko raven proizvodnje. Izgube so narasle za tretjino, naložbe so še vedno dosti prenizke, osebni dohodki so realno manjši za desetino, poslabšala se je likvidnost, zunanjetrgovinska menjava je realno upadla, pri čemer je konvertibilni izvoz od lanskega večji, vendar le za 1,7 odstotka. To je kratek povzetek gospodarskih dosežkov gorenjskega gospodarstva v prvem polletju, ki so tako-dosti slabši, kot so jih predvideli v občinskih resolucijah. Zamujeno bo v drugem polletju težko nadoknaditi, ker se pogoji gospodarjenja še naprej poslabšujejo. Nasprotno temu pa so finančni rezultati dokaj ugodni, kar dokazuje, da so bolj posledica inflacije kot pa večje proizvodnje, produktivnosti in izvoza. Celotnega prihodka je bilo, če upoštevamo realne številke, za 6 odstotkov več kot lani, dohodka za 4 odstotke več in akumulacije za 10 odstotkov. Gospodarstvo je tudi povečalo dohodek v globalu in na zaposlenega, za malenkost se je povečala donosnost sredstev. Vendar pa je ob tem treba povedati, da letos razporeditev dohodka še naprej siromasi gospodarstvo: več je bilo treba odvesti za nove davke in za obresti zaradi povečanih obrestnih mer, ki so letos terjale že 10 odstotkov dohodka. Zmanjšale pa so se dajatve za samoupravne interesne skupnosti kot tudi delitev sredstev za osebne dohodke in stanovanjske ter še nekatere druge potrebe delavcev. Skupna izguba je znašala slabih 500 milijonov in je za tretjino večja kot lani v enakem času, vendar pa tudi za tretjino manjša kot v prvem tromesečju. Tokrat jo je ugotovilo 32 delovnih organizacij, od katerih ima 0 izgubo prvič, pri 16 pa je izguba od tromesečja dalje še narasla. Tudi vzroki so še v glavnem isti. Predvsem neustrezna oskrba s surovinami, nesorazmerje med cenami surovin in izdelkov, velike neplačane terjatve, visoke obresti od kreditov, tečajne razlike in neplačane izvozne stimulacije. Čeprav v vseh delovnih organizacijah navajajo predvsem omenjene vzroke je treba iskati tudi še druge, predvsem notranje vzroke kot je slaba organizacija dela, slaba izraba delovnega časa, slaba delovna disciplina, neustrezna sestava proizvodnje, slaba dohodkovna povezanost s surovinaši in podobne. Največji gorenjski zgubaš je še vedno jeseniška Železarna s 183 milijoni dinarjev izgube, sledi Sava s 76 milijoni din izgube, v KŽK imajo Mesoizdelki 10,6 milijona in Mlekarna 35 milijonov dinarjev izgube, Iskra Reteče ima 23 milijonov din izgube, LTH Škofja Ix)ka — Zamrzovalne skrinje 25 milijonov in v Verigi v TOZD Tio 5,6 milijona in Vijakarni 9,2 milijona dinarjev. V RTC Krvavec se izguba vleče že od lani in je sedaj trikrat večja kot v četrtletju in znaša 14,2 milijona dinarjev. L. Bogataj Pomanjkanje materiala zavira proizvodnjo V sestavljeni organizaciji Iskra bodo letos težko dosegli zastavljene cilje — Največ težav imajo zaradi pomanjkanja materialov za proizvodnjo — Veliko povečaje izvoza na konvertibilno področje — Dohodek manjšajo visoki stroški — Izredno so narasle tudi obveznosti iz dohodka V sestavljeni organizaciji Iskra ob polletnih rezultatih ocenjujejo, da letos ne bodo mogli v celoti uresničiti resolucijskih določil. Razlogi za zaostajanje za planiranimi cilji so predvsem skokovito naraščanje cen in neurejenost na cenovnem področju, nelikvidnost in slaba oskrbljenost z osnovnimi surovinami. Ob tem pa se napovedano zmanjševanje porabe oziroma obveznosti za potrebe izven združenega dela niso zmanjševale. Polletni obračun je v sestavljeni organizaciji Iskra pokazal, da se družbeno dogovarjanje uresničuje le na področju delitve osebnih dohodkov in le delno na področju skupne porabe, medtem ko splošna še vedno prerašča vse dogovorjene okvire. Prav tako se je število in višina izgub ob polletnem obračunu povečala v primerjavi z lanskim istim obdobjem in v primerjavi z letošnjim četrtletjem. Vrednost proizvodnje je v šestih mesecih znašala 14 milijard dinarjev in je bila za petino večja od lanske v enakem času. Ob četrtletju je bila rast za dobre štiri odstotke višja. Glavni vzrok za slabšo rast proizvodnje je pomanjkanje materialov in zato je bilo v prvem polletju izpolnjenega komaj 44 odstotkov letnega plana. Izvoz se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 18,1 odstotka in je dosegel vrednost 98,2 milijona dolarjev. Letni plan je bil izpolnjen s 39,4 odstotki. Več kot celotni, je porastel izvoz na konvertibilno področje in sicer kar za 34,5 odstotka. Na tem področju so iztržili dobrih 70 milijonov dolarjev ali 70 odstotkov deviznega prihodka. Na klirinško področje so izvozili manj kot lani, čeprav je bil junija dosežen rekordni izvoz. Uvozili so za 47 milijonov dolarjev rcpromateriala od tega skoraj vse s konvertibilnega trga. V celoti je bil uvoz za 11 odstotkov višji od lanskega polletnega, konvertibilni pa za 14 odstotkov, pri čemer je 35 odstotkov uvoza odpadlo na uvoz v okviru ko-operacijskih pogodb. Celotni prihodek je znašal dobrih 35 milijard dinarjev in je v primerjavi z lani večji kar za 47 odstotkov. Na njegovo rast je imela največji vpliv inflacija. Ponovno se je pokazalo cenovno nesorazmerje med cenami materialov za proizvodnjo in cenami izdelkov, saj so materialni stroški porasli kar za 52 odstotkov. Porast dohodka je bil znatno nižji in je znašal 44,7, vrednostno pa je dohodek znašal 11 milijard dinarjev. Pri obveznostih iz dohodka je Ie rast prispevkov za samoupravne interesne skupnosti prevzela racionalnejše okvire, vse druge obveznosti pa so porasle veliko več kot dohodek. Del dohodka za splošne dejavnosti je porastel za 49 odstotkov, del dohodka za pogodbene obveznosti za 66 odstotkov, za druga plačila za 91 in za obresti kar za 92 odstotkov. Obresti so v prvem polletju presegle 1,7 milijarde dinarjev in že predstavljajo 15,4 odstotka dohodka. Za se obveznosti iz dohodka je bilo porabljenih 4,5 milijarde dinarjev al 40 odstotkov dohodka, kar je za 5 odstotkov več kot lani v enakem času. Za čisti dohodek je ostalo 6,6 milijarde in je ta vsota za 33,5 odstotka višja kot lani v prvem polletju. Zelo skromne so bile tudi investicije. Investirali so komaj 1,2 milijardi dinarjev, kar predstavlja komaj petino letnega plana. L. B. cla84 stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Slavje RK Gorje ob krajevnem prazniku Društvo Rdečega križa je bilo v Gorjah organizirano že nekaj let pred drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je organizacija Rdečega križa zaživela v širšem obsegu. Ustanovljeni so bili odbori RK v Zgornjih Gorjah, Spodnjih Gorjah, Podhomu in Krnicr. Ker je bila dejavnost organizacije vse obširnejša, so leta 1957 sklenili, da se vse organizacije, razen Podhom-Zasip, združijo v eno društvo, RK Gorje. Delo društva je opazno predvsem pri krvodajalskih akcijah, pri akcijah zbiranja starih oblačil, pri zbiranju denarja za gradnjo onkološkega inštituta, organizaciji tečajev o negi bolnika na domu ter zbiranju finančne pomoči v primerih naravnih nesreč. Skrbijo pa tudi za svoje mlade člane. V osnovni šoli Bratov Žvan ima RK Gorje 308 mladih članov in članic. Sodelujejo tudi s KK SZDL, KS in drugimi organizacijami v okviru KS Gorje, skrbe za ostarele osebe in imajo delaven odbor NNNP. V nedeljo, 28. avgusta, ob 14.30, vabijo vse krajane KS Gorje, da se udeležijo razvitja prapora in pobratenja med organizacijama RK Gorje in RK Varaždin »Centar«. Preko občinskega odbora RK so aktivisti RK Gorje navezali tesne stike z aktivisti RK Varaždin. Organizaciji si izmenjava- ta izkušnje in znanje, zato so lani sklenili, da se pobratita. Razvitje prvega prapora Rdečega križa in pobratenje z mestno organizacijo RK Centar Varaždin bosta v Gorjah prispevek k praznovanju krajevnega praznika, 30-letnice krvodajalstva in 120-letnice ustanovitve mednarodnega Rdečega križa. Opravičilo TISKARSKI ŠKRAT SE PA NE UŽENE — Ko smo v torek v GIA-SU pisali o simpatični in prizadevni oskrbnici koče pri Sedmerih jezer rih, se je v članek vrinila neljuba napaka: NAMESTO ZINKE JE BI-IA K ClJ\NKU NATISNJENA SLIKA JANKA POGAČNIKA IZ SOSEDNJEGA ČIJVNKA, KI JE GOVORIL O GORENJSKIH OBRTNIKIH. ZINKA JE PA TIČALA MED OBRTNIŠKIMI PROBLEMI. OBEMA SE LEPO OPRAVIČUJEMO. Kostanjškova Zinka skupaj z njenim receptorjem Jankom Arhom, ki prav tako kot Zinka skrbi, da so njihovi planinci kur nujbolje postrežem in da iih kar največ spravita čez noč pod "streho. Pa naj ob tej priložnosti povemo še to, da bo koča pri Sedmerih jezerih odprta do konca oktobra, torej dovolj dolgo, da jo bomo lahko še kdaj obiskali. D. Dolenc Prijaznost v čebelici Radobljica — V Radovljici, na Linhartovem trgu, je že od lanskega januarja odprt lokal z ljubkim imenom Čebelica, katerega lastnica je Tatjana Konic iz Tržiča. Lokal je nekaj posebnega zaradi vtisa, ki ga naredi na gosta. Prostor je sicer majhen, a okusno opremljen in predvsem ne hrupen. Že vse to daje vtis prijaznosti, domačnosti." Druga posebnost so specialitete lokala, ki jih da slutiti že njegovo ime. Med te spadajo krostino, mesni sir na tri načine in predvsem kava, prune, šabesa, medica in ledena kupa, katere imajo vse isto ime kot lokal sam, saj vsaki dajejo poseben okus čebelji izdelki. Tretja, a ne nepomembna »posebnost« lokala, je Dora Komac, ki je tam zaposlena, kakor sama pravi. Človek bi ob prihodu v lokal prej verjel, da je vstopil v njen dom in da ga Dora kot dobra gostiteljica pozdravi s prijaznim nasmeškom in toplim »dober dan, s čim vam smem postreči?«. Dora, prijazna, a kar se da skromna gostiteljica iz Čebelice, je doma iz Bovca, vendar že 23 let živi na Gorenjskem. Mož je miličnik in zaradi njegovega novega delovnega mesta se je preselila vsa družina. Najprej v Bohinj, kjer je bila Dora nekaj časa šivilja, nato pa se je bolj ali manj naključno zapisala gostinstvu. Najprej je delala v Bohinju in nato na Jesenicah, dokler niso lansko leto odprli Čebelice. Tudi tu se je zaposlila skoraj čisto po naključju. V novoodprti lokal je prišla na čaj, se zapletla v pomenek z lastnico in dogovorili sta se za sodelovanje. Dora je od takrat vsako popoldne gostiteljica v Čebelici. Ker zelo rada dela z ljudmi, ji to delo ni težko. Tudi če kdaj odide od doma utrujena ali slabe volje, je na pragu Čebelice zopet nasmejana. Pravi, da je z dobro voljo vedno moč potisniti težave vstran in goste sprejeti z nasmehom in prijazno besedo. Vidi se, da ima Dora rada svoje delo in da stori vse, da je vsak gost dobro postrežen in da ne bo to njegov zadnji obisk v Čebelici. Prijazno, preprosto, a učinkovito.Gost ima skoraj občutek, da so v Čebelici čakali le na njegov obisk ... T. Jurjevec KAJ NAM MAR ZA SMETI! - Okolica »Kanarčku« na Cesti |Jl stoletja, vsekakor pa v čnemu delu, kljub 72 letom pa še vedno pomaga v tržiškem dn«Wy upokojencev. Takokot brivskodelo je imel Rudolf rad tudi viol i-šteto noči je preživel ob njej. Za glasbo je navdušil tudi sina. Gta^ mu je rezala kruh Lani sta ga izgubila. Mnogo prezgodaj... 2it)$. ma ure skromnega življenja krajša praunuk Gašper. — C. Z. K. 26. AVGUSTA 1983 KULTURA olklorna skupina Iskra na Siciliji 5. stran o Vsako poletje kulturno delo malce re, za folklorno skupino Iskra le-;tošnje poletje ni. Vrstile so se vaje, ;pogoste in intenzivne, saj so se pri pravljali za nastope na mediteran-iskem festivalu folklore »Srebrni ln-^ v Trapaniju na Siciliji. Trajal pet dni in Iskrini folkloristi so se z jvanja na Siciliji zadovoljni vrli pred dnevi. Poleg naše skupine so sodelovale še folklorne skupine iz \ Prancije, Grčije, Turčije, Španije ter ilj' seveda domačini. Iskrinih 31 folklo-ristov in godbe, pridružila sta se jim predstavnik Zveze kulturnih organizacij Kranj Janez Eržen in predstavnica Iskrine kulturne komisije Francka Tron k ar, so dolgo pot prepotova-' z avtobusom. Sicilsko mesto Trapani je nekaj kilometrov oddaljeno ob bolj znanega Palerma. Leži ob morju, pod skalnatim gorovjem. Iskrini folkloristi so šest dni tako kot francoska, turska in španska skupina bivali v hotelu Tirrerio. Čeprav je bila pot od doma do Trapanija dolga in naporna so /h prvi večer spontano zaplesali na hotelski terasi, vse skupaj je spodbudila turška folklorna skupina. Naslednji dan se je na otvoritvi festivala predstavilo vseh šest folklornih skupin, ki so štele več kot dvesto plesalcev in godbenikov. Že'prvi dan so spletli prijateljstva in postali tesno povezana mednarodna druščina. Zvečer se je folklorna skupina Iskra odpeljala na prvi nastop v 14 kilometrov oddaljeni Eric, kjer jih je čakalo številno občinstvo. Odra ni bilo in plesali so kar na pesku. Prvi nastop ni najbolje uspel. Malce je bila najbrž kriva utrujenost, neznosna Vročina, ki tudi zvečer ni pojenjala, morda je bilo krivo tudi preveliko prepričanje, da bo izvedba odlična. Res so napake delale tudi druge skupine, toda Iskrini folkloristi so se tedaj trdno odločili, da napak ne sme več biti. Sleherni je imel pred očmi, da predstavlja Iskro in Jugoslavijo. Kljub hudi vročini so naslednje dopoldne pridno vadili in se proti večeru v goričkih in gorenjskih narodnih nošah odpeljali v S. Vito Lo Capo. Kot v vsakem mestu, je bila tudi tam najprej povorka po mestu, nakar so sledili nastopi folklornih skupin. Zvrstile so se grška, španska, turška in domača, ko je bila ura že krepko čez polnoč je bila na vrsti naša skupina. Najprej je odplesala splet goričkih plesov, brez napak in številni gledalci so jo navdušeno sprejeli. Gorenjske plese so nato odplesali s še večjim zanosom, vriskanje in Folklorna skupina Iskra iz Kranja se je pred dnevi vrnila z gostovanja na Siciliji, kjer se je udeležila folklornega festivala v mestu Trapani. Pisana mednarodna druščina je pet dni razveseljevala številno občinstvo, saj so se festivala udeležile še folklorne skupine iz Grčije. Turčije, Španije in Francije ter seveda domačini. v udarci ob tla na lesenem odru so pri šli res do izraza. Za našo skupino se je predstavila še francoska. Pesmi Francke Tronkar »... Gorenjci smo po doigem času dobili pesnico. Njenih pesmi ni treba razlagati. Napisane so v jeziku, ki ga sleherni razume. Nič sprenevedanja ni v njih. Včasih celo kakšna nerodnost, toda zmeraj je kje kakšna iskra, ki v temi našega življenja bleščeče zažari...« Tako je med drugim o Francki Tron-karjevi v Listih, literarni prilogi jeseniškega Železarja, pisal profesor Janez Svoljšak. Francko Tronkar dobro poznajo v Iskri, kjer je zaposlena v tozdu Kibernetika kot tajnica samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, in seveda v Struževem, kjer je doma. Pred dvema mesecema je izbor svojih pesmi izdala tudi v obliki zbirke, katero je naslovila preprosto »Pesmi«. Zbor pesmi, ki so nastale večinoma v zadnjih dveh letih, je naredila sama po lastni presoji in jih uvrstila v sedem zaključenih celot Zbirka je lično izdelana, a tako oblikovanih je le trideset izvodov. Avtorica pravi, da tako luksuzne izdaje verjetno ne bo več imela. Zasluga za to gre njenim prijateljem, saj je zbirka oblikovno (od tipkanja pesmi preko ilustracij do vezave) vse njihovo delo. »Pisanje mi je šlo vedno dobro od rok in tudi z občutkom za pravilnost jezika nisem imela nikoli težav,« pravi. »Pomembna se mi zdi moja velika ljubezen do lepega slovenskega jezika, saj pesem zahteva prav takega. Človek mora seveda tudi nekaj doživeti in občutiti, ker sicer ne more napisati nečesa, čemur bi se lahko reklo pesem. Jaz sem svojo prvo napisala že med vojno kot otrok, ki je takrat občutil krivico, ki jo je povzročala vojna s svojimi strahotami. Tiste pesmi nimam več. Znova sem pisala pri dvajsetih, ko*mi je umrla mama in takrat sem pisala o njej in o očetu. Kasneje so nastajala posvetila prijateljem in velikokrat komu za rojstni dan. Seveda sem pisala tudi ljubezenske pesmi, a so večinoma končale v kakšnem skritem kotičku predala. Pravo voljo do pisanja sem dobila, ko mi je dobra prijateljica, kateri sem pokazala nekaj svojih pesmi, zanje dejala, kako so ji všeč. Veliko mi je pomagal tudi prvi samostojni literarni večer, katerega smo bolj za pokušino pripravili v Iskn januarja 1981. Redno pišem le zadnjih nekaj let in verjetno brez vseh, ki me vzpodbujajo in katerim so moje pesmi všeč, res ne bi šlo.« Kaj vas navdihuje, kdaj pišete in kako vaše pesmi nastajajo? »Mislim, da pesmi nastajajo največ takrat, kadar je človek malo žalosten. Meni pisanje v takih trenutkih veliko pomaga, nekako sprostiti me. Zelo veliko razmišljam — na poti v službo in domov, zvečer, ponoči, kadarkoli. Vsak dan si vzamem eno urico samo zase. Vedno gledam okrog sebe, opazujem, iščem motiv in kadar se mi utrne misel, kadar se porodi poseben občutek, takrat to oblikujem v pesem. Nastane osnutek, katerega potem pilim in pilim. Pesem lahko dobi končno obliko v eni uri ali šele po enem tednu. Lahko pa traja še dlje. Dokler nisem zadovoljna z njo, sploh ne morem začeti pisati nove. Ko pa jo le končam, sem zelo zadovoljna, srečna. Vedno imam občutek, da je neko veliko delo opravljeno, saj je v vsaki pesmi del mene in tudi te Pesmi — to sem jaz. Pisanje vam torej jemlje precej časa. Kako uspete ta svoj konjiček uskladiti z obveznostmi do družine in doma, do delovnega mesta in do prijateljev? »Otroka sta že odrasla, poročena in že sedem let sva z možem sama. Sedaj imam torej več časa. Človek pa mora vedno nekaj delati. Pazim, da zaradi mo jega pisanja mož ni obremenjen. Pišem, kadar sem prosta, kadar si lahko ukradem čas in se umaknem v tole kletno sobico, kjer sem sama in lahko v miru pišem « Vase i m*- ni povsem neznano. Dobro vas poznajo v Iskri in v Struževem. Koliko so se pravzaprav vaše pesmi že pojavljale v javnosti? »Moje pesmi najdlje in najbolj poznajo sorodniki in prijatelji. Oni so bili prvi, ki so jih slišali in ocenili in še vedno so moji najljubši poslušalci. Zaradi njih sem tudi pripravila tako izdajo Pesmi in tudi tisto skromnejšo zbirko pred dvema letoma. Sodelavcem sem se prvič predstavila pred dvema letoma in pol na samostojnem literarnem večeru, lani decembra pa me je slišal že večji krog ljudi, ko sem sodelovala na literarnem večeru Iskre v Delavskem domu. Najbolj pomembna nastopa pa sta bila na tretjem in četrtem srečanju književnih in dramskih ustvarjalcev Jugoslavije v Križevcih na Hrvaškem lani in letos. Zelo sem bila vesela tudi objave dvanajstih mojih pesmi v Literarnem nokturnu ljubljanskega radia sedmega marca letos. Zal mi je le, da jih nisem mogla sama povedati. Junija letos sem sodelovala na recitalu ob srečanju vezistov Gorenjske in tam me je poslušal profesor Janez Svoljšak, ki je potem v Listih objavil nekaj mojih pesmi in napisal toliko pohvalnega o meni, da se kar neprijetno počutim. Ne vem, če si zaslužim toliko hvale. Nekaj pesmi je bilo objavljenih tudi v internem glasilu Iskre, sama pa sem jih že velikokrat recitirala na nastopih iskrškega pevskega zbora, katerega članica sem.« Omenili ste, kako ljudje sprejemajo vaše pesmi. Kaj pa o njih menite sami? »Ne vem, raje bi videla, da bi o tem kaj rekel kdo drug, da bi jih kdo drug ocenil. Jaz jih sama res težko. Morda bi poslušali tisto, kar so povedali v Literarnem nokturnu? ...... Njene pesmi so neposreden izraz razpoloženja in diagram čustvenega doživljanja, preproste in neobremenjene z metaforiko. ».. .Vidite, tako so rekli. Jaz res ne vem, če bi me lahko imenovali pesnico. Meni se zdi, da je moja pesem dobra, če mi pusti dober vtis, ko jo preberem. Ne vem. res čakam neko strokovno oceno. Ljudje so me že dobro ocenili. Zdi se mi, da me radi poslušajo. Verjetno tudi zato, ker se vedno potrudim, da pesem primerno predstavim. Tako, brez papirjev, brez branja, občuteno, res iz srca.« Rekli ste, da je tale vaša zbirka stara šele dva meseca. Kdo vse jo je že videl? Ste jo komu poklonili? »Res sem jo. Nesla sem jo s seboj v Križevce, nekaj sem jih poklonila prijateljem in sorodnikom, mislim pa jo tudi poslati v Ljubljano na radio. Strašno na hitro sem se odločila zanjo. Hitro smo jo tudi pripravili in izdelali. Ves čas sem si želela, da mi ne bi bilo treba vedno loviti tistih listov, na katere so bile pesmi natipkane. Pravzaprav je to neka poskusna zbirka. Namenjena je prijateljem, je pa tudi moja ponudba za morebitnega založnika.« Želite torej, da ne bi ostalo le pri teh 30 izvodih. Ste se že obrnili na katero založniško hišo? »Veste, težko je. Pisala sem založbi Obzorje v Maribor, a še nisem dobila odgovora. Verjetno ne bo nič. Tako je, moje ime le ni znano, niti ga v založbi ne poznajo. Moje pesmi niso sodobne — takih res ne znam pisati. Brez pomoči zbirka verjetno res ne bo izšla. Ni lahko prodreti. Moje pesmi niso ocenjene. Ne vem, če bo šlo.« Rekli ste, da so vam vse pesmi ljube, ker je vsaka del vas. Vam je mogoče katera prav posebno pri srcu? »Prav imate, res je ena. Še čisto sveža je — od včeraj — pa je že izpodrinila mojo prejšnjo najljubšo. Naslovila sem jo Sreča: Zdavnaj že sem te slutila, v željah večnih kradoma te občutila. V morju sanj sem te iskala, v reki solz sem zate trepetala. Zdaj pa zrcalim ¥ v tvojih se očeh, zdaj nosim v svojih te dlaneh.« Klepeta s Francko Tronkarjevo je bilo že konec, meni pa so bile še vedno živo pred očmi besede profesorja Svoljška, katere sem prebrala v Franekinem izvodu Železarja: »Komur je všeč preprosta, jasna, topla pesem, bo vrstice Francke Tronkarjeve večkrat prebral. Zgoditi se zna, da si bo katero celo vtisnil v spomin. Naj govore zanjo njene pesmi!« T. Jurjevec Naslednje dni so nastopili še v mestih Castellammare del Golf o in Muzara del Vallo. Ulice so bile povsod polne ljudi, pred odri prav tako. Zadnji dan je bila povorka po glavnih ulicah Trapanija, zvečer pa zadnji nastop in zaključek festivala. Prireditveni prostor v vili Margherita je bil prenapolnjen, ambient je bil čudovit. Nastopile so vse skupine, ki so v spomin na sodelovanje prejele miniaturni »srebrni mlin« simbol festivala. Ob koncu so vsi skupaj zapeli sicilijansko pesem, ki so se jo v dneh festivala naučili od domačih folklori-stov. Folklorni festival na Siciliji je ostal Iskrinim folkloristom nepozabno v spominu, tudi zaradi prijetnega vzdušja, ki ga je ustvarilo prijateljstvo vseh folklornih skupin. Z domačo folklorno skupino »Coro delle Egadi« so se srečali že leta 1981 na balkanskem festivalu na Ohridu. Po dveh letih so tako prijateljstvo obudili in sedaj seveda ostaja upanje, da se bodo spet srečali. ca i nova k Revija narodnih noš v Kamniku Kamnik — Turistično društvo iz Kamnika bo tudi letos pripravilo revijo narodnih noš in plesov, ki bo potekala od 8. do 11. septembra. Ob tem bodo pripravili tudi obrtniško razstavo in sejem. Kamniško turistično društvo je tako pobudnik in prireditelj že trinajstega srečanja narodnih noš iz številnih slovenskih krajev, tudi iz zamejstva. Letos bo prireditev potekala pod pokroviteljstvom kamniške tovarne Svilanit. Kmečke skrinje mnogokje še vedno hranijo slovenske narodne noše, oblačila in predmete, ki so jih naši predniki uporabljali ob največjih slovesnostih in danes malokdaj še ugledajo sončne žarke. Zakaj jih torej ne bi večkrat videli, združene s pesmijo in plesom ter prikazom preprostih kmečkih del, ki so že skorajda pozabljena, pravijo v kamniškem turističnem društvu. Dosedanji dnevi narodnih noš so v Kamniku vedno minili v dobrem razpoloženju, zadovoljstvu in navdušenju vseh, ki so se predstavili v povorki po ulicah starodavnega mesta. Letos bodo prireditelji pritegnili k sodelovanju tudi Obrtno združenje, saj bodo obrtniki s prodajo na stojnicah popestrili prireditev. Sodelovali bodo še lovci, konjeniška kluba iz Komen-. de in Krumperka ter seveda folklor.-ne.skupine. Skratka obetale zanimiva prireditev, ki bo popestrila turistični utrip kamniškega mesta. Folklorno srečanje v Železni Kapli Železna Kapia — V nedeljo, 24. julija, je slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple pripravilo folklorno srečanje skupin z vseh strani meja. Po vsem naselju so lepaki, napisani v slovenščini in nemščini vabili na srečanje, ki so ga prireditelji dobro pripravili, in zadnjo julijsko nedeljo je bila Železna Kapla res slovenska. Folklorne in glasbene skupine so naprej v povorki krenile po ulicah Železne Kaple'na prireditveni prostor in številni gledalci so jih radostno pozdravili ter nastop vsake skupine nagradili z aplavzom. Z gorenjskimi plesi sta se predstavili folklorni skupini Iskra iz Kranja in Veriga iz Lesc, s primorskimi plesi folklorna skupina Stu ledi iz Trsta, domača folklorna skupina Zarja je zaplesala koroške plese, folklorna skupina Trta iz Žitare vasi je plesala belokranjske plese, nastopila pa je še skupina Sloboda Vis iz Varaždina. Nastope folklornih skupin sta popestrila pihalna orkestra iz Maribora in iz Bele. Po nastopih folklornih skupin je za ples in razvedrilo igral Planinski sekstet. Oktet iz Žirovnice — V oktetu iz Žirovnice pojejo Franc Legat, Niko Bernard. Janez Legat, Marjan Jemec, Stane Lužnik. Janez Kržan, Stane Dolžan, Jože Legat, včasih tenoriste zamenja Ivo Govcdič Oktet, ki ga vodi Marjan Jemec. rad nastopa gb različnih priložnostih. — Branko Blenkuš o las 6. stran ZA DOM IN DRUŽINO, KRIŽANKA PETEK, 26. moda pariz je spregovoril Jesen m zima 1983/84 bo v modi polna elegance in ženskosti. Nikjer nobenega mini. Vsaj pariški modni kreatorji niso zanj. So se pa predstavili s tremi linijami: V, Y in X. »V« linijo predstavljajo v ramenih široke jakne, plašči in tesna, ozka krila. »Y« linijo bomo našli v širokih raglan rokavih puloverjev in bluz, ki so v bokih stisnjene. Krila pa bodo dolga, plisirana. Segala bodo skoraj do gležnje v. »X« linijo pa pomeni širok, ohlapen plašč, ki ga bomo v pasu. tesno prevezah. In še enkrat: nobenega mini ne priznava pariška moda. Dolžine kril in plaščev bodo segale do srede meč, ali še niže. ing. pavle hafner: rimsko cesarstvo Brata Romulus in Remus, ki ju je hranila volkulja in vzredil neki pastir, sta ustanovitelja mesta Rim in tako začetnika velikega rimskega imperija. To naj bi bilo okoli leta 753 pred n. št. Konec rimskega imperija pa beležijo zgodovinarji leta 480 n. št., ko je bil v Dalmaciji ubit zadnji rimski cesar Julius Nepos. Torej skoraj 1200 let je obstajala velika rimska država, ki je zajemala vse dežele ob Sredozemskem morju, Španijo, Severno Afriko, Egipt, Bližnji vzhod, Malo Azijo, Grčijo in Trakijo do izliva Donave v Črno morje. Ilirske province, Galijo (sedanjo Francijo) in Britanijo. Leta 395 n. št. se je veliko rimsko cesarstvo delilo na dva dela, to je zapadno rimsko državo, ki je zajemala vse zapadne province do črte od današnje madžarske prestolnice Budimpešte, preko Balkana do Ci-renajke v Severni Afriki in v vzhodno bizantinsko državo, ki je zajemala vse vzhodne province od navedene črte. To omenjam zaradi tega, ker se kulinarika velikega rimskega cesarstva deli v zahodno rimljan-sko in vzhodno bizantinsko. Medrimljansko in bizantinsko kulinariko je velika razlika. Ljudstvo v starem Rimu se je delilo na tri stanove: patriciji, ple-bejci in sužnji. Popolnoma razumljivo je, da se je tudi kuhinja delila po stanovski razdelitvi. Rimski pesnik plebejskega stanu opisuje prehrano preprostega ljudstva: mlečno meso mladih ovčk, mlada govedina, redko kdaj svinjina, ribe, divja zelenjava, perutnina in jajca. Posebnost preprostega ljudstva so bile kokoši, ki so nesle jajca, poslastica pa še neizvaljena jajca v kokoši. Preprosto ljudstvo, plebejci, se ni slabo hranilo, zlasti to velja za prebivalce večnega mesta Rima. Do šestega stoletja pred n. št. je preprosto ljudstvo gladovalo in stradalo. Koncem šestega stoletja p. n. št. pa so v Rimu vpeljali tako zvano »annono«, to je brezplačno delitev hrane, in sicer žita. Kasneje je Septimije Sever uvedel brezplačno delitev žita, olja in kruha. Mark Avrelij pa je k tej prehrani dodal še delitev svinjske masti in vina. Tako je nastala znana parola: »Panem et circenses!« — »Kruha in iger!« in ljudstvo je bilo zadovoljno. Takrat so patriciji izrekli svoj znani izrek: »Deli in vladaj!« Brezplačne hrane niso delili vsak dan. Žito so delili, ko so v pristanišče Ostia ladje pripeljale žito iz Egipta. Ostalo hrano, so delili ob praznikih in ob slavjih, ko so prirejali razne igre. Običajna prehrana plebejcev je bila nekakšna polenta iz prosa, ovčji in kozji sir. bob, posušene ribe, olive, olivno olje, loj, ovčetina in podobno. Konzuli, senatorji, višji upravni uradniki in zgornja kasta patrici-jev so bivali v prostornih atrijskih vilah v bližini veličastnega središča Forum Romanum, to je upravnega in političnega centra starega Rima. Stanovanjska kultura njihovih bivališč je bila visoka in bi presegala še današnje čase. Življenje Rimljana patricija se je odvijalo v pokritem atriju njihovega bivališča. V tem prostoru je sprejemal goste in prijatelje, jim prirejal velike gostije, vodil razgovore. Ko je bil utrujen, je počival. Sredi atrija je bil bazen, obložen z mozaikom, napolnjen z ogreto vodo. Tu se je Rimljan osvežil, opravil telesno kulturo (masažo in maziljenje z dišečimi olji). Mlada dekleta so ga okopala, masirala, namazilila. Tudi del erotike se je tu odvijal. Nas zanima kulinarika. Rimljani patriciji so vedno jedli leže na levem boku. Z desnico so segali po jedeh, ki so bile zložene na nizkih mizah, ali so jih prinašala in ponujala mlada dekleta. Za hrbtom vsakega gosta je stalo dekle, ki je v roki držalo vrč z vodo in velik globok krožnik, da so si gostje vsak trenutek lahko umili umazane roke. Prehrana višje kaste je bila sestavljena iz mnogih omak in polivk. Jedi so pomakali z golimi rokami v te omake, zato so si morali stalno umivati roke. 1 Osnovni princip rimljanske kuhinje je bil ta, da je treba vsem jedem odstraniti njihov naravni duh in okus, ter ga popolnoma spremeniti. Delno nam je to razumljivo. Za časa Juliusa Cezarja je Rim že imel velikost petine današnjega Pariza. Prebivalce ni bilo mogoče vsak dan zakladati s svežim mesom, zelenjavo in sočivjem. Meso je vedno nekoliko zaudarjalo. Z raznimi začimbami in zelišči so ta neprijetni vonj prekrili. , *. / ¥ .i i. ti 1 .-J za dober tek Šašlik Šašlik je izvirna kavkaska jed. Prvotno so ga izdelovali iz jagnetine in iz ovčetine. V nemohamodanskih deželah pa ga pripravljajo tudi iz svini-ne. Ta jed je, kar zadeva pripravo, zelo preprosta in praktična, poleg tega pa še okusna in primerna za piknik. Na paličice nabadamo na ne pretanke lističe narezano svinjsko meso, uporabimo lahko tudi ledvičko ali jetrca, poleg mesa pa nabadamo tudi srednje debelo čebulo, ki smo jo razrezali na kolobarje. Tako pripravljena nabodala lahko brez škode stoje nekaj ur v hladilniku ali na hladnem. Šašlik izgotovimo takole: na krožniku pomešamo ostro moko, sol in nekoliko rdeče sladke paprike. S to zmesjo posipamo nabodalo pred peko. Šašlik nato pečemo in cvremo v že prej ogretem olju. Med cvre-njem ga tudi obračamo, olja pa naj bo le toliko, da rahlo pljuska čez meso, če ponev zazibljemo. Čas cvrenja je odvisen od debelosti koščkov. Meso naj bo do sredine prepečeno in ne krvavo, vendar pa še sočno. Na pikniku se lahko izognemo krožnikom tako, da nabodala zabo-demo v debelejše kose kruha. Če pa šašlik pripravljate za kosilo ali za večerjo, naj bodo nabodalca manjša, za podlago pa lahko vzamemo dušen riž, pomešan z zelenjavo, ki jo sicer uporabljamo za džuveč. Namesto džuveča lahko v isti masi spečemo na krhlje narezan krompir in ga uporabimo za prilogo. Kisle kumare po prekmursko: Kumare tanko olupimo, narežemo na lističe, če so zrele, jim odstranimo semenje, ravno tako na lističe narežemo čebulo, pustimo, da nekaj časa vse skupaj stoji, potem jih rahlo ožmemo, popopramo, dodamo zrno strtega česna in pomešamo z gosto kislo smetano. Take kumare se posebno prilezejo v vročih poletnih Jneh. prav je, da vemo Vrata se ne zapirajo Kako popraviti vrata, ki se zatikajo ali slabo zapirajo? Najčešće so težave z vrati na omarah, pa tudi omaricah in podobnih kosih pohištva. Nenadoma se nočejo več gladko zapirati, zatikajo se in kar precej sile moramo uporabiti, da jih zaklenemo. Najprej pogledamo, ali nemara kos pohištva ne visi na neravnih tleh. Lastna teža ga tedaj zvije tako, da okvir vrat ni več pravokoten in vrata se seveda ne morejo več zapirati. V takšnem primeru najbolj pomaga podlaganje nog s klinastimi tankimi kosi lesa, dokler ne ujamemo prave lege. Kje podlagamo, hitro ugotovimo. Na strani vrat, ki je vstran od podbojev, najdemo špranjo, zgoraj ali spodaj. Če je špranja zgoraj, moramo kos pohištva podložiti na isti strani, kjer so podboji vrat, sicer pa na nasprotni. V zelo močno kurjenih prostorih se pozimi vrata zvijejo zaradi pretirano suhe vročine. Običajno pomaga že to, če poskrbimo v prostoru za zadostno vlago — na primer s posodo vode na peči, z večkratnim daljšim zračenjem in podobnim. Pri vratih, ki se težko zapirajo, seveda tudi vselej pogledamo, ali ni v režo med vrati in okvirom, v katera sedajo, smetje, pesek ali kaj podobnega. Poleg tega skrbno privijemo vse vijake v tečajih, ki so morda popustili. Šele, če vse to ne pomaga, posežemo po obliču in vrata na pravi strani nekoliko^pooblamo, potem pa še zbrusimo s steklenim papirjem in namažemo z milom. Isto kot za vrata, velja seveda tudi za druge gibljive dele pohištva, predvsem za razne predale. Skladiščenje krompirja Krompir, ki ga nameravamo ozimiti, moramo najprej prebrati in odstraniti vse gomolje, ki so bodisi načeti od bolezni, ali pa ob-grizeni, ranjeni in sploh mehanično poškodovani. Izločen okužen in poškodovan krompir najprej porabimo, ker lahko pri skladiščenju okuži sosednje zdrave gomolje. Zdrav in prebran krompir uskladiščimo v očiščene in za to posebej pripravljene prostore. Preden krompir uskladiščimo, se mora posušiti in ohladiti. Prostor mora biti zavarovan pred mrazom, imeti pa mora tudi dobro zavarovana okna, da pozimi po potrebi krompir zračimo. Zdrav krompir lahko uskladiščimo v kupe, visoke do 1,8 m, ne da bi ga zračili od spodaj z zračniki. Krompir shranjujemo, če je le mogoče, pri temperaturi do 4 do 6 stopinj C. Vlažnost pa naj znaša 90 do -95 odstotkov. AVGUST^ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 19. avgusta; krater, radika, Anatas vi, As, sel, talina, Ella, Rindt, Knol, Akira, Ti, Saracen, akt, barij, ena katič, oran. Olof, Ne, Schirra, Interlaken, Tarn, Sara. Prejeli smo 131 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme! man, Štirnova 10, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Danilo Roblek i Heroja Bračiča 9, 3. nagrado (100 din) prejme Zofka Golob, Naklo, grade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 31. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas, u* Moša Pijadeja 1. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in & 100 din. Imate prihranke v devizah, ki jih želite čimbolj smotrno porabiti? S prodajo deviz Ljubljanski banki si zaooto* I poleg dinarske protivrednosti pri veljavnem tel * ju, se gotovinsko posojilo v enakem znesku Posojilo boste dobili po 18 % letni obrestni mer. in ga vračal, v enakih mesečnih obrokih. nZZ doba vračanja je 5 let. '^Joaijsa Višina kredita in doba vračanja sta odvisni od va-se kreditne sposobnosti. Dodatne informacije boste dobili v vseh »nnt.k . ■ banke. Temeljne banke Gorenjske UM,^ /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PETEK. 26. AVGUSTA 1983 REPORTAŽA , ZANIMIVOSTI 7. stran glas Janez ima vodo, čaj in mleko Ste morda kdaj ubrali drugačno pot s Sedmerih jezer v dolino kot čez Komno ali Komarčo? Morda pod Ti-carco? Ne? Potem enkrat morate tod 6ez. Čisto nov svet boste spoznali. Res je. da nič kaj prijetno ne izgleda tisto melišče nad kočo pri Sedmerih jezerih, kjer se strmo vzpne pot na rob Tičarice. Se celo nekaj vrvi in klinov je tam pripetih. A ko se prerineš na drugo stran, se pred teboj odpre povsem nov svet. Zelenje, temno zelenje. Dolinica, polna mehkih trav in borovja. Zgoraj vas pričaka udobna miza in klop, da se pošteno odpočijete. Pravi raj! Tak raj, da nič čudnega, da sta dva Nemca, ki sta se nekoč povzpela sem gor in pod mizo našla steklenico domačega, mislila, da to spada zraven. Do dna sto jo po-žulila in vsa v rožicah so ju potem našli planinci, ki so se vrnili z vrha Tičarice po svojo steklenico ... Bila sta tako prisrčna in presrečna, da jima še zameriti niso mogli! No, pa pustimo to. Toda prav tu se začenja pot s planine na planino. Čez Štapce se spustimo na planino Ovčarijo, od tu na planino Dedno polje, od tu pa spet na planino Jezero in še niže na planino Blato nad Vo-garjem. Ena planina lepša od druge! Na Ovčarji pase Kuharjeva Micka s Fužine, na Dednem polju pa je tisti-krat pasel Janez Gartner, Udolnekov iz Studorja. Eden tistih pastirjev je Janez, ki ima letošnje poletje menda največ živine na skrbi. Kar devetinštirideset, ta petdeseti je pa sam, se smeje... Lesena tabla na koritu ob poti, na kateri je biio z ogljem napisano »Janez ima vodo, čaj in mleko«, je vabila k Janezovemu stanu. Pri sosedih Sam si kuha v planini Udolnekov Janez. Kotlič z ognjišča je navadno poln dobrega planinskega čaja, ki ie kako prija razgretim planincem nekje se je motal prav takrat, ko pa je ugledal ljudi pred svojimi vrati, je prihitel. Z mlekom, ki je tako, kot bi smetano pil, kot pravi, nam je postregel. Sam nima molznic v planini, pa prinese mleko zdaj z Ovčarije, zdaj z Laza. Rad ima planince, rad jim postreže. Najraje je pa v njihovi druščini. Dolgčas je v planini, če ni ljudi mimo. S kravami se ne moreš pogovarjati. Brado si je pustil in lepo mu je zrasla, da bi mu jo marsikateri dolinec zavidal. Da je bolj pristen planinec, da se že od daleč ve, da ima rad planine. Ne bo je ostrigel vse do kravjega bala v Bohinju. Takrat bo tudi on prignal dol svoje cike in liske. Prvo leto pase Janez. Sicer je po poklicu čevljar. V planini Blato je začel, zdaj je na Dednem polju, krave se pa pasejo vse od Ovčarije pa do planine Jezero. Pašo bo zaključil spet v Blatu. Čeprav mu je malo dolgčas, je kar rad tu gori. In tudi voljo bi imel za naprej, če bi se mu ne naredila tista nesreča. Ko je bila najhujša vročina, je mladi bik odrinil kamne in pokrov z vodnjaka tu na Dednem polju in silil v vodo spodaj. Zagozdil se je in utonil. Oh, kako grozno In žalostno ga je bilo videti. Sam je bil takrat nekje drugje za kravami. V Fužino je skočil po može in škripec, da so ga spravili ven. Kakih štiristo kilogramov je imel, lepa žival. Če se ti pa kaj takega naredi, te pa vse veselje mine. Tamle za robom smo ga potem pokopali, kaže Janez proti gozdu za stanovi in kar zasolzi se mu v očeh. Če bi se vseeno odločil za majerja tudi za prihodnje leto, bi vzel tudi molznice. Nič ni brez mleka biti tu gori. Pa tudi še več glav živine bi lahko prevzel. Paše je dovolj. Cela vrsta pastirskih stanov je na Dednem polju. Mežnarjev, Anzel-nov, Marovtov, Agotnjekov, Ukčov, Majdnekov, Vampretov. Večina jih propada. Le Cvetkov je letos dobil nove skodle in Odarčkov je spremenjen v vikend, pa sirarna je tudi oddana za vikend. Sirarna je celo pozidana in z zidovi in rdečimi okenci kar čudno vpije čez stare lesene stanove. Pa so pastirski stanovi zdaj postali velika moda. Na veliko jih popravljajo, opremljajo. Leto, dve, pa ne bo nobene podrtije več videti. Prav je tako. Saj je resnično škoda, da te tako svojstvene stavbe propadajo. Nikjer ne najdeš prav takih. Dosti ima opraviti Janez, da obide vse svoje živali čez dan. Če je lepo, ostanejo zunaj tudi čez noč, če pa dežuje, se spravijo pod stanove. In kadar dežuje in pod njim prijetno žvončklja in prežvekuje živina, takrat se Janezu zdi najlepše. Ko bi ne bil tako sam, ko bi bil tudi »medved-nek« (spodnje ležišče v pogradu) pod njim poln, bi bilo seveda še lepše. Bo videl, kako se bo letos steklo. Če bo dobil nazaj korajžo, ki mu jo je vzel bikec, ki se mu je na glavo postavil v vodnjak, se bo paše lotil tudi prihodnje leto. In če se bo, bo v njegovi planini zagotovo nekaj deset glav živine več. * D. Dolenc Velika škoda se dela na pastirskih stanovih. Zdaj kaže, da jih bo rešila moda. Kaj zidani vikendi, ki so druge stanovanjske hiše! Lesena bajtica sredi planine, tuje doma domačnost in pristnost! Se bo bohinjski turizem preselil sem gor- — Foto: D. Dolenc Potovanje po evropski peš poti EW 5 Od Bodenskega jezera do Benetk Od šestih evropskih peš poti je EW 5 ena najbolj zahtevnih in hkrati najzanimivejših poti. Poteka namreč po ravnem, gozdnatem, hribovitem in precejšen del po visokogorskem svetu. Celotno dolžino poti, ki se prične v mestu Constanz ob Bodenskeir jezeru v Nemčiji in konča v Benetkah v Italiji, ocenjujejo na 600 kilometrov. zi, Schutzenstrasse 8, in si ogledal ■ 1 Za to pot je izdelan vodič z naslovom »Europaischer Fernvvander-weg EW 5«. V njem so nakazane smeri hoje in opisana večja mesta ter gore, mimo katerih poteka pot. Posamezne sekcije poti so samo shematično prikazane s skicami, zato si mora popotnik nujno priskrbeti še posebne potovalne zemljevide v merilu 1:50.000. Vodič posreduje poleg standardne poti še številne možne variante na posamezne visoke vrhove, zlasti v Alpah. Ne drži se strogo načrtovane smeri, zato izgubljanje časa za iskanje žigov — predvsem v nižinskih predelih — odpade. Obstaja tudi možnost lastnih smeri, še posebej kadar zgrešimo pot zaradi vremenskih nevšečnosti; to zlasti velja za nižinski del, kjer pot sekajo številne novo zgrajene gozdne poti, ki niso zaznamovane v kartah. V gorskem svetu — kar na treh točkah se približamo višini 3 tisoč metrov — pa se moramo že zaradi varnosti držati markiranih poti. Za ta del poti je potrebno imeti ustrezno planinsko opremo; ob slabem vremenu pa je moč, da ne bi prekinjali potovanja, višinske točke obiti po cestah in ob tem uporabiti prometna sredstva, kolikor so na razpolago. Vztrajno čakanje na lepo vreme za vzpon na visoke vrhove lahko podaljša potovanje za več dni. Nekateri popotniki — izkušene gornike seveda ne more ovirati niti slabo vreme — se celo vrnejo mnogo pred dosego končnega cilja, Benetk. Sam na dolgo pot Ko sem se seznanil s točnimi podatki o poti na »Internationaler Bo-densee Verkehrsverein« v Constan- še ploščo v mestnem parku kot nekakšen simbol poti, sem prestopil nemško-švicarsko mejo ter po dveh dneh hoda ob desni obali Bodenskega jezera prispel skozi mesta Arbon, Utvvil, Roschach in Rei-neck prek reke Rhein (Ren) v Bre-genz. Na Renu, ki tod teče pohlevno in napaja Bodensko jezero, sem prekoračil švicarsko-avstrij-sko mejo. Od Bregenza dalje poteka pot že bolj po hribovitem in gozdnatem terenu prek vrhov Hochgrat (1833 m) in Rindalphorn (1822 m) proti Obersdorfu. Za vasjo Hittisau sem ponovno prešel avstrijsko-nemško mejo. Turistično mesto Obersdorf napravi na vsakega obiskovalca globok vtis zaradi smučarskih letalnic, še posebej na Slovence, ki se lahko s ponosom spominjamo na našega prvega projektanta takih objektov Stanka Bloud-ka in izvrstnega skakalca Janeza Poldo. Pri Obersdorfu se začenja pravi gorski svet z ozkimi soteskami in zasneženimi vrhovi Allgauer Alp. V soteski do koče Kemptner so 20 do 40 metrov globoki jarki, ki so jih prečno izjedli hudourniki, pot prek njih pa so speljali z jeklenimi lestvami; popotniki z vrtoglavico bi lahko imeli pri prehodu jarkov težave, zaradi varnejše hoje pa je pri vzponu za vse priporočljiva zamenjava lahke obutve s težkimi gojza-ricami. Od koče Kemptner se pot dvigne na 2030 metrov visok prelaz ter se prevesi med vrhovoma Kratzer in Krottenkopf v dolino Alperschon-bach proti vasi Holzgau. Potlej se ponovno vzpne do koče Memmin-ger na višino 2242 metrov. Tod poteka tudi evropska peš pot EVV 4 iz Pirenejev do češke meje. Nadaljevanje z družbo Koča Memminger se nahaja v Lachtaler Alpah, katerih vrhovi skoraj dosegajo višino 3 tisoč metrov. Ker sem se v koci pridružil štirim mladim nemškim turistom na poti od Obersdorfa do Metana, od katerih je eden že prej opravil to turo, je bilo potovanje izredno olajšano. Družba si je zadala cilj, da prehodi pot v čim krajšem času, zato se je tempo hoje močno povečal. Zaradi maratonske kondicije sem mu lahko sledil in včasih sem ga celo sam spodbujal. Prek snežnih plazov in vrhov smo se spustili v dolino reke Inn. Od tod smo z žičnico dosegli Otzta-ler Alpe in prek gore Venetberg (2513 m) po razsežnih pašnikih sestopili v dolino Pitztal. Iz nje smo 'se povzpeli na najvišji vrh na poti Pitztaler Jochl (2995 m). Hodili smo v lepem in sončnem vremenu, vendar je novo zapadli sneg na plezalni poti od koče Braunschvveiger zaradi previdnejše hoje močno oviral hitro napredovanje. V tem predelu, kjer se srečujemo s snegom in ledeniki, je moč računati z nenadnimi snežnimi nevihtami. Za varno hojo v primeru poslabšanja vremena je potrebna tudi zimska oprema. Na severni strani vrha Pitztaler Jochl se nahaja razsežen ledenik, ki je večji od ledenika v Kaprunu. Tod je možna odlična letna smuka. Zato so zgradili široko avtomobilsko cesto do spodnje žičniške postaje in razvejan sistem žičnic, kar pa vzbuja pravemu ljubitelju narave zaradi izrazitega posega v ta čudoviti gorski svet pomisleke o upravičenosti nameščanja takih naprav. Po polurnem smučanju s čevlji po ledeniku in neugodnem prečkanju ceste srno prispeli v vas Zvvie-selstein (1472 m) in od tod po cesti na prelaz Timmels Joch (2497 m) na avstrijsko-italijanski meji, kjer se začenja avtonomna pokrajina Južna Tirolska. Pot poteka naprej v Sarntaler Alpah do koče Meran. Pri Meranu sem se po petdnevnem potovanju z nemškimi turisti ločjl od njih. Drug drugemu smo si zaželeli srečno potovanje s priporočilom, da bi prehodili vse evropske peš poti. Lažje proti cilju Še isti dan sem prispel v Bozen, ki je glavno upravno mesto Južne Tirolske. Tod je občevalni jezik nemški in nikjer ni slišati italijanske govorice. Od mesta Bozen naprej postaja hoja mnogo manj naporna in je zato pot prijetnejša. Čeprav nismo več v gorskem svetu, se posamezni vrhovi še dvigajo prek višine 2 tisoč metrov. Od točke Bauerko-hlern, do koder sem prišel z žičnico, me je čakalo še štiri dni hoje do Benetk. Pri vasi Mariavveissenstein se pot odcepi v Cavalese To mesto je vredno omembe, ker se tod začenja proga smučarskega maratona t imenom Marcelonga. Krenil sem po standardni poti naprej proti vasem Radein. Kaltebrunn in Gfrill do Lago Santo in kraja Levico Terme. Pri koncu poti je moč izbrati dve varianti; prvo do vasi Malcesi-ne ob Gardskem jezeru in drugo do nekoliko bolj oddaljene vasi Giaz-za. Od tod se popotnik odpelje z avtobusom v Padovo ali pa direktno v Benetke. Pri normalni hoji je moč prehoditi pot EW 5 v 14 dneh. Pri 12-ur-nem potovanju na dan, kar zahteva dobro telesno pripravljenost in odpornost, lahko pot opravimo v 10 dneh; dodatna zahteva je tudi dobra obutev in ustrezna opremljenost, saj je treba na pot v vsakem vremenu. Prav tako se moramo sprijazniti z večkratno zgrešitvijo poti, kar pomeni dodatni napor in izgubo časa. Kdor se bo odločil za obisk te poti, mu ne bo žal. Z večernim vlakom za Zurich bo hitro prispel od Ljubljane do izhodiščne točke, od koder bo že naslednji popoldan krenil na prvi del poti. Na vsej poti bo obiskovalec spoznal čudoviti alpski svet, preizkusil svoje gorni-ške sposobnosti v njem, se seznanil s tujimi kraji pa prebivalstvom in njihovimi običaji, lahko primerjal raven turizma drugod z našim in končno spoznal, da sam izhaja iz vsaj tako lepe alpske dežele. Po zapisu Staneta Konstanti- na priredil S. Saje Sirarstvo in mlekarstvo v Bohinju ter njegova zgodovina (Nadaljevanje iz prejšnje številke), Druga polovica preteklega stoletja je v znamenju velikih premikov na področju tradi-I jonalile bohinjske gospodarske dejavnosti — plan&arstva. Etnološko problematiko tega časa je v posebni študiji osvetlil Vilko Novak (Odkup in ureditev služnostnih pravic v Bohi- , Zbornik Filozofske fakultete). Po zemlji-ikj odvezi iz leta 1848 in gozdnem zakonu, ki ledil, se je tudi v Bohinju začel proces urejanja vseh vrst služnosti, tako tudi urejanje pašnih servitutov. Tedaj so stare pašna srenje ali skupnosti pašnih upravičencev, ki so stoletja poprej uživale določene planine, vpisovali v zemljiško knjigo tudi kot lastnike teh planin. V zvezi z delom posebnih komisij za ureditev in odkup servitutnih pravic so Bohinjci izgubili ogromne komplekse pašnih površin v gorah. K utcsnjevanju pašnega območja je prispevala svoje tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki je kot naslednica blejske graščine postala lastnica gozdov v Bohinju. Utesnjevanje paše je spravljalo v hude stiske gospodarstvo gorenjskega kmeta. Stiske, ki so pestile kmeta, so odmevale tudi v tedanjem tisku, kjer so se člankarji potegovali za kmetove stare pravice (npr. članek, ki že z naslovom opozarja »Gorenjskim kmetom pravico ali pa Ameriko« kako resno je bilo ogroženo kmečko gospodarstvo v goratih območjih Gorenjske. Pritožbe Bohinjcev so odmevale tudi v deželnem zboru. Na drugi strani pa so se tedanje avstrijske kmetijske oblasti močno prizadevale za po-v/.digo in boljše gospodarjenje v planinah. Ze leta 1868 je tedanje kmetijsko ministrstvo razpisalo »darila za sirarska društva avstrijska in v ta namen dodelilo mnogo podpore c.k. Kmetijskim družbam«. Goriška kmetijska družba se je pri nas prva zavzela za uvajanje novosti. Izdala je tudi VVilhelmovo Plan-šarstvo — poseben priročnik, v katerem so mogli bralci dobiti »poduk, kako se dado ustanoviti take družbe«. Živo so s članki vzpodbujale k ustanavljanju sirarskih družb in uvajanju novega sirarstva tudi Novice, tedanji list /.a kmete in rokodelec. Utesnjevanje pašnega območja na eni strani, na drugi pa ugodna družbena in gospodarska usmerjenost kmetijskih oblasti, ki so tudi z državnimi podporami vzpodbujale k izboljšavam gospodarstva na planinah, sta bili gibali, ki sta prispevali tudi k ustanovitvi prve sirarske družbe v Bohinju. Ustanovljena je bila leta 1873, ob osebni vnemi Janeza Mesarja, župnika v Bohinjski Bistrici in zaslužnega gospodarstvenika, ki si je prizadeval za izboljšanje gospodarstva bohinjskega kmeta.Spomladi leta 1873 se je v sirarsko družbo, ki je bila hkrati tudi prva sirarska družba na Kranjskem združilo trinajst kmetov iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Lepenc v sirarsko družbo, ki je bila hkrati tudi prva sirarska družba na Kranjskem. Udinjali so skupnega sirarja iz Bovca in 10. junija so na Bitenjski planini začeli s skupnim sirarstvom, od konca junija do sredine septembra pa so sirili na nov način na planini Govnjač, ki so jo družniki vzeli v najem. Na Bitenjski planini in na Govnjaču se je torej začela pot novega bohinjskega sirarstva, ki je v zadnji četrtini preteklega stoletja prineslo sloves Bohinju tudi v širšem prostoru in ki je z izdatnim izkupičkom bistveno dvignilo gmotno raven bohinjskih kmetij. Novice so z nadrobnimi poročili opozarjale na uspeh prve kranjske sirarske družbe Bitnje v Bohinju. Uvedli so izdelovanje sira na švicarski način. Nova tehnologija je zahtevala tudi novo organizacijo. Poprej so planšarji v bohinjskih gorah sami po svojih stanovih predelovali mleko v maslo in sir, vsak je sam predeloval mleko svojih krav. Po novem pa so mle- ko prinašali sirarju, ki je mleko vseh krav predeloval v skupnem kotlu. Družba je osnovala tudi svoja pravila — »postave« z dvajsetimi razdelki, ki so uravnavale organizacijo njenega delovanja, pravila v zvezi z mlekarstvom, v zvezi s pravicami in dolžnostmi, ki so jih imeli družniki in sicer. Ta pravila so bila vgrajena tudi v pravila kasnejših mlekarskih in sirarskih zadružnih skupnosti — sirarskih zadrug z.o.z.; prve sirarske družbe v Bohinju so sicer nastale kot produkt zadružnega gibanja, toda v zadružnem registru so bile vpisane pod izrazom »zadruga« šele mnogo kasneje, šele v začetku našega stoletja. Po teh pravilih se ravnajo v zadnjem desetletju planšarji, ki so še vztrajali pri skupnem sirarstvu na planinah, čeprav je zadružna organizacija sirar-stva ,na Planinah formalno razpadla, v realnem življenju pa še vedno životari npr. na planini Laz. Družniki so že na začetku imeli svoj tričlanski odbor s »prednikom«, ki je skrbel za izvajanje družbenih pravil na planini, za prodajo sira in pravično delitev dohodka glede na količino mleka, ki ga je posamezni gospodar oddal sirarju v predelavo. Prvo leto so mleko v času planine le trikrat merili. Toda ta način so kasneje zamenjali z dnevno evidenco, ki jo je bil sirar dolžan ob koncu tedna posredovati predniku. »Kakor je neutajljivo veliko boljši uspeh skupnega sirarstva, kakor posameznega maslarstva, bi bila vendar gotovo Bitenj-ska družba že razrušena, ako bi se vsakdanje merjenje in zapisovanje ne bilo uveljavilo,« je zapisal v svojem poročilu za leto 1875 v Novicah Janez Mesar. Anka Novak o las 8. stran PETEK, 26. AVGUSTA 1983 Janez Bohinc, vodja Elanove poskusne delavnice, je Elanu zvest že trideset let. Od vsega začetka dela pri razvoju smuči in njegove praktične izkušnje so izredno dragocene. Letos je bil nagrajen z občinsko medaljo. Stenmark je ponesel našo slavo v svet, vsi v en glas zatrjujejo Elanovi delavci v poskusni delavnici. Oba pač morata biti dobra, smučar in smuči. Skorajda neznani so javnosti, za kulisami smučarske karavane bdijo nad tekmovalnimi smučmi. Se nikoli se niso znašli na straneh tiska. Vsi so v Elanu že več kot dvajset let. Zrasli so s tovarno, sčasoma postali specialisti za izdelavo smuči, vsak na svojem področju. Skozi njihove roke gredo preverjanja vseh novosti. Delavnico vodi Janez Bohinc. Franc Bulovec je specialist za alpske smuči, Franc Švab za takaške in Jože Mencinger za skakalne smuči. Največje uspehe je Elan vsekakor dosegel pri smučeh. Ne naključno, saj je bil med prvimi izdelovalci smuči v svetu, ki se je začel zavestno ukvarjati z razvojem. Velik pomen je dal strokovnemu, raziskovalnemu delu na tem področju, vzporedno s tem tudi praktičnemu preverjanju novosti. Poskusna delavnica je Franc Bulovec, specialist za izdelavo alpskih smuči, je pred leti skupaj z Janezom vdelal novost na tekmovalno smučko za veleslalom, kasneje so jo osvojili v redni proizvodnji. že vseskozi sestavni del Elano-vega Inštituta, ki ima letos dvajset let. Drugi pomemben element Elanovega uspeha so seveda dosežki Elanovih smučarjev, če jim lahko tako rečemo. Tekmovalno smučanje je pravi poligon za preverjanje Elanovih razvojnih dosežkov. Če je vse ostalo plod dela in zavestne usmeritve v lastni razvoj, pa lahko rečemo, da je imel Elan pri Stenmarku velikansko srečo. V športu danes pač štejejo le še prva mesta in Stenmark je za Elan resnično prava dragocenost. Elan je pri smučeh dosegel niz razvojnih dosežkov, začenši od lepljenja plastike na lesene smuči, preko metalne do polnega razvoja plastične smučke, pri čemer velja posebej omeniti plastične skakalne smuči, ki jih danes uporablja velika večina evropskih reprezentanc, celo avstrijska. V Elanu svoje smuči nenehno izpopolnjujejo. Raziskovalci inštituta snujejo novosti, pri čemer so seveda pomembna preverjanja novih materialov Franc švab, specialist za izdelavo tekaških smuči, pravi, da je izdelava tekaške smučke zelo zahtevna, saj se mora prilagoditi najrazličnejšemu snegu. Čim lažje morajo biti in najlažje Elanove tekaške smuči tehtajo komaj 50 deka-gramov. v laboratoriju, neprecenljivega pomena pa so praktične izkušnje delavcev v poskusni delavnici. Vse razvojno delo poteka v ozki povezanosti raziskovalcev in delavcev v poskusni proizvodnji. Vsaka zamisel mora skozi nešteta testiranja, preverjanja, vsaka novost mora doživeti potrditev skozi tekmovalni šport, da jo nato uvedejo v redno proizvodnjo. Tekmovalna smučka je takorekoč preizkusni kamen za redno proizvodnjo. V poskusni delavnici smuči seveda izdelujejo ročno. Veliko ročne spretnosti, iznajdljivosti, domiselnosti ter seveda izkušenj imajo delavci. Veliko testnih smuči naredijo, nekaj tudi posebej za tekmovanje. Zanimivo je, da za Stenmarka smuči odberejo iz redne proizvodnje, serviserji jih nato priredijo za tekmovanje. Za nekatere smučarje, med njimi je tudi Bojan Križaj, pa morajo tekmovalne smuči posebej narediti, jih prilagoditi njegove- JAKELNOVA HELENCA, GORENJSKA STOLETNICA Človek ne sme biti1 samotar Zdi se mi, da je ob svojem 101. rojstnem dnevu še bolj živahna kot leto dni prej. Lani, za stoletnico, jo je križ matral. No, saj je tudi letos še ni popustil, a malo bolje je le. V kup blazin se potopi tule na kavču, malo posedi, malo poleži, malo po sobi pohodi, pa gre. Da le ljudje pridejo na obisk. Sicer bi ji bilo preveč dolgčas. Toliko se ima za pogovoriti! Toliko za povedati? V sto in več letih človek marsikaj doživi in če ima še spomin, kot ga ima Jakelnova Helenca iz Kranjske gore, ni pri njej nikomur dolgčas. Po sobi je polno rož. Toliko obiskov je imela zadnje dni. Iz krajevne skupnosti so prišli, z jeseniške občine, od društva invalidov in sam nadškof Alojzij Šuštar je bil tudi pri njej. »Ja, kaj hočete,« pravi, »takole sedim in bogu dneve kradem,« se smeje. Malo pri hčerki Marici, malo pri snahi Tončki, pa gredo dnevi naprej. In leta ... Ne morem je pozabiti, kako mi je lani na pamet pripovedovala pesmice, po uro dolge. Nič se ni ustavila, nič se ni zatikalo. Tudi danes mi je takoj postregla z eno. Tokrat pripoveduje tisto o skopulji, ki je rekla staremu beraču, da raje vidi, da sadje peklenski duh vzame, kot da bi ga njemu dala. Pa zjutraj ni bilo ne vrta, ne sadja. Sama si je izmislila in spesnila tudi nadaljevanje. Nadvse poučno za otroke. K dobri skromni gospodinji, ki je dala temu .beraču jesti, se je čez noč preselil tisti vrt. . . V tistih lepih letih je Helenca gor rasla, ko po Kranjski gori ni bilo še nobenih ulic, nobenega asfalta. Čez in čez je trava rasla, med hišami so se krave pasle. Zdaj pa je sedem hotelov samo okrog njene hišice. Kako se spreminjajo časi. A Helenca živi najraje v svojih spominih na čase, ko je šla z enajstimi leti k Budinek za pesterno, pa potem na Koroško, na gostilno v Judendorf. Ni pustila, da bi se fantje obregovali obnjo. Kaj potem če je natakarica! »Die stolze Lenerl!« ponosna Lenčka, so ji rekali. Sploh se ni hotela poročiti. Pa so se ji ponujale »pristopne«. Potem je prišel pravi. Ja-kelnov Peter, Smirnjekov iz Kranjske gore, ki je pridno mizaril, smuči popravljal. Pozno se je poročila, pa ima še vedno 61 let zakona za seboj. Pred leti ji je mož umrl, Lenčka se pa ne da. Ko bi vsaj videla brati in da bi bolje slišala. O, včasih je celo zimo predla. Na- slednjo pa pletla. Po štiriinštirideset parov nogavic je naredilo eno zimo. Ko je bila 95 let stara je še videla brati, potem pa je bilo vsako leto slabše. Hčerko in sina ima, sedem vnukov in peT pravnukov. Vedno je kdo pri njej, da ji ni dolgčas. Pa tudi kakšne prijateljice pridejo. Mlajše sicer, a povedati si imajo veliko. O draginji se pogovarjajo in o slabih časih. A za mamo Helenco to niso nobeni slabi časi. Slabo in hudo je bilo med prvo svetovno vcj-no, ko je za 15 dni dobila 15 dek sladkorja in nekaj moke, potem se pa preživi. Takrat so res stradali. Kaj pa danes še komu manjka? Prav nič! Čez kavo se kregajo, da je ni, če pa je, je pa draga kot žefran. Včasih je sploh ni bilo, pa so dobro živeli. Čisto vseeno, če ni te razvade! Še bolj zdravo je brez nje. Kaj pa včasih, ko še goveje juhe niso imeli. Če je kdo zbolel, so šli ponjo v župnišče. Ob zelju, kisli repi, zmečkanem krompirju, koruznem soku in zabeljenem fižolu so gor rasli. Pa ob mleku. Skromno, a zdravo. Pa trdo So delali. Nak, če bo še slabše, bo še vedno veliko bolje, kot nekoč. Kruh je bil vedno zaklenjen. Le gospodinja ga je rezala. Da bi otroci sami kruh rezali, nak, take presitosti včasih niso poznali . . . Dobro se drži Helenca. Vse kaže, da jo bomo še vrsto let obiskovali, Helenca bo pa vsakič našla za nas kakšno novo dolgo pesem iz svoje bogate spominske zakladnice. In dokler bodo ob njej ljudje, bo tu življenje, kajti, pravi Helenca, človek ne sme biti samotar . . . D. Dolenc Tekmovalna smučka je preizkusni kamen Marsikdo se verjetno kdaj vpraša, kako neki v Elanu narede tekmovalne smuči. Naj se sliši še tako neverjetno, za Stenmarka jih odberejo iz redne proizvodnje. Bojanu Križaju jih zaradi le njemu svojstvenega načina vijuganja med vratci izdelajo posebej. Nikoli nima pripomb, medtem ko drugi naši radi vržejo senco na smuči, če uspehov ni in ni. mu svojstvenemu vijuganju med vratci. »V rokah čutim, kdaj je smučka dobra,« nam je preprosto povedal Janez Bohinc. Že trideset let dela v Elanu, soustanovitelj inštituta je. Tudi sam dobro smuča. Nikoli še ni pomislil, da bi šel stran od Elana, vsako leto se mu na dopustu kaj kmalu stoži po delavnici. »Ko se rojeva nova smučka, je zelo pomembno, da se vsi med sabo dobro in natančno pogovorimo, kaj hočemo,« pripoveduje Janez Bo: hinc. Raziskovalec Andrej Ro-bič, ki je vsekakor najbolj znano Elanovo raziskovalno ime, neštetokrat pride v delavnico, sprašuje, se pogovarja. Zaveda se, kako dragocene so praktične izkušnje, kako delavci v poskusni delavnici dobro vedo, kaj lahko naredijo, kaj so jim rekli smučarji. Janez Bohinc se še dobro spominja začetkov, ko Elanove smuči še niso bile cenjene. »Nič kaj radi jih nismo kazali na tekmovanjih, najraje smo jih imeli kar v avtu,« šaljivo pripoveduje. Danes je vse drugače, sleherni smučar jih dvigne brez zadrege. »Veliko zaslug za to ima Stenmark,« pravi Janez Bohinc. Spomni se še, kako je bilo pred leti, ko je Stenmark vendarle skušal zamenjati smuči in so se v njegovem rodnem kraju zbrali vsi svetovni izdelovalci smuči in ga snubili. Stenmark je vsakič zapeljal po strmini z drugimi smučmi in jih brez besed odlagal. Ostal bom pri Elanu je rekel na koncu. »Fant je kar malce vražjeveren,« pravi Janez Bohinc, »Elan ga je našel tedaj, ko se še nihče ni zanimal zanj. Če bi se mu šlo za denar, bi prav gotovo presedlal k drugi firmi. Fischer je tedaj dejal, da ne ve koliko mu daje Elan, da pa mu on da desetkrat toliko, če bo vozil na njegovih smučeh.« Tudi Franc Bulovec, specialist za izdelavo alpskih smuči, ima prav tako o Stenmarku le pohvalne besede, pravi, da je za Elan naredil toliko, da je verjetno v primerjavi z drugimi smučarji premalo plačan. Pravi, da je bilo Elanu težje prodreti v svet, saj je bil poprej povsem neznana tovarna. V Elanu dela že 27 let. »Če je uspeh, je vse dobro, če ga ni, se vsak tekmovalec kaj hitro vpraša, kaj je narobe s smučmi, čeprav bi bilo prav, da bi vsak najprej poiskal napake pri sebi,« o izkušnjah s tekmovalci govori Franc Bulovec. »Seveda pa je treba fante razumeti, kakor tudi reprezentance, ki želijo pritegniti čim več izdelovalcev smuči, saj imajo tako več denarja. Tudi Strand je začel na Elanovih smučeh, pa jih je kasneje opustil, da ima švedska reprezentanca več denarja. Tudi z našimi je tako, vsi ne vozijo na Elanovih smučeh.« Veliko praktičnih izkušenj si je Franc Bulovec nabral pri izdelavi alpskih smuči in pravi, da se bistveno verjetno ne bodo spremenile, spreminjajo se le materiali. Tako je za sneg v Kranjski gori primerna povsem drugačna smučka kot za sneg na dva tisoč metrih. Pred leti sta skupaj z Janezom na lastno pest naredila novost. Izboljšala sta torzijsko ojačitev smuči, ki so tedaj nosile oznako 08. Skoraj tri leta sta novost uporabljala pri izdelavi tekmovalnih smuči, ne da bi pomislila, da gre za inovacijo. Ko so jo vpeljali v redno proizvodnjo, sta jo vendarle prijavila. Vendar se je zapletlo pri pravilniku, ki pravi, da po treh letih inovacija zastari. Tako sta dobila nagrado, ki je bila v primerjavi z denarjem, ki ga je Elan iztržil z novostjo, res simbolična. Ob podelitvi nagrad so tedanjim štirim inovatorjem pripravili še žrebanje praktičnih nagrad. Franc je izžrebal smuči, Janez pa polet z Elanovim letalom, vendar se nikoli ni peljal. Specialist za izdelovanje tekaških smuči je Franc Svab. Tudi sam je še pred leti navdušeno premagoval snežene tekaške proge, sedaj mu je malce zatajila noga. V Elanu dela že 22 let, vseskozi so ga najbolj zanimale tekaške smuči. »Izdelava tekaške smučke je zelo zahtevna zavoljo tega, ker se mora kar.najbolj prilagoditi snegu,« pravi, »ta pa je lahko moker, suh, leden .. .« Seveda pa mora hiti čim lažja. »Najraje bi tekli kar brez njih,« se pošali Franc. Teža smučke je seveda odvisna od materiala, z njim pa je zadnje čase vse težje, saj mora Elan več kot polovico materialov za tekaške smuči uvažati. - »Poglejte jih, le 50 dekagramov imajo,« mi Franc ponosno kaže najlažje Elanove tekaške smuči. Tako ozke so, da jih lahko obvlada le izurjen tekač. »Tekmovalne proge so ponavadi trde, zato ima smučka lahko le dobre štiri centimetre,« doda in pove, da najožja Ela-nova tekaška smučka meri le 43,2 milimetra. Povsem drugačne pa so skakalne smuči, dolge in težke. Specialist za izdelavo skakalnih smuči je Jože Mencinger, ki v Elanu dela že 26 let. Skakal na smučeh resda nikoli ni, toda delo v poskusni delavnici so si pač razdelili in Jože je Smučarskim sladokuscem je namenjena ena zadnjih novosti, ki bi ji lahko rekli »preklana« smuča. Kupci pač nenehno terjajo kaj novega, včasih tudi resnično nemogoče stvari. Tako je bivši iranski šah hotel imeti smuči, zgoraj oble-pljene s tigrovo kožo, kar seveda za smučanje ni bilo nič kaj primerno. Jože Mencinger, ^ izdelavo skah^i pravi, da vsi s! navdušeni nad gačno krivino , smuči. Ulaga,kije[ na počitniškem odločil zanje, Tepe/, če z njimi. »dobil« skakalne , skakalnih smučeh^ segel velike uspel*,, da tudi pri njih g^k. no kaj novega. Zs^J je malce drugač^j smuči, ki nosijo 200. Zamisel se je 5^ šemu skakalcu M.* dal je napotek, da ^ skakalca bolje dH| »Nekateri skakaj sprejeli, drugi ne Tepež skače na ty veliko z njimi $^ ; Norvežani, prav.;;^ začel izdelovati faJl Ulaga pa na prim^, ni prav nič navduši tičnih izkušnjah Jože Mencinger. Hčeri ključi Hvali Kranj — V no\v>| vanjskem naseljuj Kranju so bila kot*j ga in v začetku tegu ulici Tuga Vidmarjq Papeža zgrajena na katera so 1 imetniki stanov« iz seznama solida. 1982/83. Okolica nih blokov in stoj_ ljivo še ni urejena,' kmalu dobila svojoj podobo. V ulici Tu 4 in Rudija Pape bodočega stano« jekta še v gradnji, stanovalcev, ki so L podpisali pogodbeni imetništva stanova vice, sosednje gn^\ moti. Potreba in JMjlji čih sta bili veliko \^ M 2 ditve okolice. mk Jasna Ušeničntk \ Tuga Vidmarja 4 \ nadstropju dobila v; f sobnega stanovanja 1\ lH nem in trdovratnem Mfb sem jo le našel donu pik. »Vsak večer pr^^J sinom Gregom in ho«\ t jano v stanovanje.^ r kaj ur čistimo in u:«\ dan ne utegnem. ■ pri starših na Trebijum sem v službi. Vsti zahtevajo. Največji problem blejske Vezenine so zastareli stroji, saj ima najstarejši častitljivih sto let, z izjemo dveh i starejši od šestdeset let. Skrajni čas je zato, da tovarna re, sodobne vezilne stroje, saj bo le tako lahko lovila korak in seveda prodajala na tuje. ?ovor pravi, da li človeka. Dodaj-e oblačenje odsev nekega naroda, da ločevati ljudi na i jih združevati v merilu. Tekstilna ima zato sociološke ki se jih pri nas z ilcev samih seve-zavedamo, saj si-teksulne tovarne ne nehno na repu druž->rnosti. io primer blejske to-)k in vezenin Vezeni-takšno tovarno ima-' lahko le zamišljamo, ^praznina bi bila brez ski svet bi ob listanju vzdihoval nad pre-)kami in vezeninami, rh vsega spet vse bolj Neveste bi hrepene-ilepih poročnih oble- jski Vezenini je moč obleko za slove s-iložnosti, pa tudi za Marsikatera turist-iivlja dopust na Ble-lujoče obstane pred s vezeninami polep-iko, in kaj hitro je v poti čez mejo ali tja sba, Beograda, iv nič nam ni treba le-[mejo in za drag denar vezenine in čipke Vezenine pa jih brez prodajajo na najbolj fh svetovnih trgih, tovarna čipk in ve-zato daleč naokrog Tri tisoč vzorcev vezenin vsako leto izdelajo v blejski tovarni Vezenine. Vsakega najprej šestkrat povečanega narišejo na papir, da se natančno vidi vsak vbod. poznana in posebej med ženskim svetom cenjena tovarna. Malokdo pa ve, kako vezenine v tovarni nastajajo. Še se spomnimo, kako so klekljale in vezle naše babice, kako so neutrudno prepletale prejo, kako so nešteti vbodi nizali prelepe vzorce. Vbadanje in prepletanje je seveda tudi na strojih ostalo, toda delo gre veliko Veliko hitreje od rok. Osrednjo pozornost blejska tovarna daje vezeninam, ki so često čipkam zelo podobne. Razliko med prepletanjem preje in vbadanjem sukanca ograbila eselo rekla: minulega in v začetku tega meseca je Kranju zgrajenih 30 stanovanj za lovalce iz seznama solidarnostne liste vanju. Tudi otroka sta vsak dinar, ki sta jima ga moja starša dala v hranilnik, hranila za stanovanje. Potem je končno prišel tisti veliki dan. S hčerko Marjano sva šli na Domplan. Podpisala sem pogodbo in Jani Nadižar je položil predme šop ključev; mojega, našega stanovanja. Hčerka je vsa srečna in nasmejana pograbila ključe, veselo rekla: Hvala! in stekla ven.« Težav in skrbi seveda še ni konec, vendar so v primerjavi s prejšnjimi veliko, veliko manjše. »Najprej bom opremila otroško sobo, ostalo pa postopoma; tja do konca leta se bo počasi nekako, upam, vse uredilo. Še največ težav bo z opremo, ki se jo tako težko dobi, pa vse se je v glavnem zelo podražilo. A bo že kako. Želim si le, da bi bila zdrava in da bi lahko delala. Pa čimprej bomo morali v stopnišču ustanovitvi hišni svet; so stvari, za katere se je pri tolikih stanovalcih v enem stopnišču treba čimprej pogovoriti in dogovoriti. Za Domplan pa bi imela majhen nasvet. Razumem, da dvigala v sedemnadstropnih stanovanjskih objektih pri vselitvi še ne delujejo. Ob ne-nadzoiovanih elitvah bi jih prej pokvarili, kot bi bili vsi preseljeni. Morda pa ne bi bilo odveč, če bi bil vsak dan nekdo zadolžen, ki bi skrbel, da bi stanovalci lahko z dvigalom prepeljali v višja nadstropja različno, sicer ne težko, vendar včasih nerodno šaro. Jaz bi rada odštela nekaj dinarjev za takšno dežurstvo v dvigalu. Prav gotovo sem šla že 60 krat gor in dol v šesto nadstropje; to pa je že kar naporen trim.« A. Žalar Zadnja leta je bilo za-] Iko. Zaposlena sem na S m Zobne poliklinike I jI itvenega doma v Kralj te; službi sem zelo zado-?v in prav zato sem tudi 1 j ila in čakala na stanova-jj E pa je težko, saj sta se r i morala voziti na Pre- 2 to šolo v Kranj. Te vsa-■ ime vožnje so nam je-2 eliko časa in nas utruja-v, ie bolezen ni prizanaša- uvrstitve na solidarno-| m pričakovalcev stano-11 P prejema ključev za >r.o stanovanje je traja-tgflrugo leto. JBivljenje teče normalno, no leto in pol mimogre-Zame pa je bil včasih dan dolg kot leto dni. zadnji tedni in dnevi vlekli v neskončnost, ala sem za samoudelež-isljala o opremi. Vsi 8-letna Marjanca in Grega, smo bili v mem velikem pričako- na tkanino je zabrisala sodobna tehnologija. Za sleherno vezenino morajo v tovarni najprej narisati vzorec. Da je moč jasno razločiti sleherni vbod, je na papirju vzorec šestkrat povečan. Okoli tisoč vzorcev v tovarni vsako leto zasnujejo sami. Ker pa je pri vezeninah zelo pomembna pisanost motivov, so že pred petnajstimi leti začeli poslovno tehnično sodelovati z vodilno švicarsko firmo na področju vezenja, s tovarno Bi-schoff Textil iz St. Gallena. Čeprav ima blejska tovarna šestdesetletno tradicijo in bogate vezilske izkušnje, se njeni strokovnjaki zavedajo, da brez sodelovanja s svetom ni napredka. Vsako leto tako dobijo okoli dva tisoč švicarskih vzorcev, takšnih pač, ki jih zahtevajo kupci. Vsako leto torej v blejski tovarni izvezejo okoli tri tisoč novih vzorcev in pri tolikšni pisanosti motivov in širokem trgu, ki si ga je ustvarila tovarna, je na cesti res težko srečati dve enaki Vezeninini obleki. S papirja mora vzorec na vzorčno programsko kartico, ki je nekaj podobnega kot preluknjana kartica za računalnik. V sebi ima program, ki ve-zilnim strojem narekuje vbode. Vezilni stroji so torej avtomati, ki jih krmili program. Od zapletenosti vzorca je seveda odvisna dolžina programske kartice, ki se včasih raztegne v desetine metrov. Vezenje je v svoji zasnovi šivanje na tkanino in petnajst jardski vezilni stroji imajo več kot tisoč igel. Podobno kot pri šivalnem stroju je na eni strani tkanine igla in na drugi čol-niček. Pri nekaterih vezeninah tkanina Ostane, kot na primer pri vezenju na til. Pri drugih tkanine v končnem izdelku ni več in ostane le vezenje. Uporabljajo posebne vrste tkanin kot je na primer sal-vron. Nanj izvezejo stroji vzorec, nato gre v posebno obdelavo, kjer se salvron pri 94 stopinjah Celzija raztopi in ostane le vezenje, ki pa mora biti seveda izdelano tako, da ne razpade. Zanimiv je tudi postopek s katunom, pri katerem uporabljajo poseben mo-nofilni sukanec. Vezenino »prilepijo« na oblačilo in ka-tum, na katerega so poprej ve-zli, zogleni, na oblačilu pa ostane le izvezeni vzorec. Vezenje je tehnološko zelo zapleteno in zahtevno delo. Posebej zavoljo sukanca, ki mora biti res kvaliteten, še bolj pozorni pa morajo biti pri kvaliteti tkanin, na katere vezejo. Vsaka se pač pri obdelavi obnaša drugače in vsako morajo poprej preizkusiti. Izdelovanje vezenin zato zahteva veliko znanja, izkušenj in spretnosti slehernega delavca. Blejska tovarna vezenin ima danes veliko težav z nakupom izdelavnega materiala, saj morajo veliko stvari uvažati. Posebnih tkanin, ki jih uporabljajo pri vezenju, pri nas pač ni moč dobiti, sukanec mora biti res dober, celo igle morajo uvažati, saj jih pri nas nihče noče izdelovati, vsako leto pa jih v blejski tovarni porabijo sto tisoč. Kolikor morejo, rezervne dele izdelajo v domači delavnici, toda vsega vendarle ne morejo. Osrednji problem blejske tovarne vezenin pa je iztrošen strojni park. Najstarejši vezilni stroj ima častitljivih sto let in še vedno pridno ropota. Z izjemo dveh vezilnih strojev, ki so ju kupili pred štirimi leti, so vsi starejši od šestdeset let. Resda še vsi delajo, toda tako kot bi lahko sodobni vezilni stroji seveda ne morejo. Ne le, da je zmogljivost zastarelih strojev manjša, tudi izdelki ne morejo biti tako kvalitetni. Prepoved uvoza opreme v blejski Vezenini krepko občutijo. Že nekaj časa načrtujejo novo vezilnico in zadnje čase vendarle kaže, da jim bo uspelo. Zemljišče za novo delavnico imajo, zanimanje treh sovlagateljev tudi. Zidovi ne bodo dragi, veliko denarja pa bodo morali odšteti za štiri nove vezilne stroje, saj v celotni naložbi, ki po zdajšnji oceni znaša 235 milijonov dinarjev, oprema zavzema skoraj 70 odstotni delež. Postaviti nameravajo štiri nove vezilne stroje, dva najsodobnejša 21-jardska in 15-jardska. Zmogljivosti bodo tako povečali za skoraj 45 . odstotkov, izdelki, ki bodo namenjeni predvsem izvozu, pa bodo še boljši. Skrajni čas je, da Vezenine dobe nove, sodobne vezilne stroje. Le tako bodo lahko še naprej lovili korak s svetom, prodajali na najbolj zahtevna tržišča, kjer je konkurenca neusmiljena, devizni iztržek na njih pa za nas najdragocenejši. M Volčjak Vezilni m strojem vbode narekuje programska vzorčna kartica, nekaj podobnega kot preluknjana kartica v računalniku. Ce je vzorec zapleten, se kartica raztegne v desetine metrov. it! ■ Vezenje na strojih je podobno šivanju na šivalnem stroju, na eni strani so igle, na drugi čolnički. Sukanec mora biti izredno kvaliteten, prav tako tkanina, ki v končnem izdelku ostane ali ne. Če vezejo na salvron, se ta pri nadaljnji obdelavi raztopi in ostane vezenina, ki je podobna čipki. Vezilni stroji narede tudi napake, ročno jih popravljajo najbolj izkušene delavke, ki natančno poznajo vse vzorce, saj morajo napako popraviti tako, da je povsem neopazna. PETKOV PORTRET Roman Dernovšek Matematika je tisti predmet v šoli, ki ponavadi povzroči hudo kri in največ težav. Same številke, geometrijski liki, naloge, ko ne veš, kako bi jih sploh začel reševati, vse to je tisto, ki večino spravi v slabo voljo že ob misli na ure matematike v šoli. Seveda je tudi nekaj takšnih, ki se vesele ur matematike, ki težko čakajo, da bi rešili novo matematično nalogo. Eden takih je ^ prav gotovo ROMAN DERNOVŠEK iz Re-teč pri Škofji Loki. Sedemnajst let je star in jeseni bo šel v tretji razred srednje naravoslovne šole za Bežigradom v Ljubljani. Veliki uspehi na domačih in mednarodnem tekmovanju v matematiki pa so vzrok, da smo ga povprašali o njegovem življenju in še posebej o veliki strasti in veselju: matematiki. »V Retečah, kjer sem obiskoval prve štiri razrede osnovne šole, me je v tretjem razredu učil Matevž Kopač, ki nam je ob šolski tabli pokazal kako zanimivo je tekmovati tudi v matematiki. Večkrat smo tekmovali med seboj in že takrat sem vzljubil matematiko. Na pravem tekmovanju pa sem bil nato v šestem razredu. Najprej je bilo šolsko tekmovanje na osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati. Ker sem se dobro odrer.al, sem sodeloval tudi na občinskem tekmovanju. Podobno je bilo v sedmem razredu. Med počitnicami sem obiskoval prvo letno šolo za osnovnošolske matematike na Bledu, čeprav so bili vanjo vključeni le osmošolci. Vsak dan sem se vozil na Bled, sodelovanje v letni šoli pa mi je omogočila šola in mentorica Francka Dolinar, ki mi je tudi med letom pomagala, prinašala težje naloge in me kasneje V osmem razredu, ko sem sodeloval že na republiškem in zveznem tekmovanju v matematiki, pripravljala za tekmovanja. Na republiškem tekmovanju sem zmagal, na zveznem pa sem bil drugi med osmošolci. Poleti sem zoDet sodeloval v letni šoli, toda tokrat se nisem več vozil domov, temveč sem bil z ostalimi slušatelji šole. Vsi ti uspehi so me navdušili. Sklenil sem, da bo matematika postala zame nekaj več kot le konjiček. Vpisal sem se na nekdanjo bežigrajsko gimnazijo, sedanjo srednjo naravoslovno šolo. Ker je bilo vpisanih dosti preveč odličnjakov, ki so skoraj edini, ki imajo možnost priti na to šolo, smo imeli sprejemne izpite. Uspešno sem jih prestal in prišel v novo šolo, v novo okolje. Tu sem imel sprva nekaj težav. Šola je dosti težja, zato mi je zmanjkovalo časa za matematiko, tisto izvenšolsko. Profesor v šoli ni imel toliko časa za posameznika, saj nas je bilo preveč in vsi smo imeli enak program. Šele sedaj v tretjem letniku se bomo usmerili na različne oddelke, jaz sem si izbral smer matematično-tehnično. Kljub začetnim težavam sem zopet sodeloval na tekmovanjih, na šolskem, republiškem, kjer sem dobil prvo nagrado in kasneje na zveznem, kjer sem dobil drugo nagrado. Podobno je bilo tudi letos, le da so me izbrali na zveznem tekmovanju kot enega izmed tistih, ki smo v začetku julija predstavljali našo državo na Olimpiadi v Parizu. Tam sem dobil tretjo nagrado in zadovoljen sem se vrnil domov.« Najbrž za dobrega matematika ni dovolj le nadarjenost in volja. Kaj je tisto, zaradi česar si dosegel takšne uspehe ? »Pri matematiki je pomembno predvsem delo, seveda tudi brez nadarjenosti ni velikih uspehov. Takšnega mnenja sem jaz, pa tudi drugi s katerimi se o tem pogovarjamo. Tisto, kar me najbolj vzpodbuja, pa je predvsem veselje ob tem, ko rešim težko nalogo, morda takšno, ki sem jo že večkrat skušal rešiti, pa mi do takrat ni uspelo. Pri reševanju in pripravah na tekmovanja me moti predvsem to, da je v Sloveniji zelo malo primerne literature in zgodi se celo, da bi rad novih nalog, pa ne najdem nič primernega. Nekaj bolje je z literaturo v drugih jugoslovanskih jezikih, postal pa sem tudi redni gost visokošolske matematične fakultete v Ljubljani.« Prostega časa imaš najbrž malo. Pa vendar ni le matematika vse s čemer si ga zapolniš? »Precej prostega časa med šolskim letom zgubim na vožnji od doma v šolo in nazaj. Vendar pa marsikatero uro posvetim tudi igranju čelobrača, saj sodelujem v tambura-škem ansamblu »Bisernica« iz Reteč. Rad se tudi vsedem na kolo ali pa doma priskočim na pomoč pri delu. Tudi televizijo gledam, najraje znanstvenofantastične filme. Berem domačo in angleško literaturo, ki jo imamo kot obvezni del pouka. Tudi nekateri drugi predmeti v šoli so mi všeč: fizika, kemija, računalništvo. Pravzaprav je zanimiv vsak predmet, le če imaš dovolj časa, da se lahko vse naučiš. Dosti pa je zanimivost predmeta odvisna tudi od profesorja. Med počitnicami sem bil na morju, sedaj pa sem na praksi v Iskri na Laborah, kjer imam štipendijo. Tudi na matematiko med počitnicami nisem čisto pozabil.« V. Primožič glas 10. stran REKREACIJA - TELEVIZIJA Borut Petrič sedmi na 200 metrov kravi RIM Minuli petek se je v italijanski prestolnici pričelo letošnje evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu in v skokih v vodo. Od Jugoslovanov nastopajo v Rimu le vaterpolisti in peterica plavalcev — brata Petrič, Bučar, Barič in Šitič. Skromno jugoslovansko zastopstvo je v dosedanjem poteku prvenstva doseglo zadovoljive rezultate. Brata Petrič sta za »ogrevanje« pred najpomembnejšimi nastopi (na 400 in 1500 metrov kravi) plavala v disciplini na 200 metrov kravi. Borut se je uvrstil v veliki finale, kjer je z rezultatom 1.52,01 zasedel sedmo mesto. Darjan je nastopil v malem finalu in si s časom 1.52,60 priboril dvanajsto mesto v Evropi. Uspešno se je v rimskem bazenu kosal z evropskimi plavalci tudi Hrvoje Barič. Potem, ko je na balkanskem prvenstvu na Reki izboljšal državni rekord v disciplini 100 metrov del- fin, je v močnejši konkurenci rezultat izboljšal še za stotinko sekunde. V dobri luči se je predstavila v Rimu jugoslovanska štafeta 4 x 200 metrov kravi. Za skoraj štiri sekunde je izboljšala državni rekord, rezultat pa bi bil verjetno še boljši, če bi naš zadnji plavalec po prihodu na cilj pravočasno ustavil uro. Vaterpolska reprezentanca se je že v prvem srečanju pomerila z domačini. V izredno zanimivi tekmi, v kateri so naši sosedje ušli Jugoslovanom že za pet golov, so naši vaterpolisti pokazali dopadljivo igro le v zadnji četrtini. Tri sekunde pred koncem so uspeli rezultat izenačiti in osvojiti točko. V drugem in tretjem nastopu so Jugoslovani prepričljivo premagali Nizozemsko in Zvezno republiko Nemčijo. V torek zvečer pa je naša reprezentanca doživela prvi poraz. Tesno, z 9:8 so jo premagali igralci Španije. Lteodna ocena odprave v Pamir Šport ob koncu tedna V Zireh republiško prvenstvo v mo-tokrosu — Na zahtevni in razgibani 1500 metrov dolgi progi v Žireh bo v nedeljo, 28. avgusta, letošnje republiško prvenstvo v motokrosu v kategorijah 80, 125 in 250 prostorninskih centimetrov. Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri, prirejata pa ga avtomoto društvi Žiri in Slovenija-avto iz Ljubljane s pomočjo žirovskega združenega dela in vaščanov Breznice. Ti so tekmovalcem domačega društva za deset let odstopili zemljišče, na katerem bo tudi nedeljsko tekmovanje. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Organizatorji pri-t čakujejo veliko število ljubiteljev mo-tokrosa z vse Gorenjske. Dostop do proge je mogoč iz Žirov z avtomobili, iz Breznice pa le peš. Zanimiva bo predvsem dirka v kategoriji motorjev do 250 »kubikov«, v kateri so favoriti domači tekmovalci — Mlinar, Andreuzzi. Novak, Zemljarič, Mlakar in Jesenko. V razredu do 80 kubičnih centimetrov imata možnosti za dobro uvrstitev mlada tekmovalca iz Dupelj, sicer člana kranjskega avtomoto društva Robi _Rendulič in Želj ko Čuk. — M. Jenkole Nogometni turnir v Godešiču — Športno društvo Kondor iz Godešiča bo oh koncu tedna priredilo tradicionalni, osmi nogometni turnir za pokal Godešiča. Poleg domačinov bodo nastopile še tri ekipe — Tabor 69 iz Viž-marjev, Polet iz Sv. Duha in Reteče. V soboto ob 15.30 bo tekma Polet : Tabor 69 in ob 17.15 Kondor : Reteče. Turnir se bo nadaljeval v nedeljo ob 9. uri. Največ možnosti za osvojitev prehodnega pokala ima lanski zmagovalec, ekipa Tabor 69. — J. Starman Mednarodno tekmovanje lokostrel-cev v Vintgarju — V soboto in nedeljo bo v Vintgarju sklepno tekmovanje lo-kostrelcev iz ZRN, Avstrije, Italije, Švice in Jugoslavije v disciplini »field and hunter« za Alpski pokal. Po dveh turnirjih je v vodstvu Kranjčan Marjan Podržaj, ki trenutno služi vojaški rok v Vipavi, zato ni zanesljivo, če bo nastopil tudi na tekmovanju v Vintgarju. Kranj — Člani upravnega odbora Planinskega društva so 4. sejo posvetili obravnavi poročila o nedavni alpinistični odpravi v Pamir. V uvodnem delu je predsednik društva Franc Ekar ugodno ocenil odpravo zaradi treh ugotovitev. Vsi njeni člani so se srečno vrnili v domovino, dosegli so izjemne alpinistične in smučarske rezultate, ob tem pa je ostal finančni obračun odprave v mejah dogovorjenega. S potekom odprave sta udeležence seje seznanila člana alpinističnega odseka PD Kranj Peter Markič in Uspeh Pintarjev: Leon prvi, Janez drugi Grobnik — Na prvi dirki motoristov za republiško prvenstvo na Grobniku sta odlično vozila tudi tekmovalca kranjskega avtomoto društva — Janez in Leon Pintar. Leon je v razredu do 50 prostorninskih centimetrov zasedel v skupini tekmovalcev s serijskimi motorji prvo mesto. Janezu pa je v razredu do 125 kubičnih centimetrov ponagajal motor in se je uvrstil na drugo mesto za Pavlicem iz Novega mesta. V kategoriji do 250 »kubikov« je z veliko prednostjo pred ostalimi dirkači pripeljal v cilj Božo Janežič, član AMD Kam-nik- M. Jenkole Andrej Štremfelj. Prvi je navedel podatke o transportu in težavah pri njem ter naštel glavne podvige, ob čemer je naglasil izreden odmev v sovjetskih alpinističnih krogih in tisku predvsem zaradi ekstremnih smučarskih dosežkov. Drugi je podrobneje opisal vzpon na najvišji vrh v Sovjetski zvezi Pik Komunizma; zanj je naša odprava potrebovala le pet dni, kar je po mišljenju alpinistov dokaj malo. Kot je še povedal Andrej Štremfelj, sovjetski plezalci že dolgo načrtujejo podoben podvig, vendar jim doslej še ni uspel. Člani upravnega odbora so udeležencem odprave čestitali za uspešno predstavitev jugoslovanskega alpinizma v svetu in posebno priznanje izrekli vodji Tomažu Jamniku, ki je PETEK, 26.AV6UST, z izredno prizadevnostjo] vodil odpravo. Obenem odprave predlagali, da bi -M\ in smučarske dosežke \ w predstavili javnosti na d^-jJ davanju in obiskih po šoU^T Na seji so se poleg tega*a§ rezultati nabiralne akcije tj*I tragično preminulega ah>>Jj| ca Zaplotnika in predlogom cije o zbiranju sredstev v bi občini za izgradnjo Triglav^J ma na Kredarici. Med fal obravnavali tudi predlog u jg poti Mlinarsko sedlo - fc# koča na Ledinah in inform^l slovanju društva v letošnja polletju. Nova teniška igrišča na Bledu Tenis postaja pri nas vse bolj prilju- - vihti bijena oblika športne rekreacije in vse več teniških >. Vse več it zato pri nas tudi teniskih ignsc. Tudi tunsticni ae si ( hinja je tako na orenj loparje. Vse več je lavei se za\ IXK PANTERJA ob 16.. 18. in 20. un, premiera ital. barv. erot. komedije ZAKAJ SE NE Dl l JUDU A? ob 22. uri 28. avgusta itat. barv. akcij, film PAR-NEPAR ob 10. uri, PUIA PO PULI 83 - IG MANSKI POHOD ob 15.. 17. in 19. uri, predpremiera franc. barv. erot. filma ZGODBA O DEKLETU »O« ob 21. uri 29. avgusta PUIA PO PULI HALO. TAKSI ob 16.. 18. in 20. uri .10 avgusta PUIA PO PULI: CI ERA -M OZ ob 16.. 18. in 20. uri 31. avgusta PUIA OO PULI: MEDENI MESEC ob 16., 18. in 20. uri L septembra PUIA PO PULI: KAKO SEM BIL SISTEMATIČNO UNIČEN OD IDIOTA ob 16.. 18. in 20. uri KRANJ STORŽIC 26. avgusta amer. barv. srhljivka PIRANA ob 17., 19. in 21. uri 27. avgusta angl. ban: pust. film DEKLE IZ PLEMENA ASMANTI ob 17., 19 in 21 uri 28. avgusta amer. barv. krim. film ZMAJ V SAN ERANCISCU ob 14. uri. nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE III. del ob 16. uri,.angL barv. krim. film MAŠČEVANJE PINK PANTERJA ob 18. uri, oremiera amer. barv. komedije RESl SE KDOR SE MORE ob 20. uri 29. in 30. avgusta amer. ban\ komedija RESI SE KDOR SE MORE ob 16., 18. in 20. uri 31. avgusta nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE III. del ob 16., 18. in 20. uri I. septembra amer. barv. srhljivka PETEK 13 ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 27. avgusta hongk. barv. film NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE ob 18. in 20. uri, premiera angL barv. filma KDO JE HAR-RIET? ob 22. uri 28. avgusta ital. barv. akcij, film PAR-NEPAR ob 15. un, amer. barv. film STROJI SMRTI ob 17. in 19. uri, premiera ital. barv. erot filma ZAKAJ SE NE BI IJUBI-LA? ob 21. uri 29. avgusta ital barv. krim. film ZMEDA VAERIKI ob 18. in 20. un 30. avgusta angl. ban: film DEKLE IZ PLEMENA ASMANTI ob 18. in 20. uri 31. avgusta amer. barv. komedija ČRNI S/A ob 18. in 20. uri L septembra angl. ban: film KDO JE HARRIET? ob 18. in 20. un ii 1 i 'i KAMNIK DOM 27. avgusta franc. amer. ban: erot. film KLIENTI MADAME CIAUDE ob IS. in 20. un. premieru amer. ban: komedije RESI SE KDOR SE MORE ob 22. u ri 18. avgusta nem. barv. film SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZI ATA ob 15. uri, franc. ban: erot. film KLIENTI MADAME CIAUDE ob 17. in 19. uri, premiera angl. ban: filma KDO JE HARRIET? ob 21. uri 29. avgusta angl. barv. film KDO JE HARRIET? ob 18. in 20. uri 30. in 31. avgusta ital. ban: erot. komedija ZAKAJ SE NE BI LJUBILA?, ob 18. in 20. uri 1. septembra amer. ban: srhljivka PIRANA ob 18. in 20. uri DUPIJCA 27. avgusta franc. ban: erot. film ZGODBA O DEKLETU »O« ob 20. uri 28. avgusta ital. barv. krim. film ZMEDA V AERIKI ob 15. in 17. uri. angl. barv. film KDO JE HARRIET? ob 19. uri 31. avgusta amer. barv. komedija RESI SE KDOR SE MORE ob 20. uri I. septembra ital. barv. erot. film ZAKAJ SE NE BI IJUB11A? ob 20. uri KOMENDA 26. avgusta franc. barv. erot. film ZGODBA O DEKLETU »O« ob 20.30 27. avgusta amer. barv. akcij, film STROJI SMRTI ob 20.30 JESENICE RADIO 26. in 29. avgusta amer. barv. srhljivka PETEK 13 ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. komedija REŠI SE KDOR SE MORE ob 22. uri 27. avgusta amer. barv. film PETEK 13 ob 18. in 20. uri 28. avgusta amer. barv. komedija CRNI SIN ob 18. in 20. uri 30. in 31. avgusta amer. barv. film SONČNI SIJ ob 18. in 20. uri JESENICE PLAVŽ 26. avgusta ital. barv. erot. komedija ZAKAJ SE NE lil IJUBIIA? ob 18. in >0 ur, 27. avgusta amer. ban: komedija ČRNI SIN ob 18. in 20. uri 28. avgusta amer. barv. srhljivka PETEK 13 ob 18. in 20. uri 29. avgusta nem. ban: erot. film RESNIČNE ZGODBE lil. del ob IX. in 20. uri 30. avgusta amer. ban: film SONC NI SIJ ob 18. in 20. uri 1. septembra angl. ban: krim. film MAS ČEVANJE PINK ' PANTERJA ob 18. in 20. uri RADOVIJICA 26. avgusta amer. ban: film DESET ZA-POVED1 l. in II del ob 18.30 27. avgusta jugosl. ban: film MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 18.30. amer. ban: film LOV DO SMRTI ob 20.30 28. avgusta amer. ban: pust. film LOV DO SMRTI ob 18.30. amer. ban: film DESET ZAPOVEDI II. del ob 20.30 29. in 31. avgusta franc. ban: film NISEM JAZ, ON JE ob 20.30 30. avgusta amer. ban: pust. film LOV DO SMRTI ob 20.30 I. septembra jugosl. ban: film MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 20.30 BLED 26. avgusta amer. ban: akcij, film NEMIRNA'MEJA ob 20.30 2i. uvgusta amer. ban: film DESET ZAPOVEDI I. del ob 18.30. amer. ban: akcij, film NEMIRNA MEJA ob 20.30 28. avgusta amer. ban: akcij, film NEMIRNA MEJA ob 18.30. jap. ban: film LEDI ČETRLl IZ TOKIJA ob 20.30 29. in 10. avgusta amer. ban: film DESKI ZAPOVEDI II. del ob 20.30 31. avgusta amer. ban\ pust. film LOV DO SMRTI ob 20.30 BOHINJ BOH. BISTRICA 27. avgusta jap ban: film LEDI ČETRLl IZ TOKIJA ob 20.30 28. avgusta amer. ban: film DESET ZA-POVEDII. del ob 18.30 in 20.30 I. septembra amer. ban: film LOV DO SMRTI ob 20.30 SKOPJA LOKA SORA 26. avgusta amer. ban: film DOUNA SMRTI ob 19. in 21. uri 27. in 28. avgusta amer. ban: film PRIHAJA NINJA ob 19. in 21. uri 30. in 31. avgusta finska druma MILKA POMENI TABU ob 19. in 21. uri I. septembra jugosl. drama VARIOLA VERA ob 21. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 26. avgusta amer. ban: film PRIHAJA NINJA ob 21. un 27. avgusta amer. ban: film DOUNA SMRTI ob 21. uri 28. avgusta amer. komedija PASJI SINOVI ob 19. in 21. uri 31. avgusta nem. vojni film PODMORNICA ob 21. uri POIJANE 26. avgusta amer. komedija PASJI SINOVI ob 21. uri 28. avgusta nem. rojni film PODMORNICA ob 18. uri 30. avgusta jugosl. ban: film VARIOLA VERA ob 21. uri glas 12. stran GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK. 26. AVGUST^ ALPETOUR IGA, mednarodna vrtna razstava, Miinchen, odhod 10. 9. KORNATI, odhod 30. 9. HVAR, otok sonca, odhod 1. 10. MALI LOŠINJ, odhod 7. 10. Zahtevajte naše programe za delovne kolektive in zaključene skupine. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. ZA SINDIKATE, DRUŠTVA ITD. so v Kompasu za letošnjo jesen pripravili prav poseben program, ki vsebuje: obisk Savinjskega gaja, turistične oglede, piknik, zabavo s plesom, tekmovanja in še kaj, za kar se boste posebej dogovorili z organizatorjem. Izlet, ki je lahko popoldanski ali celodnevni katerikoli dan v septembru in oktobru, vključuje prevoz z modernim turističnim avtobusom iz kraja po dogovoru, turistične oglede, piknik z živo glasbo, športno-rekreativne aktivnosti na: avtomatskem kegljišču, nogometnem, rokometnem, košarkarskem, odbojkarskem igrišču, balinišču in tudi jahanje, vožnjo s kočijo in ribolov v bližnjem jezeru. Po predhodnem dogovoru preskrbijo tudi športne rekvizite, sojenje in organizacijo tekmovanj. Z organizatorji se lahko dogovorite tudi za strokovne oglede tovarne nogavic Polzela, Elkroja ali Glin v Nazarjah Skratka, na enem mestu se lahko dogovorite za prvovrstno zabavno in rekreativno srečanje Oglasite se v Kompasu — Turist servisu na Titovi 12 v Ljubljani, tel. 216-404 in 219-695 telex: 32203 in 31475. OBVESTILO! S 1. 5. 1983 sta ALPETOUR in INTEGRAL uvedla skupno mesečno vozovnico na področju Gorenjske. Obveščamo uporabnike dijaških mesečnih vozovnic, da so dolžni upoštevati naslednje navodilo: — Uporabnik mora pred nakupom mesečne vozovnice kupiti obrazec »Potrdilo o šolanju« (Državna založba Slovenije), kate-rega mu izpolni in potrdi šola, katero obiskuje oziroma jo namerava obiskovati. Potrdilo mora vsebovati točne podatke, kot .so: ime in priimek, datum rojstva, točen naslov prebivališča ter relacijo;'na kateri se želi voziti. — Z zgoraj navedenim potrdilom uporabnik vloži zahtevo za mesečno vozovnico na predprodajnem mestu, katero je najbližje njegovemu kraju prebivališča. Rok izstavitve mesečne vozovnice je 5 dni po vložitvi zahtevka za mesečno vozovnico ter velja od vsakega 25. v tekočem mesecu dalje. Uporabnik je oh prevzemu mesečne vozovnice dolžan predprodajalcu dostaviti svojo fotografijo, ki ne sme biti starejša od 1 leta, ter mora biti v velikosti 3x4 cm. Pred prodaj na mesta za Gorenjsko so: — AP Ljubljana ' - AP Skofja Loka — AP Kranj — AP Tržič — AP Radovljica — APBled — AP Jesenice — in AP Bohinj ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj INTEGRAL DO - SAP LJUBLJANA Alpetour — obvestilo Istočasno obveščamo vse potnike, da s 1. septembrom 1983 na področju Škofje Loke velja vozni red, ki je bil v veljavi pred 27. marcem 1983. Osnovne organizacije ZSMS GORENJSKA PREDILNICA organizme 10. 10.1983 Javno zabavno glasbeno prireditev »GLAS MLADIH«. Prijave mladih pevcev in amaterjev zbira do 7. 9. 1983 pismeno na naslov: Koordinacijski svet ZSMS Gorenjska predilnica Škofja Loka. Interesenti naj v prijavi navedejo točen naslov bivališča ter naslov pesmi. Točen datum avdicije in druge podatke bodo dobili prijavljen-ci na svoj naslov. r ALPETOUR ALPETOUR TOZD Gostinstvo Kranj HOTEL CREINA prireja 27. 8. 1983 pred hotelom VEČER HUMORJA, GLASBE IN FOLKLORE Poleg povezovalca MARJANA R OBLEKA, nastopajo ansambel MODRINA, humorista TOF in RIFLE in . . . Vstopnine ni. VABLJENI! MORJE, SONCE, AEROBIKA in še kaj Konec septembra, ko je morje še toplo in sonce še vroće ^ Kompas v sodelovanju z revijo Jana srečanje v hotelskem naspii.%2?* Novem Vinodolskem. Da pa ne bi ob morju samo počivali so nrin2?» program: v treh dneh, kolikor bo trajalo srečanje, se boste's«™«^* vami aerobike in si tudi ogledali vaje, ki jih bo ob glasben. enroT °^ bta-12 nadstropje., izvajala plesna skupina Krik.^So S^^i in sporta, dovoli pa bo tudi časa za osvežitev moči in počitek 7a t£?N včasih izgovarjajo, da ne morejo nikamor, ker imajo maihne ntrnu ' ^ pravili še posebno presenečenje: na voljo bo otroški vrtec Udeleženci srečanja se bodo zbrali v petek, 23 septembra nh «c ljubljanski železniški postaji. Z vlakom se bodo odpeljali do RpL? avtobusi. Aranžma vključuje polne penzione (tudi piknik in druna rZ^' nja), povratek pa bo v nedeljo popoldne s prihodom v Liubliann !?> Cena je 2.950 din na osebo Otroci in zaključene skupine ima o nJ^L?* pust. Podrobnejše informacije zahtevajte v najbližji Kompasov! SSZP S prijavami pohitite, da ne boste prepozni. k«*=>uvi posio^ IZBRALI SOZkkSJS notranja TA VIKEND NA BLEDU Danes zvečer nastopa v športu J rani folklorni ansambel KU&^J KOZAKI iz Sovjetske zveze P ob 21. uri. Jutri bo ob 17.30 ^_ nadni koncert pihalnega ork«$wJ seniških železarjev v Zdrav^ parku. V nedeljo se bo ob U.^ čela ob vhodu v sotesko v, slavnostna prireditev ob soteske Vintgar. Po slavij ogled soteske brezplačen Po dolgem času so v blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah zopet dobili brivnike in to Iskra Braun sixtant v popolnoma novi izvedbi. Cena: 4.177,65 din. H Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ TOZD Tovarna obutve Kranj razpisuje na podlagi sklepaj ZBIRANJE PISMENIH PONUDB za prodajo zasedene dvostanovanjske hiše s funkc zemljiščem v Sp. Dupljah 12. Izklicna cena za: — prvo dvosobno stanovanje s površino 74,51 m' je 1.3 15,8804 — drugo trosobno stanovanje s površino 95,77 m' je 1.212.958* Stanovanji sta zasedeni in imata imetnika stanovanjske prt* predkupno pravico. Interesenti morajo ob predložitvi pismei*, nudbe vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene blagajni DO Planika. Kupnino v višini 25 % bo potrebno plačati v 30 dneh po podpisuj godbe, ostalo pa z dogovorom v kupoprodajni pogodbi. Interes naj pismene ponudbe z oznako »zbiranje pismenih ponudb-] daja stanovanja« pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: In do o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. K, 26. AVGUSTA 1983 OBVESTILA — OGLASI 13. STRAN GLAS *3 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Neplačniki stanarin oziroma stroškov bivanja Seznam dolžnikov se je od obravnave v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj skrčil od 86 na 69 V začetku aprila letos je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj na šesti redni seji razpravljal o neplačnikih stanarin oziroma stroškov bivanja v družbenih stanovanjih v občini. Ugotovili so, da je bilo 31. decembra 1982 v občini 86 imetnikov stanovanjske pravice, ki z lanskega in prejšnjih let dolgujejo po več kot 10.000 (novih) dinarjev stanarine oziroma stroškov bivanja. Skupni dolg neplačnikov je takrat znašal 2.460.390 dinarjev. Zbor uporabnikov je zato sprejel sklep, da se poimenski • seznam 'dolžnikov z neporavnanimi zneski javno objavi. Od razprave in sprejetja sklepa (o čemer smo poročali tudi v Glasu) se je do 31 junija letos seznam dolžnikov od prvotnih 86 skrčil na 69. Le-ti zdaj dolgujejo še 1,842.064 dinarjev za neporavnane stanarine oziroma stroške bivanja. 71 odstotkov vseh terjatev se nanaša na neplačane stroške v letu 1982, 29 odstotkov pa je takšnih, ki zneske dolgujejo tudi iz prejšnjih let. Pri razčiščevanju posameznih primerov se je tudi ugotovilo, da so za tri imetnike stanovanjske pravice (Bervar, Ostanek in Verga) stroške dolžne kriti delovne organizacije. 14 imetnikov stanovanjske pravice je do 31. junija dolg že poravnalo, nekateri iz celotnega seznama pa so jih delno tudi že poravnali, kar je razvidno iz tabele. Terezija Kondič in Pen Erna sta bili preseljeni v cenejše stanovanje, ostaja pa še neporavnan dolg. Samoupravna stanovanjska skupnost ima zdaj še tri sodne odločitve za preselitev v najustreznejše bivalne prostore. Pn uresničitvi te odločitve pa imajo velike težave zaradi zagotovitve ustreznih prostorov. Za Erno Pen so na primer morali imeti kar dve leti rezervirano prazno stanovanje; postopki so namreč v takšnih primerih precej zavlečejo. Ob tem velja tudi povedati, da je v kranjski občini okrog 500 skupnosti stanovaJcev. Zanimivo pri tem pa je, da je od uveljavitve zakona iz 1981. leta doslej le ena skupnost stanovalcev (Cesta 1. maja) dala pobudo za uvedbo postopka za preselitev stranke zaradi neplačila stroškov bivanja. Vendar pa so skupnosti stanovalcev v takšnih primerih dolžne ukrepati in predlagati, da se za takšnega imetnika stanovanjske pravice sprovede postopek za izterjavo stroškov oziroma za izselitev. Če se lastnik stanovanja oziroma imetnik stanovanjske pravice na takšno pobudo ne odzove, mora sam nositi vse stroške. Ce pa pristojni pravočasno ne ukrepajo, so oni dolžni nositi stroške. Morda nazadnje še tole pojasnilo: zaradi neplačanih stanarin oziroma stroškov bivanja programi vzdrževanja tistih stavb, v katerih se pojavi nepla-čnik, niso bistveno okrnjeni. Seveda pa zaradi takšnih dolžnikov nastajajo motnje v celotnem programu vzdrževalnih del. Z* it Naslov 31 Znesek dolga do stanje 12.82 30.6.83 Lastnik stanovanja 1 2 3 4 L 7. 8 9 10 11 12 13 14. *| 16 'P 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 M 39 40 41 «2 «3 44 45 46 47 II 45 50 51 52 U 54 55 56 57 53 69 M. 61 62 n 84 65 66 e7 M 6< Rajgeij Anton Bajrović Fero Per Miro Benedik Rajko Doffar Francka Pitan Viktor Mbjfcf Fatima Debeljak Jože Pongeršek Anton ŠtefeFranc Strehovec Marta &Qfc Justina Janež Tatjana Šttfanovič Vinko Stsfar Iztok Puhar Anica Kondič Terezija Ml Janez Krek Leopold Pevec Bernarda Jankovič Gojko Ktletić Slavko Štom Andrej MM Stane škrt Ruža Tihej Cecilija ■MM Jože Močnik Cilka ličar Draga Kopuiar Alenka Lončarič Oobrila Rajhard Julij Ftnmiek Helena K/anjc Fani Novak Mojca Kalan Janez Boritč Ljubica Dolar Milka Oragojlović Tomislav Per dan Marta Ootar Milka Pen Erna Pretnar Sihra Marko Angela Skokič Rizvan Guzelj Franc Gega Cvetka Bajda Milena Omčikus Stojanka Dolenc Ana Torija Ivan. Julka ločniškar Hinko Wetsseisen-Grošelj Potočnik Vera Medved Janko Bevk Brankovič Desa Prime Alfred Djordjevic Draga Markovič Marko Kos Franc Zupin Stane Oolinar Mirjana Pomberrj Vlasta LokančiČ-Sešek Olga Kaprtanovič Branka Kondič Branko Gole Marija Terglav Jože Mergar Frančiška C. 1. maja 13 C. 1. maja 61 C. 1. maja 63 C. 1 maja 65 C. 1. maja 67 C. I.maja 69 C. 1. maja 69 C. 1 maja 69 C. 1. maja 69 C. 1. maja 69 C. 1. maja 69 C. 1. maja 69 Oražgoška 5 Dražgoška 5 Gradnikova 5 Gradnikova 9 Gubčeva 1 Gubčeva 4 Gubčeva 6 Gubčeva 7 Mlekarska 14 Planina 2 Planina 17 Planina 24 Pševska 1 Šorlijeva 19 Šorlijeva 21 Vrečkova 3 Vrečkova 4 Vrečkova 4 Vrečkova 7 Šorlijeva 37 Tomšičeva 19 Tavčarjeva 16 Ul M. Pijade 6 Ul. V. Vlahovica 4 Ul. V. Vlahovica 4 Ul V. Vlahovica 4 Ul V, Vlahovica 6 J. Puharja 5 J. Puharja 6 J. Puharja 6 J. Puharja 8 Gor. odreda 4 Gor. odreda 8 Gor. odreda 10 Gor. odreda 14 Gor. odreda 14 Gor. odreda 16 Gor odreda 18 Gor. odreda 18 Gor. odreda 18 T. Dežmana 8 J. Gabrovška 21 J. Gabrovška 23 R. Papeža 1 R. Papeža 5 R. Papeža S T. Vidmarja 8 Ul. V. Vlahovica 10 Zlato polje 3b Župančičeva 21 Golnik 111 Gonče 16 Jezerska c. 130 Praše 30 Praše 30 Kranjska 26, Šenčur Gor. odr. 18, Kranj 61.191.85 14 292.15 11.932.70 13.661.20 11.781.40 38.681.90 14.366.35 12.180.00 120.773.70 120.439,10 22.708.45 14.966.25 28.783.25 18.659.40 18.549,45 16.598.55 72.611.30 39.466.15 13.098.00 85.688.00 13.667,75 24.101.15 23.456.30 47.277,55 10.615.15 16.361.60 31.487.85 27.285.00 14.094.10 11.411.45 13.906.15 10.011.20 21.782,90 10.716.45 19.377.50 44.637.05 16.668.05 42.888.55 22.930.50 25 705.60 72.520.75 174.609,60 39.055.60 13.282.05 51.640.80 20.212.70 33.758.30 15.574,05 10.322.10 36.561.10 122.690.55 25.739.30 11.056,05 11.680.70 10.499,85 10 698.80 10.956,00 18.181.65 10.899.80 19.327,40 12.585.10 22.330.80 16.895.70 14.341,20 16.740.40 10.502.05 13.830.20 13.099,50 13.626.1 b 21.647.15 10.848.45 11.932.70 4.661,20 11.781.40 26.681.90 14.366,35 12.180.00 120.773.70 117.439.10 18.708.45 14.966.25 28.783.25 13.724,35 6.772.65 16.598.55 72.611,30 34.841,70 13.098,00 71.998.15 13.667,75 24.101,15 22.652.85 33.191,40 10.615.15 2.799.00 31.487,85 12.696.80 14.094,10 11 411,45 13.906.15 7.411.20 21.782.90 10.716,45 19.377.50 44.637.05 16.668.05 42.888.55 18 930,50 25.705.60 72.520.75 174.609.60 36.207,20 13 282.05 51.640.80 20.212,70 33.758.30 9.885.45 10.322.10 29.012,00 122.690.55 25.739,30 11.056.05 11 680,70 10.499.85 10.698.80 4.535.80 15.642.60 3 727,25 19.327.40 12.585,10 9.330.80 12.8J38.90 12.475.60 8.740,40 10.502.05 13.830,20 18 099,50 13 626,15 solidar. sklad Exoterm Kr Sava Kranj PTT Kranj Sava Kranj solidar. sklad solidar. sklad KŽK Kranj solidar sklad solidar sklad solidar. sklad solidar. sklad Alpetour etažni last. solidar. sklad IKOS Kranj solidar. sklad solidar. sklad etažni last. solidar. sklad Sava Kranj Iskra-tehn. etažni last. Sava Kranj solidar. sklad solidar. sklad etažni last. etažni last. solidar. sklad solidar. sklad solidar. sklad solidar. sklad solidar. sklad solidar. sklad Iskra-tehn. Iskra Kiber. solidar sklad solidar. sklad Iskra Ero solidar. sklad solidar sklad solidar sklad solidar. sklad Sava Kranj solidar. sklad Živila Kranj solidar. sklad WZ solidar sklad solidar. sklad Iskra Kiber. solidar. sklad etažni last. Gradiš etažni last. etažni last. etažni last. solidar. sklad solidar sklad Sava Gradbinec solidar. sklad solidar. sklad Bolnica Golnik Skup. za zaposl. KŽK Kranj KŽK Kranj KŽK Kranj solidar. sklad Osnovna šola IVAN TAVČAR Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. POMOŽNA DELA V KUHINJI na centralni šoli Delovno razmerje sklenemo za določen čas enega leta s polnim delovnim časom • .Pogoj: — NK delavka. 2. VARUHINJE - SNAŽILKE v vrtcu za nedoločen čas s polnim delovnim časom — dopoldne. Pogoj: — NK delavka. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Osnovna šola Ivan Tavčar, Gorenja vas. DEŽURNI VETERINARJI od 26.8. do 2.9.83 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel. 23-518 LIKOSAR DUŠAN, dipl. vet., Visoko 45 a, tel.: 28-772 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC ERANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. DOM UČENCEV ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1 a Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJA za določen čas s polnim delovnim časom (od 1.9.1983 do 20. 1. 1984) Pogoji: — najmanj višja strokovna izobrazba pedagoške smeri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA o. o. TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM b. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 2 ČISTILK za nedoločen čas s polnim delovnim časom Vloge naj kandidati naslovijo na naslov Kadrovska služba TOZD Psihiatrične bolnice Begunje na Gorenjskem v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE SUŠNIK izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence in jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni Šenčur, Kranj, Novo mesto, 20. avgust 1983 lir. ' Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, brat in dedek JANEZ DEBELAK st. Pogreb dragega Janeza bo v petek, 26. avgusta 1983, ob 15.30 uri izpred hiše žalosti Otoče št. 4 na pokopališče v Otočah. ŽALUJOČI: žena Vera, sinova Darko in Roman, vnuček Dejan in Milena, brat Zdravko z družino, stara mama Julka, teta Katarina in drugo sorodstvo Otoče, Kranj, 23. avgusta 1983 V SPOMIN Solza lica mi obliva, naj počenjam kar si bodi; samo težnja neumljiva čutim, tu me v prsih žge. 28. avgusta bo minilo leto dni odkar nam je kruta usoda iztrgala drago hčerko, jestro, ženo in mamico SONJO ŠULIGOJ roj. BREZAR Tvoj korak je zastal, glas onemel, med nami je nastala neizmerna praznina, v srcih bolečina, ki ne bo nikdar minila. Zahvaljujemo se vsem, ki se jo s toplo mislijo spominjate, obiskujete njen prerani grob in ji prižigate svečke. VSI NJENI V SPOMIN Minilo je leto dni, ko je nenadoma ža vedno utihnil vedri glas mojega moža ANTONA KOSA mizarskega mojstra Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete grob. Lepa hvala Lovski družini Šenčur za posmrtno odlikovanje ŽENA FRANCKA ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča, teta in prababica NEŽA MEGUŠAR roj. Rejc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, vence in za spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za besede slovesa in pogrebni obred ter pevcem. Zahvala tudi pevskemu zboru NIKO za lepe žalostinke. VSI NJENI! Rudno, 23. avgusta 1983 GLAS 14. STRAN_ MALI_ OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16. Podnart 6909 Prodam suhe smrekove OBLOGE, I. in II. vrste za oblaganje stropov in sten. II. vrsta je primerna za napušč, širina 5. 7 in 9 cm. Telefon 064 62-618 po 16. uri 7816 Prodam LADIJSKI POD, DESKE za »pobjon«. GAJBICE in ŠTEDILNIK. Koritno 39. Bled 8200 Prodam tritonsko traktorsko kiper PRIKOLICO »Ljutomer«. Okroglo 13. Naklo 8203 Prodam komplet OSTREŠJE. Kranj, Stara cesta 9 8202 Prodam BAKER za žlebove 0,5 mm in KUPIMO 300 strešnih ZIDAKOV, rjavo-rdeče barve »trajanka« Dravograd. Informacije v soboto in nedeljo do 9. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 8258 Ugodno prodam 350 kosov nove novomeške STREŠNE OPEKE, rjave barve. Marjan Štrukelj, Veljka Vlahovica 7, Planina, Kranj 8259 Prodam navadno diatonično 3-vrstno HARMONIKO BESAS. Telefon 064-25-497 8260 Ceneje prodam komplet material za CENTRALNO OGREVANJE. Resman, Sp. Duplje 98 8261 Prodam 250 kg težkega BIKCA. Franc Fabijan, Zg. Besnica 50 8262 Prodam 2.000 kv. m ZEMLJE v bližini Bašlja. Anton Roblek, Bašelj 15, Preddvor 8263 Ugodno prodam raztegljivo SEDEŽNO GARNITURO, dimenzije 1.60 m in dva FOTELJA, OMARO za v dnevni prostor, dimenzije 380 cm. Ogled popoldan. Pintarjeva 14, Krcnj 8264 Prodam bukova DRVA. Sr. Bitnje 12 8265 SEDLO s kompletno opremo ugodno prodam. Ivan Hrovatin, Kranj, Dražgo-ška 3, tel. 21-145 8266 Prodam KRAVO, ki bo drugič teleti-la. Letence 5 8267 Prodam okrog 300 betonskih KVADROV. Vprašajte po tel. 27-053 8268 Prodam nov PUHALNIK z motorjem. Grič, Srednja Bela 18, tel. 45-214 8269 Prodam PESEK teranova »Sostro«, rumenkasto-bele barve, 14 vreč in 1/2 kv. m MIVKE. Breg 8, Preddvor, tel. 45-388 8270 Prodam GAJBICE (30 kg). C. na Rupo 25, Kokrica 8271 Prodam AEG termoakumulacijsko PEC. Šimunac, Lojzeta Hrovata 10, Kranj 8272 Prodam 300 kosov pregradne OPEKE, dimenzije 30 x 19 x 13 in dve stari POSTELJI, DIVAN in OMARO. Rob-nik^Stara c. 24, Kranj 8273 Prodam rabljene betonske STREŠNIKE (folc) in škrilovc. Telefon 064-47-641 8274 Prodam borova DRVA. Posavec 65 Podnart 8275 PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, poceni prodam. Telefon 23-518 8276 Prodam raztegljiv KAVČ z dvema predalnikoma. Naslov v oglasnem oddelku. 8277 Prodam 4 stara OKNA. Pot na Jošta 11, Kranj 8278 Prodam semenski KROMPIR sa-skia, kompresorski HLADILNIK mleka in avto WARTBURG. Vreček, Visoko 71. Šenčur 8279 Prodam RACE (brez vode) mladiče in starša. KLETKO za vsako pernat, na kolesih, širine 1.50 m, dolžine 2 m.višine 2 m. Jože Novak, Podreča 6, Mavčiče 8280 Prodam dvojna VHODNA VRATA, zasteklena, 90 x 200 in ena sobna ter stare KMEČKE KLOPI z naslonjalom in brez in 10-litrski BOJLER tiki. Janez Kalan, Suha 4, Kranj 8281 Prodam novo moško ŠPORTNO KOLO na 5 prestav. Kranj, Hrastje 39 8282 Prodam suhe smrekove DESKE 24 in 50 mm ter nekaj klasičnih RADIATORJEV. Milan Štular, Zg. Bitnje 139, Žabnica 8283 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 26.AVGI istrski čaj meSanica domaČega čaj* Istrski čaj je sestavljen iz 8 vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Istrski čaj krepi in pomirja, je za dobro spanje, odganja vetrove, preprečuje napenjanje. Istrski čaj deluje blagodejno in koristno na zdravje. ČAJ DOBITE V TRGOVINAH! TOMAŽINČIČ PREDELOVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ IZOLA Prodam 8 tednov sture NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. Ivan Perko, Sp. Duplje 62 «284 Ugodno prodam »FLIPERJE« stenski GOLE in komplet SAVNO. Bife ŠTEFE, Golnik 25. tel. 57-014 8285 Prodam KRAVO simentalko tik pred četrto telitvijo. Palovšnik, Slatna 3, Begunje 8286 Prodam ZLATO /.a /obe. Informacije po tel. 064-60-587 od 17. do 19. ure 8287 Prodam nov ELEKTROMOTOR, 1400 obratov, 12 KM. Telefon št. 064-74-476 8288 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice ali za zakol. Strahinj 38, Naklo 8289 Prodam TRAKTOR lambordini 35 KM, 1750 delovnih ur. Meho Ikič, Ledinica 20, Žiri 8290 Prodam LTŽ BANJO (160 cm) ter otroško KOLO, 18 col. Zupan, Breg ob Savi 85, Mavčiče 8291 RAZTEGLJIV KAVČ in dva FOTE-UA, prodam. Florjančič, Cankarjeva 10, Radovljica 8292 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO (omara E-program in sedežno garnituro). Telefon 47-230 8293 Prodam KOMBAJN za koruzo fahr, KOMBAJN za krompir grime ter OVCE in mladega OVNA. Zaje, Valburga 15, Smlednik 8284 Prodam 1 tono CEMENTA 450 in 200-litrski AKVARIJ. Telefon 22-900 8295 Prodam JARKICE, priznane nesni-ce, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 8296 Prodam uvoženo šotor PRIKOLICO z vgrajeno kuhinjo (ležišča 3+ 1). Telefon 50-835 8297 Prodam KRAVO po teletu. Valentin Rogač, Zg. Lipnica 4, Radovljica 8298 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Rozman, Lancovo 40, Radovljica 8299 Prodam sedemdelno DNEVNO OMARO s klubsko MIZO in televizijsko mizo. Kranj, Rudija Papeža 3, stanovanje 5, Planina II. 8300 Prodam nov GUMI voz, 12-colski. Miiko Kunšič, Blejska Dobrava 6 pri Jesenicah 8301 Prodam starejšo KRAVO, brejo 9 mesecev. Jan, Višelnica 13, Gorje 8302 Prodam pocinkane ŽLEBOVE, odtočne cevi in kljuke ter novo pural OKNO 85x112 z obrobo. Telefon 41-027 8303 Prodam nov ŠOTOR za 5 oseb, po ugodni ceni. Anton Javornik, Pangerši-ca 5, Golnik 8304 Ugodno prodam 6 tednov stara samca — BOKSARJA, mešanca. Potočnik, Sv. Duh 40, Škofja Loka 8387 Prodam LAK za parket. Cerklje 85 8388 Prodam enoredni IZRUVAČ za krompir na tresljaj. Cerklje 97 8389 Prodam HARMONIKO melodija, 120-basna, ojačevalec GITACORD 100 W, MOTOR 14 M, letnik 1981. Dvorje 70, Cerklje 8396 Prodam 20 kv. m. kombi PLOŠČ, debeline 5 cm. Cerklje 61 8391 Prodam KRAVO frizijko po teletu, dobro mlekarico. Pšenična polica 15, Cerklje 8392 Prodam suha bukova DRVA (klaf-tra). Naslov v oglasnem oddelku 8393 Prodam 5 kub. m. suhih smrekovih DESK, 25 mm in TELIČKA starega 8 mesecev, simentalca. Višivca 5, pod Šenturško goro, Cerklje 8394 Prodam PRAŠIČKA, 8 tednov starega. Zg. Brnik 56, Cerklje 8395 ' Prodam TELIČKA in TELIČKO, oba simentalca. Cerklje 33 8396 Prodam nad 20 kg težke PRAŠIČKE (moški spol) in brejo TELICO. Veleso-vo 35, Cerklje 8397 Prodam betonske STEBRE za kozolec. Sp. Brnik 59, Cerklje 8398 Prodam AVBO, NOGAVICE, ZAVI-JAČKE, PASOVE. ŠKORNJE za narodno nošo ter rabljeno žensko KOLO rog. Kati Urh, Breg ob Savi 77, poleg cerkve 8399 Prodam otroško KOLO za starost od 4 do 7 let.Tel. 26-503, popoldan 8400 Poceni prodam DVOSED, TROSED, FOTEIJ in MIZO, staro dve leti. Kmeta, Juleta Gabrovška 30, Planina II., Kranj 8401 Prodam 7 tednov starega BIKCA za rejo. Pogačar Franc, Tenetiše 5, Golnik 8402 Poceni prodam staro KUHINJO (elementi), MIZO ter kotno KLOP. Silvo Babic, Zelenica 10. Tržič 8403 Prodam zamrzovalno SKRINJO, 180 1, in bosehov HLADILNIK. Vse v dobrem stanju. Frančiška Kokalj, Cankarjeva 10, Radovljica 8404 Prodam rjave JARČKE hisex, odlične nesnice. Fujan, Hraše 5, Smlednik 8405 Prodam novo dirkalno KOLO legna-no, nov barvni TELEVIZOR Iskra — Azur, ČRPALKO za centralno GRUNDEOS, polaroid KAMERO SX 70 in vlečno KLJUKO za golfa in Z-101. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka 8406 Ugodno prodam PRIKOLICO 160x 130 cm. Starman, Pungart 17. Škofja Loka, tel.; 62-807 8407 Prodam 20 do 30 k« težke PUJSKE. Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 8, Gorenja vas 8408 Prodam 2000 kosov rabljene strešne OPEKE »špičak«. Prevodnik. I»u.štal 98. Škofja Loka 8409 Zelo ugodno prodam TOMOS 18, kratka os, brezhiben. Zbilje 9/a, Medvode 8410 Prodam 4 POSTELJE z »modroci«, ŠTEDILNIK na drva. MIZO in KREDENCO. Peternel, Kidričeva 76, Škofja Loka 8411 Prodajam SVEŽE KUMARICE ZA VLAGANJE. VIDMAR, PIPANOVA 36, Šenčur Prodam prikolico SIP 18. Kokalj Jane/. Zalog 10, p. Golnik. Prodam DOBERMANA z rodovnikom. Perše D.. Bobovek 11, 64000 K ra n j Prodam 2 visoko breji KRAVI in PUNTE ter BANKINE in AVTO VW 1300. Prebačevo 53. Kranj 8412 Prodam lepo ohranjen kombiniran italijanski VOZIČEK. Anžej. tel.: 21 108 8413 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK ZOPPAS. Hribljan. Planina 5. tel.: 24-154 8414 Prodam KRAVO s teletom ali brez. po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku Klavirsko HARMONIKO, delicia, 120-basno, 4. uglašena, ugodno prodam. Tel.: 064-75-946 8416 Ugodno prodam »frajton« HARMONIKO in navadno KITARO. Alojz Gole, Praše 3. Mavčiče 8417 Prodam TELETA in TELICO. oba simentalca, stara po 8 tednov. Alojz Ši-frer, Žabnica 23 8418 Prodam 420 kg težkega BIKA. Sušnik. Zg. Besnica 14 8419 Prodam novo PEČ za etažno ogrevanje EMO 23. in otroško POSTELJICO z vložkom. Lojzeta Horvata 5, Janez Šte-fančič 8420 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Omerz Franc, Hrastje 197 Prodam LES za opaženje, PPR ŽICO, tubofleks CEVI in 10 cm široko MREŽO za fasado, nerjavečo. Tel.: 70-211 8422 Prodam suhe DESKE za napušč (pobjon). Srednja vas 39, Šenčur 8423 Prodam 1 leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Mesec, Šenčur, Mlakarjeva 13, tel.: 41-114 8424 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. So-klič. Selo 22, Bled 8425 Prodam novo žensko KOLO in otroško STAJICO. Ul. Lojzeta Hrovata 9, stanovanje 22, Planina II, Kranj 8426 Prodam dobro SLIVOVKO. ZASIP. Sebenje 50, Bled 8427 1 kub. m. suhih mecesnovih PLOHOV, debeline 6 cm, prodam. Breg 58, Žirovnica 8428 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO simentalko. Alojz Gunde, Gorica 3, Radovljica 8429 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev in BIKCA, starega 15 mesecev. Pipanova 38. Šenčur 8430 Prodam več plemenskih OVC. Tel.: 064-60-956 8431 Prodam 2 PRAŠIČA, težka okoli 300 kg. Franc Troha, Poljče 9. Begunje na Gorenjskem 8432 Prodam smrekove DESKE, PLOHE. PUNTE TER ODRE za fasado. Lusko vec, Strahinj 47, tel. 064-47-412 8433 Prodam enofazni MOLZNI STROJ nacional. Suha 9, Kranj 8434 Prodam GARAŽO (Induplati Jarše) za Z-101. Naslov v oglasnem oddelku 8435 Prodam trajnožarečo PEČ EMO 6. Zglasite se pri Ugrinu Petkovič. Koroška c. 53. Kranj 8436 Prodam dve mladi KRAVI s teleti in BIKCA (odstavljena), simentalci. 8437 dva Sp- Brnik 70 Prodam 200-litrski HLADILNIK. Nedjelko Gale, Gorenjskega odreda 18, Kranj 8438 Prodam DRVA. Hrastje 51, Kranj 8509 Ugodno prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje »Ferrotherm« z vgrajenim bojlerjem, 40.000 ccal/h. Telefon 23-486 ✓ 8439 Prodam ŽENSKO KOLO na 5 prestav. Telefon 50-587 8440 Prodam GRADBENI LES. Ljubno 78. Podnart 8441 KUPIM VOZILA Kupim rabljen, dobro ohranjen 100-litrski BETONSKI MEŠALEC. Naslov v oglasnem oddelku. 8305 Kupim PSA — čuvaja — mladiča, srednje-velike pasme. Telefon 40-088 8306 Kupim POHIŠTVO »Meblo E program«, barva — bela-peak. Naslov v oglasnem oddelku. 8307 Kupim 25 levih in 25 desnih zaključnih rdečih STREŠNIKOV s posipom. Milan Markič, Zg. Duplje 16 8308 Nujno kupim PREGRADNI BLOK. ši rine 12 cm. Sp. Veterno 3. Tržič 8442 Prodam osebni avto VW 1200. Tavčar, Stara loka 22, Škofja Loka. Poceni prodam ZASTAVO 750, pločevina obnovljena. Smrkolj, C. JLA 27, Kranj, tel. 27-566 8228 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Voklo 47, Šenčur 8309 Prodam ZASTAVO 750, letnik november 1976. Šenčur, Partizanska 23 8310 Prodam ZASTAVO 101 konfort. Jetnik 1980, prevoženih 33.000 km. Ogled v petek in soboto. Zdravko Rodič, Jaka Platiše 1, Kranj — Planina II. 8311 Prodam VVARTBURG, letnik 1974. registriran do aprila 1984. Ostoja Milo-ševič. Janeza Puharja 2, Kranj 8312 • FIAT 126 P, oktober 1980 prodam. Ohlak, Oprešnikova 16, Kranj tel 25-798 8510 Prodam osebni avto SUNBEAM 1300 L, letnik 1976. Tone Jenko Ze Bitnje 115 Prodam SIMCO 1100, za 78.000 din Bife ŠTEFE, Golnik 25, tel. 57-014 8313 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Kranj, Tekstilna 7 8314 Ugodno prodam vlečno K U U KO za ford taunus 1,6 L ter betonsko MREŽO, premera 10 x 2000 x 6000. Potočnik, Struževo 47, Kranj 8315 Prodam avto R-4 TLS, letnik 1978. Justin, Partizanska 43, Škofja Loka 8316 Poceni prodam avto ZASTAVA 101. letnik 1973, prva registracija 1976. Lju-bomir Agatič. Cesta na Loko 9 (Traj-bah), Tržič 8317 Prodam ZASTAVO 750 special, letnik december 1977, prevoženih 36.000 km. Informacije popoldan po tel. 23-776 — Kranj 8318 Prodam AMI 8 break, letnik 1976, registriran do 28. 7. 1984, dobro ohranjen, malo vožen, 80.000 km. Cotelj, Čopova 1, Lesce 8319 Prodam SPAČKA, prva registracija 1976, registriran do novembra, cena 4,2 sm in zamenjam VW — GOLF za FORD FIESTO. Ankerst, Brezje 3 8320 Ugodno prodam novo TOVORNO PRIKOLICO. Ogled možen vsak dan. Mirni Vrbica, Trboje 29, Kranj 8321 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1977. Rupa 36/B, tel. 21-533 8322 Prodam tovorni avto MERCEDES 1113, letnik 1974, kasonar in kason za 1113 ter osebni avto OPEL REKORD 1700 tip D. Luže 60, Šenčur 8323 Prodam ZASTAVO mediteran. Bra-jič. Zlato polje 2/A, Kranj 8324 Prodam ZASTAVA KOMBI 850 AK, prevoženih 9.000 km. Telefon 24-457 8325 Prodam VW variant po delih. Zupan, Jezerska c. 93/D, Kranj 8326 Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Ša-farič, Janeza Puharja 8, Kranj 8327 Prodam LADO 1200, leto proizvod nje 1972, zelo dobro ohranjeno, registrirano za celo leto, z boni za 5 mesecev. Petar Stojkovič, Pševska c. 1, Stra-žišče. Kranj ' 8328 Ugodno prodam JAWO 350 cem, letnik 1983. Ogled od 18. do 20. ure. Gorice, Gostilna Oman 8329 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Pantelič, Vrečkova 11/1-, Kranj 8330 Za Z-101 ugodno prodam vlite obroče z gumami, dimenzije 175. Erhatič, tel. 21-826 popoldan 8331 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, cena 16,5 SM. Dukič, Kranjska.29. Šenčur 8332 OPEL KADETT, starejši letnik, registriran celo leto, ugodno prodam. Igor Hafnar, Sr. Bitnje 91, Žabnica 8333 Prodam ZASTAVO 101 z dodatno opremo, letnik november 1974. Čedo Vučenovič, Proletarska 6, Tržič 8334 Kupim tovorni avto ZASTAVA. Telefon 24-970 8335 Prodam ZASTAVO 750, registrirano za celo leto, ter moško novo KOLO. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor 8336 Prodam EORD TAUNUS karavan, dobro ohranjen, letnik 1976. Telefon 77-632 od 20. do 22. ure 8337 Prodam motor PONY EXPRESS, dobro ohranjen. Luznar, Mošnje 25, tel. 74-345 — Radovljica 8338 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Zvone Mulej, Savska 34, Lesce 8339 Prodam avto TAM 5000, vozen. Gra-hovše 21, Lom, Tržič 8340 Prodam R-12, letnik 1974. Telefon 24-453 8341 Poceni prodam FIAT 850 special. Zupane, Podblica 19, Zg. Besnica, tel. 28-861 — int. 23-33 dopoldan 8342 Prodam AUDI 60 L, letnik 1970. Ogled v soboto in nedeljo od 14. do 18. ure. Pirker, Stošičeva 5, Kranj 8343 Prodam dobro ohranjen R-12, prva registracija 1977. Telefon 064-50-192 8344 PEUGEOT 304, letnik 1972, prevoženih 80.000 km, prvi lastnik, garažiran, ugodno prodam. Telefon 064-62-629 8345 R-4, letnik 1976, cena 9 SM, prodam. Telefon 064-60-851 8346 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1969. Bogdan Žaberl, Kropa 3/B 8347 ZASTAVO 101, letnik 1973, z italijanskim motorjem, prodam. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Marko Fabjan, Štrukljeva 22, Radovljica 8348 Prodam ZAPOROZCA, letnik 1976. Škrjanc. Cerklje 242 8349 SAAB 99 L, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon 064-82-870 dopoldan 8350 Prodam obnovljenega »UČKA«, starejši letnik. Želko Aleksič, Begunjska c. 27. Tržič, Bistrica 8351 • Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1974. Pavlin, C. 1. maja 61, Kranj 8352 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjeno. Milan Čadež, C. revolucije 1/B, Jesenice 8353 Prodam MINI PONY EXPRESS in ZVOČNIKA hi-fi 2 x 70 W. Štular, Zg. Bitnje 139, Žabnica 8354 WARTBURG, november 1974, ugodno prodam. Telefon 061-557-719 po 16. uri 8355 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, neregistrirano, vozno. Hrastje 82, Kranj 8356 Ugodno prodam R-10. Bodlaj, Zvirče 25. Tržič 8357 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. In-, formacije po tel. 27-815 8356 Prodam ZASTAVO 750 l tehnični pregled aprila'jN1 Ogrizek, Gregorčičeva 20 T1 PONY EXPR£^ 8. do 12. ure ^ Najboljšemu ponudniku i dam »E1ČKA«. Franc Z.ut Žirovnica Prodam 26-670 od Za AUSTINA 1300 kupiv levi blatnik in prage. Stan 21-905 AUDI 60, dobro ohranjen, »a* nim motorjem, prodam J 064-79-493 po 18. uri, Kropa66 Avto TALBOT SAMBO LS TOR MZ 250 ETZ, letnik 1983.1% prodam. Informacije v sobo.o ,\ 77-779, Rečiška 14. Bled K, 26. AVGUSTA 1983 "Ns, odam R-4 (katrco), letnik 1970, ku-[»lirano Frant Babic, Brezje 6 8486 1973, 3< odam ZASTAVO 101, letnik %fctnrano do maja. Ivan Ambrožič, iea 12. Zg. Gorje 8487 V odam ZASTAVO 750, letnik 1977. Bk. Britof 209, Kranj 8468 odam ZASTAVO 101, letnik 1978. rmacije popoldan po tel. 75-816 — vljica, Maistrova 5 8489 original FIAT 125 prodam dva _ja blatnika, nova. garnituro elek-»h kablov za volan ter zavorne če-, vse novo. Mandelc F., Mlinska _ B"ed 8490 »odam novo PONY KOLO z veliki-ilesi. Telefon 25-757 po 15. uri 8491 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE .15. STRAN QL k8 Oddam SOBO dvema dekletoma in PRODAM rebec MREŽO za fasado. 40 m. Tekstilna 9. Kranj 8493 OBVESTILA MONTIRAM vse vrste stropnih in stenskih OBLOG. Telefon 25-586 8173 Izvajam vse vrste TESARSKIH DEL. Informacije po tel. 064-26-211 Obveščamo cenjene stranke, da je PEKARIJA v Šenčurju spet odprta. 8495 GRADBENO-ZIDARSKA dela vseh vrst vam izvršimo, po ugodnih cenah. Manjša dela takoj naredimo. Telefon 061-340-447 ali 347-427 8496 SNOVANJA ZAPOSLITVE Omenjam 4-sobno STANOVANJE z »m z enakovrednim v Medvodah ali Snji okolici. Naslov v oglasnem od-u 8244 Iddam GARSONJERO dvema štu-Itkama. Emil Stern, Pot na Jošta 24, ■ 8362 fcern ogrevano SOBO s kopalnico Božnostjo kuhanja, ali GARSONJE-v Kranju. Marička Štiglic, Florjan 2 Gornji grad 8363 tembra oddam najboljšemu po-iku delno opremljeno GARSO-0 (28 kv. m. telefon), na Planini, ra: Nekaj predplačila 8364 llad fant išče SOBO v Škofji Loki okoiici. Možna pomoč v gospodinj-Naslov v oglasnem oddelku 8365 »vosobno STANOVANJE v Kranju, Itneta dve samski dekleti. Telefon popoldan 8366 ^^■lajša družina iz Kranja, z dvomu * koma, išče za dobo 3 let STANO-NJE, lahko tudi staro HIŠO, v Kra-ali okolici. Po dogovoru nudimo tu-Ijij^omoč v gospodinjstvu. Ponudbe $ Jifro: Mirni in pošteni 8367 ^ amenjam enosobno STANOVANJE ^ kv. m) s centralnim ogrevanjem za pobno ali trisobno na Zlatem polju no^ Vodovodnem stolpu. Ostoja Miloše-Janeza Puharja 2, Kranj 8368 Skofji Loki zamenjam sončno tri-STANOVANJE za manjše. Po-pod: Ali prodam 8369 Uetni moški, zaradi zaposlitve, Ti bo iice SOBO v Kranju. Telefon V.' *1 - Šifra:Uslužbenec 8370 liji apim dvo ali trisobno STANOVA v Radovljici ali v Kranju (Zlato , Sorlijevo naselje). Plačilo gotovi-— kredit. Možnost selitve poleti \ M Ponudbe Pod: Do 70 kv. m 8371 * udentki iz Primorske iščeta od ok-VV i dalje ogrevano in opremljeno jI"" D $ souporabo kopalnice. Marjana to]* Ifcič. Istrskega odreda 9, Divača iri 8372 lk;W» študenta — dijaka, nekadilca, Zaposlim DELAVCE v ključavničarski stroki z znanjem varenja. Repovž, Strahinj 34,.tel. 47-409 8383 Takoj zaposlim KV ročnega ORODJARJA, redno ali honorarno. Telefon 40-050 8384 FRIZERSKO pomočnico (dobro moč), z nekaj prakse, takoj sprejmem. FRIZERSKI SALON PIRC Slavka. Kranj, Cankarjeva 8 8385 Mlad fant, prost vojaščine, trezen, takoj dobi delo. Izdelovanje MESNIH IZDELKOV, Jože MLINARIC, Železniška i, Lesce 8386 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 8494 PRIREDITVE 1 tirnem na STANOVANJE. Soba Ivana, v bližini smučarske tekaške Nudimo možnost uporabe teka-i smuči. Kuratova 28, Kokrica, 8373 ejši moški išče STANOVANJE in jam za PARCELO. Ponudbe : Nujno 8492 PLES na vrtu hotela JELEN je vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. Igra skupina MODRINA 8055 V SOBOTO, 27. VIII.. ob 20. urj ste vabljeni v ŽELEZNIKE na PLES ob bazenu. Igra skupina TRGOVCI. 8497 Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO, ob 19. uri na PLES ob ZBILJSKEM JEZERU, v NEDELJO, ob 16. uri pa na veliko VESELICO v PREDDVOR 8498 GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR priredi v SOBOTO, 27. 8., ob 19. uri zabavo s PLESOM, v NEDELJO, 28.8., ob 17. uri pa veliko VRTNO VESELICO. Obakrat bogat srečolov in kegljanje za srnjaka. VABLJENI! 8499 OO ZSMS GRAD-DVORJE prireja 11.9.1983 POKALNI TURNIR v MALEM NOGOMETU na igrišču v DVOR-JAH. Prijave pošljite na naslov: Hudo-bivnik, Dvorje 39, ali osebno do 3.9. 1983 8500 Ansambel JEVŠEK igra v SOBOTO v SELCIH na igrišču 8501 GASILSKO DRUŠTVO BITNJE pri Kranju praznuje v SOBOTO, 27. 8., ob 19. uri in v NEDELJO, 28. 8. 1983, ob 15. uri 55-letnico svojega obstoja. Po programu bo v soboto organizirano srečanje gasilcev OGZ Kranj, nato pa ples ob zvokih kvarteta JURČEK. V nedeljo bo svečana prireditev z razvitjem pionirskega prapora, predstavitev obratovanja nove črpalke, nato pa velika vrtna veselica, na kateri igra ansambel IVANA RUPARJA. K udeležbi vabijo gasilci! 8502 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda JANEZA NAGLICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za pomoč v bolezni sosedama Anici Mubi in Miri Grm. Iskrena zahvala tudi govorniku ob odprtem grobu in praporščakom KS Čirče, dr. Novaku in dr. Lesko-varjevi za nesebično pomoč v času bolezni, duhovščini za ganljivo opravljen pogrebni obred in pevcem DU za žalostinke 1 VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Čirče, Mlaka. 19. avgusta 1983 POSESTI GARAŽO vzamem v najem, najraje v okolici Vodovodnega stolpa. Telefon 22-419 8374 Prodam dvostanovanjsko HIŠO ali zamenjam za manjšo. Tine Blažir, Zg. Bitnje 174 8375 ZAZIDLJIVO VIKEND PARCELO pri Cerkljah zamenjam za zazidljivo vikend PARCELO na Jezerskem. Ponudbe pod: Sončna lega 8376 Kupim ZAZIDLJIVO VIKEND PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Lega in cena 8377 Za 1 leto oddam GARAŽI v Vrečkovi ulici in Dražgoški ulici za 18.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 8378 Najboljšemu ponudniku prodamo novo stanovanjsko HIŠO blizu Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku 8379 Kupim starejšo HIŠO v okolici Tržiča. Plačam v devizah. Križe 75 (Kera-novič) 8380 ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO na relaciji Bled—Ljubljana kupim. Ponudbe pod: Gorenjska 8381 HIŠO, enonadstropno, novo, 9xli, podkleteno, garaža, vrt, v Kranju, zamenjam za HIŠO v Kranjski gori, Bledu, v toplicah ali ob morju. Šifra: Zamenjava 8382 IZGUBLJENO 21.8.1983 sem okrog 20.30 izgubil PLANINSKI KLOBUK z značkami od avtobusne postaje Kranj do centra mesta. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne. Telefon 061 311-122 - int. 39 ali 59 (Kavčič) 8503 POZNANSTVA Priden in pošten fant (28/180), z dobro službo, nekadilec in nealkoholik, želi spoznati resno in odkritosrčno dekle z domom ali mehanizirano kmetijo, v ravninskem predelu Gorenjske, zaradi poroke. Ponudbe pod: Spoštovanje in ljubezen 8504 OSTAIO V VARSTVO vzamem otroka (Vodovodni stolp). Telefon 25-909 8505 Iščem INŠTRUKTORJA za kitaro. Naslov v oglasnem oddelku. 8506 Iščem ZIDARJE za izdelavo ometov, Kranj, Jezerska c. 120 8507 Iščem prostor za gostilno na Jesenicah a'; kjerkoli do Bleda. Pero Džever, Titova 47, Jesenice 8508 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Preddvor, PC Britof od 8. do 20. ure, SP Šenčur, PC Bitnje od 8. do 18. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikate sa Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom Slednja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, Klemen-ček Duplje in Krvavec Cerklje od 8. do 20. ure, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 8. do 14. ure. V nedeljo pa bodo dežurne naslednje prodajalne: . TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 11.30 ure, Krvavec Cerklje od 7. do 11. ure, Naklo v Naklem od 8. do 12. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. Tozd maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ Mercator, Bistrica 14, Mercator, Trg svobode 21 in KŽK, Trg svobode št. 16 ti m Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete TEREZIJE ŠENK roj. TRAVEN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje in mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Sajevicu in dr. Mencingerju, pevcem za ganljive žalostinke, govorniku za besede ob odprtem grobu ter g. župniku. Hvala tudi sodelavcem iz Iskre TOZD TSD in TOZD Števci ter delavcem Kokre — Globus VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ZALUJOCl: mož Lojze, hčerke Cirila, Marija in Nada ter drugo sorodstvo Hotemaže, 16. avgusta 1983 , ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice HELENE KENDA roj. VOLC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kiklu, sosedi Albini Roblek, delavcem DO Elektro Gorenjske, LB TBG PE Tržič in Save Kranj. Prisrčna hvala g. župniku iz Bistrice, godbi iz Kranja in pevcem iz Tržiča za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo tako številno pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Tržič, Kranj, 22. avgusta 1983 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica JANKA POGAČNIKA Poznikovega iz Brd pri Radovljici se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, govorniku in vsem iz tovarne Almira, pevcem bratov Zupan ter g. župniku za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mama, brat Stane in sestra Marica z družino Brda, 21. avgusta 1983 ZAHVALA i Ob boleči izgubi našega dragega tatija KARLA DROLA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi za poslovilna govora KS Podnart in ZZB NOV, pevcem in duhovniku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podnart, 16. avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega brata ANTONA KRŽIŠNIKA upokojenca in posestnika s Hlavčih njiv št. 7 se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke, zdravstvenemu osebju ZD Gorenja vas in vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. ŽALUJOČI: sestri Reza in Angela ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega STANETA MAJSTOROVIČA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vsem prijateljem in sodelavcem za pomoč v težkih trenutkih, Bolnišnici Jesenice in Kliničnemu centru za zdravljenje, vsem ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! Žena Danica, sinova Blaž in Uroš, mama, brat, sestri z družinama in drugo sorodstvo Lesce, 15. avgusta 1983 GLASOVA ANKETA V Kranju republiško traktorsko tekmovanje Zlato polje bo dalo nove prvake S preskusom teoretičnega znanja se bo danes popoldan pričelo v Kranju 27. republiško tekmovanje traktoristov in 11. tekmovanje mladih zadružnikov in kmečkih žena iz vse Slovenije. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri dopoldan s spretnostno vožnjo ter z oranjem na Zlatem polju. Kranj — Traktorska tekmovanja so del izobraževanja kmetov in delavcev, zaposlenih v kmetijstvu, kot tudi del skupnih prizadevanj za boljšo obdelanost zemlje in večje količine doma pridelane hrane. Med udeleženci tekmovanj je iz leta v leto več mladih, kar potrjuje, da se povečuje zanimanje za kmetovanje, in daje upanje, da bomo uresničili smele kmetijske načrte. Na letošnjih 11 območnih tekmovanjih po vsej Sloveniji je sodelovalo blizu tisoč mladih zadružnikov in zadruž-nic, poklicnih traktoristov in združenih kmetov. V Kranj, kjer bo republiško tekmovanje, bodo prišli le najboljši med njimi. Na Zlatem polju bodo odločili, kdo bo zastopal Slovenijo na zveznem tekmovanju od 23. do 25. septembra v Tuzli. Peko 70 traktoristov iz vse Slovenije se bo že danes popoldan pomerilo v teoretičnem poznavanju traktorja in njegovega motorja, ostalih kmetijskih strojev in priključkov, agrotehničnih ukrepov, prometnih pravil in samoupravljanja. Tekmovalci si bodo po končanem preskusu ogledali parcele na Zlatem polju in pripravili traktorje za oranje, zvečer ob 19. uri pa bo v prostorih Gorenjskega sejma otvoritev tekmovanja in slavnostna akademija. Jutri, v soboto, ob 9. uri se bo pričel praktični del tekmovanja na Zlatem polju — spretnostna vožnja z eno- ali dvoosnb prikolico ter najpomembnejši del, ki prinaša tudi največ točk, oranje do določene globine. Komisija bo ocenjevala odpiranje in polaganje brazde, slog oranja, podoravanje plevela in ostalih rastlinskih ostankov, zaključek oranja in razor, začetek in konec brazde in splošen izgled parcele. Če bo v soboto deževalo, bo praktični del tekmovanja v nedeljo dopoldan. V času, ko bo Kranj gostil najboljše slovenske traktoriste in orače, bo v domu učencev Ivo Lola-Ribar razstava fotografij na temo »Zemlja — hrana«. Pripravil jo bo Foto kino klub Janez Puhar. Astronavtično in raketno društvo Kranj pa bo med tekmovanjem izstrelilo nekaj pro-titočinih raket. Tekmovanje v Kranju prirejajo Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije — kmetijsko tehnična komisija, Republiška konferenca ZSM Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. Pokrovitelj je Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, pri izvedbi tekmovanja pa bodo sodelovali tudi člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske. C. Zaplotnik v___( V septembru konjeniški praznik na Brdu Razstava haflingerjev in sedem dirk 3. in 4. septembra bosta na Brdu zanimivi konjeniški prireditvi: v soboto bo prva slovenska razstava haflingerjev in v nedeljo dve galopski dirki ter pet kasaških, med njimi tudi osrednja »Spominska dirka maršala Tita«. BRDO — Ljubitelji konjeniškega športa in konjereje bodo v začetku septembra zopet prišli na svoj račun. Pisan spored prireditev, ki so jih pripravili Konjeniški klub in Hejni center Brdo ter Biotehniška fakulteta — tozd za veterinarstvo, obeta pravi konjeniški praznik. V soboto, 3. septembra, bo prva slovenska razstava haflingerjev, vsestransko uporabnih konj — za šport in rekreacijo, gospodarske namene in potrebe splošnega ljudskega odpora. Razstava bo prikazala dosežke reje v štiriletnem obdobju, ko smo iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije uvozili 121 brejih kobil in nekaj žrebcev ter ob tem sprejeli v rodovnik tudi 27 kobil domače reje. Razstavljenih bo 61 nad eno leto starih haflingerjev. V posebni skupini bodo predstavili uvožene plemenske kobile, uvožene kobile, ki se odlikujejo z visoko plodnostjo in so doslej še vsako leto dale po enega žrebe-ta; poleg teh pa tudi tri- in štiriletne domače kobile. Močno bodo zastopane tudi skupine, v kateri bodo eno- in dvoletni ter plemenski žrebci domače reje. Razstavljene konje bo ocenjevala tričlanska komisija, sestavljena iz strokovnjakov iz Jugoslavije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Najboljšim bodo podelili priznanja. Razstavo bo dopolnil še praktičen prikaz vsestranske uporabnosti haflingerja — v vpregi, pri jahanju in nošenju tovora. Pri tem bo sodelovala tudi planinska enota JLA. V nedeljo dopoldan pa bo še predavanje (spremljano z diapozitivi) z naslovom »Cilji v reji haflingerja pri nas in v svetu«. Konjeniški praznik se bo nadaljeval v nedeljo popoldan s sedmimi dirkami. V središču pozornosti bo tretja »Spominska dirka maršala Tita«, v kateri bo nastopilo 13 najhitrejših 3 do 12-le-tnih kasačev iz vse Jugoslavije. Med njimi bo tudi dvakratna zmagovalka Brda in doslej najhitrejša v zgodovini konjeniškega športa v državi, vsem dobro poznana Fegrina. Ta bo tudi na tretji spominski dirki glavni fovorit. Tega se zaveda tudi njen lastnik Alojz Slavič, ki je že pred časom dejal, da bo veliki pokal pustil Brdu, četudi bi njegova kobila še tretjič zapored zmagala. Poleg osrednje dirke, posvečene velikemu ljubitelju konj in zagovorniku konjeniškega športa in konjereje, pokojnemu predsedniku Titu, bodo v nedeljo na Brdu še štiri kasaške dirke. Za konec bosta prvič pri nas na sporedu dve galopski dirki — prva za haf-lingerje in druga za polnokrvne konje. Med posameznimi dirkami bodo predstavili haflingerje, ki bodo v soboto najbolje ocenjeni na razstavi, ter plemensko čredo Rejnega centra Brdo. C. Zaplotnik S prostovoljnim delom in prispevki ter pomočjo občinske gasilske zveze v krajevni skupnosti Javorje-Zapreval obnavljajo gasilski dom v Javorjah. Dokler ne bo obnovljena šola, bodo v njem imeli pouk, da se šolarjem od prvega do četrtega razreda ne bo treba vozili v šolo v Poljane. — Foto: L. B. Mednarodna revija etnoloških in ekoloških filmov Kranj — Interfilm iz Kranja, ki vsako drugo leto organizira mednarodni festival športnih in turističnih filmov — prihodnje leto bo to že jubilejni deseti — pripravlja letos mednarodno revijo etnoloških in ekoloških filmov. Glavna prireditev bo od 4. do 8. oktobra v Kranju, festivalske reprize pa v nekaterih slovenskih krajih kot na primer v Ljubljani, Celju, Mariboru in podobno. Zamisel o taki mednarodni filmski prireditvi se je rodila že lani, ko so producenti za turistični del festivala prijavili nekatere zelo zanimive filme z etnološko ali ekološko tematiko. Povezava obeh žanrov na kranjski prireditvi tudi ni naključna. Oba žanra se vsak na svoj način posvečata ohranjanju življenja, narave in tradicij in zato se tudi dopolnjujeta. Etnološki filmi nam kažejo, kakšno je življenje bilo in kakšne in kje so povezave s sodobnostjo, z zdajšnjimi navadami ljudi. Ekološki filmi pa prikazujejo škodljive posege v naravo na eni in včasih uspešne in drugič spet neuspešne poskuse ohraniti naše okolje na drugi strani. Odziv filmskih producentov na kranjsko revijo je velik. Več kot 50 prijavljenih filmov iz 16 držav kaže, kako živi in odmevni sta obe filmski zvrsti v svetu. Med prijavljenimi filmi je zaenkrat največ jugoslovanskih, na drugem mestu pa so ZDA z osmimi filmi. Sredi septembra bo selekcijska komisija, ki jo sestavljajo Stanka Godnič, Marjan Maher in dva strokovnjaka etnolog Naško Kri-žnar in ekolog Miloš Polič, izbrala filme za tekmovalni program. Poleg filmske prireditve pa pripravlja Inter film v času manifestacije v Kranju tudi posvetovanje jugoslovanskih strokovnjakov na temo »Ekologija v industriji«. Več kot deset referentov bo s svojimi študijami poskušalo osvetliti ekološke probleme voda, zraka in hrupa. Prireditelji iskreno upajo, da bosta obe prireditvi, tako filmska revija kot samo posvetovanje kvalitetni in da bosta uspeli pritegniti veliko gledalcev in sodelujočih na posvetovanju. Vlaki bodo ustavljali pod Joštom Jošt — Od četrtka, 1. septembra, bodo na novi železniški postaji Jošt pri Kranju začeli ustavljati vlaki. Mesečne, delavske in dijaške vozovnice bo mogoče kupiti na kranjski železniški postaji, ostale pa na vlaku. Kdaj bodo na postajališču Jošt ustavljali vlaki? Za smer Ljubljana so odhodi naslednji: Jošt 5.25 — Kranj 5.54 — Ljubljana 6.25; Jošt 6.44 — Kranj 6.47 — Ljubljana 7.18; Jošt 7.54 — Kranj 7.57 — Ljubljana 8.36. Za smer Jesenice pa bodo vlaki vozili takole: Kranj 13.52 — Jošt 13.54 — Jesenice 14.38; Kranj 15.56 — Jošt 15.59 — Jesenice 16.38. Utonil v Bohinjskem jezeru Bohinj — V ponedeljek okrog poldneva se je v bohinjskem jezeru utopil Aleksander Furlan, star 21 let iz Sežane. Ob bohinjskem jezeru je s prijateljico preživljal počitnice. Ko je v ponedeljek plaval iz fužinarskega zaliva proti počitniškemu domu RSNZ je iz neznanega vzroka potonil, čeprav je bil dober plavalec. V globoki vodi jezera sta ga našla potapljača DPD Bled. Pogin rib v Bodovljščici Bodovlje — V ponedeljek so poginile ribe v spodnjem toku potoka Bodovljščice. V OZD Termika Bodovlje sta tega dne začeli obratova: ti dve kopalni peči, ki jih hladi voda iz Bodovljščice. Voda, ki se je zlivala nazaj v potok je bila prevroča, saj je bila njena temperatura 55 stopinj celzija. Vsi vzroki in krivci za dogodek še niso znani. Poginilo je približno 50 postrvi, škodo pa ocenjujejo na 17.000 dinarjev. V. Primožič Prvič v šolo Škofja Loka — Le še slab teden in šolska vrata se bodo odprla. Šolarji že pripravljajo šolske torbe, knjige, zvezke, barvice. Posebno skrbni so pri tem delu tisti, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag. Mala šola je za njimi in negotovi čakajo kako bo, ko bo treba več ur sedeti v šolskih klopeh, pisati, risati, brati in računati. Tudi popoldnevi ne bodo več le za igro, saj bo treba napisati domačo nalogo, se naučiti pesmico. Starejši vrstniki jih bodo posmehljivo gledali in jih zmerjali s prvčki. Starši, babice, tete in drugi sorodniki bodo ponosno gledali svoje prvošolčke in občudovali njihovo moč, ko bodo proti šoli odnesli težko šolsko torbico. Goran Šiftar je star šest let in pol in se že veseli šole: »V mali šoli mi je bilo všeč in sedaj težko čakam, da grem v pravo šolo. Najbolj se veselim, ker se bom naučil pisati in brati. Nekaj črk že poznam, tako da se že znam podpisati. Tudi pisanja domačih nalog se ne bojim, niti učenja. Šolske potrebščine imam že vse. Imam torbo, na kateri je avto in v njem pes, veliko zvezkov in knjige. Rad bi postal vojak.« Teja Prašnikar je stara sedem let in bi rada postala medicinska sestra: »Vse šolske potrebščine imam že pripravljene, le copate in flumastre moramo še kupiti. Nekaj črk že poznam, tudi računati že znam malo. Ravno sedaj Požari VNELA SE JE OTAVA Križna gora — V torek dopoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, last Rudolfa Jurčiča na Križni gori nad Škofjo Loko. Jurčič je krmil živino, ko je opazil ogenj na podu pod otavo. Najprej ga je skušal pogasiti sam, vendar se je ogenj razširil in uničil celoten zgornji del gospodarskega poslopja, električni motor za rezanje koruze, ter približno 35 ton sena in otave. Ob pomoči domačih in va-ščanov so rešili živino, siloreznico in puhalnik. Vzrok požara je samovžig otave, ki ob vskladiščenju ni bila dovolj suha. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Škofje Loke in GD Stara Loka. Škode je za približno 1.000.000 dinarjev. STRELA UDARILA V STREHO Mrzli vrh — V ponedeljek popoldne je strela zanetila požar na gospodarskem poslopju Antona Seljaka iz Mrzlega vrha. Kljub gašenju gasilcev PGD Žiri, Račevo in Dobračeva, ter pomoči sosedov je poslopje pogorelo. Uspeli so rešiti le živino. Gmotna škoda po oceni znaša 100.000 dinarjev. OGENJ ZARADI UDARCA STRELE Sr. Bitnje — Med ponedeljkovo nevihto je strela udarila v gospodarsko poslopje Janeza Križaja v Sr. Bitnju. Pogorelo je ostrešje poslopja, približno 50 ton mrve in okoli tri tone cementa. Živino, kmetijske stroje in poljske pridelke so rešili, gmotno škodo pa ocenjujejo na 1.500.000 dinarjev. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Kranja S sode^vanjem PGD Žabnica, Bitnje in Stražišče. i se z mamico učiva m» ure. Kako bo v šolf sTm?? bo zamenjati s siin^ Sanel Midžan je star sea pol in pravi, da se tudi it \ šole: »Tudi meni so starši i kupili za šolo. Najbolj všei rjava šolska torba, na ka slika konja in Indijanca. V $ najbolj veselim pisanja, rad naučil dobro pisati, čeprav i daj poznam več črk. Tudi ti že znam -malo, pa tudi m poznam. To me je nauca Rad bi postal avtomehanik.1 ZARADI NEPAZLJIVOSTI ZAGOREL GOZD Črni potok — V torek; zagorel gozd v vznožju bližini Črnega potoka m njami in Drago. Požar je i neznanec, ki je v gozdu« ril smrekove veje. Pri kui je ogenj razširil ob robu | zajel 200 kvadratnih metrov, ne površine. Ogenj so pogani silci GD Begunje. Za neznaau] rilcem še poizvedujejo. POGOREL ČEBELNJAK Zg. Bitnje — V torek zagorel čebelnjak Marki M njaka v Zg. Bitnjah. Na pod čebelnjaka so bile shranjeni in laki, med katerimi je pni samovžiga. V panjih je bileftq set čebeljih družin, ki uspeli rešiti. Požar so pogMi silci iz GD. Zg. Bitnje in M gasilci iz Kranja. Po ocenaksj gmotna škoda 3.500 dinarjev POŽAR V »KAVKI« Kranj — V sredo ponoa relo v Kava bar galeriji-na Majstrovem trgu v kal je v torek pozno z«» zapustil lastnik Andrej ponoči pa se je, kot so' tovili, pregrel radijski ki je zanetil požar. Gn* je ocenjena na približno* narjev. Požar so pogasili gasilci iz Kranja. ZAGORELO V OSTREŠJI Hrušica — V sredo zveta« gorelo gospodarsko pos SLP, ki ga ima v najem«j i Koren iz Hrušice. Gonn: v ostrešju poslopja. Pogori di 5 ton mrve, skupno ^ ocenjujejo na 300.000 (h: Vzroka za požar še niso Požar so pogasili pokh $ Jesenic v sodelovanju s V šica.