Odmirajoči stari svet na Ižanskem
V sliki in besedi, podajam opis dveh še obstoječih poslopij iz približno sredine 18. stoletja.
toda kašče, ki so priključene hiši, so navad-no zidane iz kamna. Poleg žita in maščobe so ljudje nekoč shranjevali v kaščah tudi vso boljšo obleko. Često je stal v kašči tudi lesen pograd, ki je služil za ležišče. V kaS-čah so bili nepremični predali za žito, poleg tega pa na tleh še lesene deže, keblice za mast in koši (pletene posode za semena).
V preteklosti je bila kašča ena najvažnej-ših gospodarskih stavb. Bila je lesena in podkletena le, če je stala na nagnjenem terenu. Premožnejši gospodarji so imeli kašče grajene iz hrastovih plohov, revnejši pa iz »brunoja« - poldebel mehkega lesa. Te so v vogalih vezali v križ, konci so gledali čez stene. Vselej je kašča toliko dvignjena od tal, da je suha, zato stoji navadno na kamnitih podstavkih. Na teh iežita osnovna trama. Vanju je vcepljen širok podolžen tram. Na tega so položena obtesana, pa tudi neotesana polkrožna bru-na. Vogal osnovnega trama in dveh spod-njih in zgornjih brun moli iz stene. Nosilca ostrešja sta dva podolžna trama, ki štrlita čez steno do 80 cm. Ostrešje ima močan čop, grajeno je na »škarje« in ima podobno konstrukcijo kot vsa druga poslopja, le da je nekoliko višje, ker nad kaščo spravljajo seno. Vrata so sredi čelne strani. Podklete-ni del kašče je navadno pozidan iz neobde-lanega kamna tu je klet ali pa tudi prostor za spravljanje kolic in poljedelskega orodja. Velikost take enojne kašče je največkrat 2,5 x 4 m, višina strehe je 2 m. Čeio kašče je obito z deskami in ima v sredi vratca, skozi katera mečejo krmo na kaščo. Ome-niti moram, da je na Igu nekaj primerov, ko je kašča neposredno vezana na druga go-spodarska poslopja, največkrat na pod in svisli ali pa je tudi pod skupno streho s hišo,
Svinjski hlevi so bili nekoč samostojna poslopja, postavljena kje ob strani hiše ali pa tudi pred hišo blizu gnojiiča. Po kon-strukciji so bili preprosti. Osnovno kon-strukcijo so tvorile vezi — »panti«, ki so povezovale pokončne stebre s poprečnimi strešnimi tramovi, ki so bili iz rahlo ukriv-Ijenega lesa. Obiti z deskami so tvorili ste-no, ki se je v rahlem loku spuščala od konca strehe do vrha prednje stene. Dvokapna streha je bila na sprednji strani krajša. Prednja vrata — bavtara, se obračajo navz-ven in navznoter ter so služila za krmljenje, zadnja vrata pa za kidanje gnoja. Pogosto so bili starejši svinjaki grajeni iz obtesanih brun. Svinjak sta nosili dve legi, ki sta sloneli na večjih kamnih ali pa tudi na lesenih štorih. Na legah je bil pod. Osnov-no je tvoril brunast sklep. Bruna so v voga-lih vezana v križ. Spredaj je bilo vdelanih dvoje vrat, ki so se dvigala. S strani pa so bila še večja vrata za kidanje gnoja. Ostreš-je je povezano z zaklepom s pokončnim tramom ter s prečnimi tramovi »korenino«, »glaitnimi rokami« in »špero«. Obstajal je tudi tip svinjaka za bronastim ogrodjem z zunanje strani, kakršnega poznamo po širši oklici Iga. Dandanes takih svinjakov na tem terenu skoraj ni več. Sedaj so svinja-ki navadno že zidani (so), ponekod se drži-jo živinskih hlevov ali pa so celo v hlevih.
David Majnik