List št. 24.
Njega dni *).
Pod košato lipo, truden dela, Starček sivoglav praznuje, — Bila sveta je tiedelja — Svet sedanji premišljuje: Njega dni so časi bili — Zdihne — oh! pa so minili.
Res, ko mi smo fantovali, Kad' smo tudi vas hodili5 Ko neveste smo zbirali, Tud' smo kak policek spili — Ali spačen kot sedanji Vender ni bil svet nekdanji!
Lej! fantiča že bahača V ustih z okovano pipo, Kak ošabno se obrača, Suče pod sosedno lipo! Tega njega dni ni bilo Da bi pač se premcnilo!
In nečimerne dekline Išejo le v lišpu hvale, In za nos si fantaline Vodijo, ko b' se igrale. Njega dni je to scer bilo, Pa vunder ne s tako silo!
Kamor zdej oko ozre se Vse šumi in vse se sveti; Vsak na tuje statve nese, Kar doma bi znal imeti. Njega dni ni tega bilo, Oh, da saj bi spet minilo!
Ce kaj prosiš, se t' obljubi, Toda čakaj dopolnjenja!  — Vslišan redko  — čakaj, ljubi, Čakaj ti do konc življenja! S takim kruh a m se ne siti, Z upam le  — ni moč prebiti.
Slišiš! kako zvita kača Se ti hlini, perlizuje, Sladko se v obraz obrača Zad pa srečo spodkopuje. Tega njega dni ni bilo, Pa sej jih bo že minilo!
Ce beseda iz serca teče ,
In resnico bistro zlija,
Se že najde, kogar speče,
Ki jo v serd in čert zavija.
Tega njega dni ni bilo,
Dabispetsepogubflo!                                      
Nekdaj bilo mož beseda Porok je za kupe zlate,
*) Po željah nam od več strani naznanjenih: naj bi kratko-časni govor, s kterim je gosp. dr. A. zbor poslednje »besede« razveselil, v »Novicah« natisnili, ga podamo časti-tim bravcam z opombo, da ta govor je nekoliko prenare-jena in podaljšana pesmica, ki je v 2. tečaju »Novic« natisnjena.                                                                  Vred.
Zdej na štempeljne se gleda, Priče, križe in pečate. Tega njega dni ni bilo, Vse se vse je premenilo!
Hvalječ tako čase stare Starček od počitka vstane, Zlo ga žalost britka tare, Zadnji zdihljej pošlje na nje : Njega dni so časi bili, Oh! da spet bi se vernili!