V LfuhSJani» v četrtek 4. oktobra 1923. Poštnina pavšalirana* Leto I. - .. !*ö£amaii*a itewisica 1 Din. Štev. 207» T |n| | . .... ....... . | . .. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*- Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novostf-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Antanta obnovljena? dni se je razširjala po antantinem tisku sicer zelo razveseljiva vest, da je po sestanku g. Baidwina s francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem smatrati antanto obnovljeno. In vendar bi bilo preuranjeno, govoriti o tej »obnovi« brez tehtnega razmotrivanja dejstev. Resnica je ta, da nesporazum med Francijo in Anglijo še ni likvidiran. Spor je uglajen morda formalno, ne pa tudi idejno. Razdalje med Londonom in Parizom se je po okupaciji Po-ruhrja povečalo in doslej se ni posrečilo niti kakemu angleškemu ali francoskemu politiku, odstraniti glavno oviro prisrčnega razmerja med obema državama. Politika ptiča noja je bila v vseh časih najnevarnejša.. Na njenih posledicah je izdihnila pokojna Avstro - Ogrska, vso njeno bridkost pa je morala izkusiti Nemčija pa zasluženem polomu. Cernu bi si sugerirali, da je na zapadu vse v redu in da nam ni treba misliti na bodočnost Evrope, ker opravljajo ta posel za male narode veliki zaveznikf, M so za to pač najbolj upravičeni? Resnica je, da se bije med Francijo in Anglijo tiha borba za kontinentalno ravnotežje. Inzularna Britanija se pred vojno ni toliko zanimala za evropske zadeve, ker je imela mnogo opravka s svojimi kolonijami, zlasti z Indijo. Edino vprašanje, ki jo je obdajalo z nekolikim strahom, je bila nemška konkurenca in pa kolonijalna politika predvojne Nemčije. Versailleski mir je 1. 1919 otvoril novo razdobje. Evropska politika je krenila v povsem drugo smer. Francija pa ji je pritisnila pečat svojega hotenja. Opirajoč se na strašna pustošenja v severno - francoskih pokrajinah, je Francija igrala vlogo glavnega sodnika Nemčije. Ta moment je pa obenem izkoristila s plahim, pozneje pa vedno konkretnejšim poizkusom, izpodriniti Anglijo in njen upliv na kontinentalne zadeve. Prva praktična poteza, s katero je Francija prekinila solidarnost z Anglijo, je Ma okupacija Poruhrja. Z zasedbo osrčja in nemške industrije in rudarstva pa :e prišel razkol. Anglija je imela pred zasedbo ogromen profit: primanjkljaj na premogu, ki ga je trpela nemška industrija vsled reparacijskih dajatev, so nemški industrijski magnati krili za težke devize v — Angliji. V trenotku, ko je Francija stopila sama na nemška'tla, da si vzame, kar ji pritiče po versaille-ski pogodbi, je bila angleška trgovina s premogom občutno udarjena, poleg tega pa se je poostrila brezposelnost v Angliji, ki je — kakor znano — najbolj pereči socijalni problem Velike Britanije. Anglija ima svoje notranje težave. Na eni strani jo težijo socijalni problemi, na drugi pa kolonijalni. Kapitulacija Nemčije pa ji nalaga naravnost imperativno dolžnost, razčistiti glavno vprašanje kontinenta: reparacijsko vprašanje. Z njim se bavi konferenca britanskega imperija. In Baldwinu se je baš radi tega mudilo, spoznati mišljenje odigo-\*>mega činitelja Francije, g. Poincare-ia. Zdi se, da Anglija s trenutno argumentacijo Francije radi Poruhrja m zadovoljna. Reparacije in jamstva zahteva Francija po vsej pravici. Tega ji ne odreka niti Velika Britanija, ki ima o moči in razvoju politične Francije pač svoje nazore. Drugače pa je, če ima Francija politične cilje v zapadni Nemčiji. Tedaj se nasprotstva med Anglijo in Francija ne bodo dala premostiti Potom političnih južin odgovornih državnikov. Nemčija je storila napako, ko je računala na anglosaško intervencijo radi Poruhrja. Še večja bi bila napaka Francije, računati z brezbrižnostjo An-8Uje za evropska vprašanja. Britanski imperij se pripravlja za gospodarsko nadvlado nad Evropo. Ker ga v tem stremljenju moti politična koncepcija Povojne Francije, tiči v tem nepobitnem dejstvu slabost Velike antante. Mali na-fodi — in med te spadamo tudi mi — imajo mnogo razlogov, gledati bodoči razvoj te krize s podvojeno pozornostjo. Francotko-feškotlovai-tsa konvandja. Praga, 3. oktobra. (B) Predsednik Masaryk odpotuje dne 13. t. m. v Fariz, kjer namerava ostati dva tedna. V tem času bo podpisal v Parizu fran-cosko-Češkoslovaško vojaško in politično konvencijo. Narodna skupščina. konec bolgarske revolucije. Povišanje poslanskih dnevnic. — Zakon o taksah. — Za vzpostavitev ravnotežja v proračunu. Beograd, 3. oktobra. 3. (Z) Današnjo sejo skupščine je otvoril predsednik g. Ljuba Jovanovič, ob 9.30 dopoldne. Prečital se je zapisnik. Na to je predsednik naznanil, da je radikalni poslanec g. Uroš Desnica dal ostavko na poslanski mandat. Za tem se je pročitala vloga Jugoslovenske Matice v Splitu, ki je bila poslana narodni skupščini glede rešitve reškega vprašanja. Skupščina je na to začela razpravljati predlog administrativnega odbora o povišanju poslanskih dnevnic od 180 na 300 dinarjev. Klerikalni poslanec dr. Hohnjec se protivi temu predlogu in pravi, da je to povišanje preveliko. Zemljoradnik Voja Lazič izjavi, da povišanje sicer ni veliko, da pa bo on navzlic temu glasoval proti, ker gredo ti izdatki v breme države. Socijalist Nedeljko Di-vac pravi, da bo glasoval proti povišanju, ker se mora najpreje zasigurati življenska možnost uradnikom in invalidom. Predlog administrativnega odbora je bil potem z večino glasov sprejet. Nove dnevnice se bodo izplačevale od 1. oktobra dalje. Zbornica je prešla na to na dnevni red, im sicer najprej: izvolitev odbora za tolmačenje člena 30 zakona o sodnikih. Ta odbor je bil izvoljen po sporazumu med načelniki skupin. Kot druga točka dnevnega reda je prišla na vrsto razprava zakona o taksah. Poročevalec večine g. Kočič je čital poročilo večine, za njim pa sta gg. Vesenjak iin Lazič podala poročilo manjšine, nakar se je otvorila načelna razprava. Minister za finance g. dr. Stojadinovič je podal ekspoze, v katerem naglaša potrebo tega zakona in sicer posebno iz razloga, da se s tem zakonom izenači finančno zakonodajstvo za vso državo. Pristojbine so danes razmeroma nižje, kakor pred vojno. Naš proračun za prihodnje leto znaša 10 milijard in 324 milijonov dinarjev. Vladi je uspelo, da vzpostavi ravnotežje v proračunu, to pa na ta: način, da dobi 500 milijonov dinarjev iz neposrednih davkov, 300 milijonov di narjev iz monopolskih taks, 200 milijonov od zvišanja železniških cen, 100 milijonov pa iz povišanja postavk po tem zakonskem predlogu, skupno 1 milijardo 100 milijonov dinarjev. Na ta način se ne uvede nov davek, temveč se-le stabilizirajo naše finance. Minister prosi skupščino, da sprejme ta zakon. Za ministrom je govoril demokratski po- slanec Svetislav Gjorgjevič, ki je v jako dolgem govoru opozarjal na napake tega zakona. Zahteval je tudi, da se poenostavi postopek pri ločitvah zakona, da se take zadeve čim prej rešijo. Minister za vere g. dr. Janjič je izjavil, da je vlada že pripravila nov načrt zakona glede tega predmeta. Poslanec Gjorgjevič je izjavil v imenu svoje skupine, da bo glasoval proti. Zbornica je na to določila dnevni red za jutrišnjo sejo narodne skupščine. Na prvo mesto pride interpelacija poslanca Ivana Puclja na ministra pravde glede zaplenitve »Kmetijskega lista« in glede hišne preiskave, dalje pa interpelacija poslanca Nikole Sretenoviča in tovarišev na ministra finance glede tihotapstva. Demokrati so protestirali, ker ne pride na dnevni red njihova interpelacija glede občinskih volitev. Predsednik je odgovoril, da minister notranjih zadev še ni zbral ptorebnih podatkov. Seja se je na to zaključila ob 12 uri, naslednja pa je bila napovedana za jutri ob 9. dopoldne. Beograd, 3. oktobra. (Z) Voditelj nemške stranke je bil danes pri zunanjemu ministru dr. Ninčiču, s katerim je delj časa razpravljal o raznih zadevah, posebno o vprašanju Zombo-Ije, ki bi morala priti pod Romunijo, a ima večinoma nemške prebivalce. Srednješolski zakon. Beograd, 3. oktobra. (B) Danes popoldne je bik seja pododbora zakonodajnega odbora za proučavanje zakonskega načrta e srednjih šolah. Vsa seja je veljala razpravi o razporedu na-stavljencev srednjih šol po vsej državi zaradi ureditve njihovega položaja in odnošajev do uradniškega zakona. Jutri se seja nadaljuje in bo najbrže končana debata o tem predmetu, nakar pride srednješolski zakon pred narodno skupščino. Razkol v demokratskem klubu. Beograd, 3. oktobra. (B) V demokratskem poslanskem klubu se je pojavila tendenca, da izstopijo nekateri poslanci iz kluba. Posebno se zavzemata za to polanca Arsič in Anastasije-vič, M upata, da bosta pridobila še nekaj poslancev iz Južne Srbije za to misel. Demokratski klub bo v par dneh sklenil izključiti ta dva poslanca iz svoje srede. Seja ministrskega sveta Beograd, 3. oktobra, (Z) Sinoči od 5. do 9. ure zvečer je bila seja ministrskega sveta. Na seji se je razpravljalo o zakonu o centralni upravi in govorilo o zmanjšanju števila ministrov. Za sedaj je gotovo, da bodo ukinjena ministrstva za komstiituanto, za socijalno politiko, za agrarno reformo in eventualno tudi ministrstvo za vere, tako, da ostane na mesto dosedanjih 19 ministrov samo 14 oziroma s predsednikom vlade 15. Minister za finance je dobil od ministrskega sveta odobrenje, da sme oddati zgradbo stavbe društva »Srbije« za ceno 19 milijonov dinarjev. To poslopje se zgradi v parku ministrstva financ. Min. svet je dalje odobril, da se sme uradnikom, kadar potujejo, izplačevati višje potne pristojbine. Na predlog ministra za finance se bodo te povišane pristojbine izplačevale od 1. oktobra t. L dalje. Na to je ministrski svet razpravljal o trošarini na žganje, o čemer pa še ni bilo nič definitivnega sklenjenega. Skleniti bi se imdo, da se v prečanskih krajih oproste od plačila taks oni proizvajalci, ki kuhajo žganje za lastno potrebo. Pretresati se je začel na to tudi predlog zakona o priznanju zaslug zaslužnim nacijonalnim delavcem. S tem važnim vprašanjem se bo ministrski svet še enkrat bavil. NAŠA CONA V SOLUNU. Beograd, 3. oktobra. (Z) Danes 'je posetil pomočnika zunanjega ministra Panto Gavriloviča grški poslanik na našem dvoru Mavrudis, čigar poset se spravlja v zvezo s podpisom štirih aneksov k pogodbi o svobodni coni v solunskem pritanišču. Razen tega se je poslanik Mavrudis zanimal za izvedbo teh aneksov« Pri tem ostanemo! Beograd, 3. oktobra. (Z) Današnja »Samouprava« polemizira z zagrebškim »Obzorom« in pravi: Po našem mišljenju je treba opustiti načelo plemenske ravnopravnosti in priznati načelo večine, ki ga je sprejela tudi naša ustava in ki je veliko politično načelo vsega kulturnega in svobodnega sveta. To trdimo tudi mi in pri tem ostanemo. Princip večine, ki ga danes nazivajo blokaški Hrvati »nadglasanje«, so za časa Avstro-Ogrske sami zahtevali, da bi mogli na ta način branitt pred nemško in madžarsko manjšino, danes ga pa odklanjajo, ker želijo kot manjšina^ da se sprejme načelo plemenske rav-nopraivnosti, da bi sami mogli igrati v političnem življenju naše države vlogo, ki so jo imeli Nemci in Madžari v pokojni Avstro - Ogrski. Na ta način bi imeli pri rešavanju važnih in kočljivih državnih vprašanj s Slovenci proti Srbom dva glasa, Srbi pa le enega. Odkrita vohunska organizacija. Subotica, 3. oktobra. (B) Včeraj so odkrili varnostni organi široko zasnovano vohunsko organizacijo, ki so jo tvorili razni Madžari, naši državljani. Takoj je bilo prijetih več oseb, ki so bile zapletene v to afero, med njimi tudi več uglednih Subotičanov. Pri hišni preiskavi aretirancev so našli šifre, s katerimi so pošiljali poročila v Budimpešto ter velike denarne vsote v tujih valutah. Danes se je preiskava nadaljevala. Vsi osumljenci so priznali krivdo in ovadili nekaj svojih tovarišev in pomagačev iz Subotice in bližnje okolice, tik ob meji, odkoder so se pošiljala poročila. Za jutri se pričakujejo nadaljnje aretacije. Imena so zaenkrat še tajna, da se ne ovira potek preiskava Za izvedbo niškega sporazuma. — Beograd, 3. oktobra. (Z) Bolgarska brzojavna agentura poroča, da je sprejel predsednik vlade Cankov, ki vodi začasno zunanje ministrstvo, včeraj popoldne delegate mešane bolgar-sko-jugoslovenske komisije, ki so te dni pripeli v Sofijo. Delegate mu je predstavil naš poslanik v Sofiji Rakič. S o f i j a, -3. oktobra. (Z) Vladne čete, ki so se bojevale z uporniki, so se začele vračati v Sofijo. Vstaja je večinoma povsod udušena. Uporniki so skoraj vsi aretirani, večji del pa je pobegnil v gozdove. Beograd, 3. oktobra. (Z) Iz Sofije javljajo: Bolgarski ministrski predsednik g. Cankov je izjavil novinarjem, da so žalostni dogodki zadnjih dni prisilili vlado, da odgodi rok novih volitev za sobranje. Volitve bi se glede na to imele vršiti med 11. in 18. novembrom. Ministrski predsednik je izrazil nado, da bo pri volitvah zmagala ujedinjena demokratska stranka, ki bo zbrala okoli sebe vse napredne državljane. Vodja socijalistov Karason je izjavil k vprašanju sodelovanja socijalistov pri volitvah, da stoji on strogo na osnovi zgraditve države in da je nasproten vsakemu poskusu prevrata. Dokaz temu je sodelovanje socijalistov v vladi. Po volitvah se bo najbrže ustvarila koalicija, ki bo sposobna za delo. Odgoditev volitev v sobranje. Sofija, 3. oktobra. (Z) Sofijska vlada je zahtevala od beograjske vlade izročitev obeh glavnih komunističnih voditeljev Dimitrova in Kolarova, ki sta, po neuspelem prevratu pribežala na naše ozemlje. Sofija, 3. oktobra. (Z) V četrtek začne poslovati jugoslovensko-bolgar* ska komisija za izvedbo odredb neuil-lyske pogodbe in niškega sporazuma, katere se tičejo rekvizicij in sekve-strov. Minister za promet je izjavil, da bo Bolgarska sodelovala pri mednarodnem prometu in da se trudi dobiti direktne zveze v trgovskem prometu z zapadnimi državami. Poštni upravi so bila dana navodila, da uvede pogajanja glede vzpostavitve direktne telefonske proge Beograd-Sofija. Sofija, 3. oktobra. (Z) Veliki po žar, ki je zadel Vračo, je lokaliziran. Na nekaterih krajih je še vedno nevarnost, da se požar razširi. Najgostejše naseljeni deli mesta so popolnoma porušeni. Prostor od nekoliko tisoč kvadratnih metrov je spremenjen v razvaline. Zgorelo je preko 400 hiš. Po ulicah leže mrtva trupla. Število mrtvih še ni ugotovljeno. Dosedaj je bilo prijavljenih 50 težko ranjenih oseb. Tudi mnogo dece je trpelo. Hitro gašenje in lokaliziranje požara je bilo onemogočeno zaradi pomanjkanja vode, ki so jo prevažali iz Sofije v vagonih. Škoda se ceni na več kot 100 milijonov levov. Angleški glas o reškem vprašanju. London, 3. oktobra, (B) Reški poročevalec lista »Times«, ki je poslal svojemu listu nekaj simpatičnih poročil o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev povodom italijansko - jugosloven-skega spora, naglaša v zadnji številki važnost Reke za Jugoslavijo in za njene sosede. Dopisnik veli: Dve misli vodijo italijansko politiko, v kolikor se tiče Reke: prva je nevarnost Reke kot tekmovalke tržaškemu pristanišču, druga pa je značaj Reke za1 razvoj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovence*/, ki tekmuje z Italijo na Jadranu. Zato ne želi Italija okrepitve Jugoslavije. Jugoslavenski narod je sposoben za življenje in Jugoslavija je dežela ogromnih naravnih bogastev, ki bo postala močna država z razvojem svoje trgovine. To- da razvoj jugoslovenske trgovine ni mogoč brez dostopa države do morja. Reka kot svobodna luka bi zadostila potrebam kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi tega ne želi Italija samostojnosti Reke. Svobodno pristanišče Reke ne bi koristilo le državam Osrednje Evrope, ampak tudi deželam, ki z njimi trgujejo. Tudi angleški interesi zahtevajo svobodo za reško luko. Bilo bi proti britanskim interesom, da bi se trgovina mlade jugoslovenske države, ki ima veliko bodočnost, udušila iz političnih razlogov. Istra, čije prebivalstvo je v pretežni večini jugoslovenske», je hitro izgubila svoj gospodarski razvoj, čim je prišla pod italijansko upravo. Pula je sedaj mrtva, in Reka bi delila isto usodo, ako pride pod Italijo. Dr. Beneš na Dunaju. Dunaj, 3. oktobrh. (K) Češkoslovaški minister zunanjih zadev, dr. Be-neš, se je na svojem povratku iz Ženeve v Prago danes za kratek čas ustavil na Dunaju, kjer ga je na češkem poslaništvu posetil zvezni minister za zunanje zadeve, dr. Grünberger. Minister za zunanje zadeve, dr. Beneš je na to odšel v urad zveznega kancelarja na Ball-hausplatzu, kjer je imel daljši razgovor z zveznim kancelarjem dr. Seipelom. V razgovoru je prišlo na vrsto pravkar zaključeno zasedanje Društva narodov v Ženevi in s tem zvezana vprašanja splošne evropske politike. Dr. Beneš je popoldne nadaljeval svojo pot proti Pragi. KONVENCIJA Z AVSTRIJO. Beograd, 3. oktobra. (B) Gosp. Tihomir Popovič se nahaja že nekaj dni v Beogradu. Njegov prihod se spravlja v zvezo z odpotovanjem poslanika Ljube Nešiča na njegovo mesto v Pragi. Gosp. Popovič je posetil danes nekaj poslancev in interveniral v -tem smislu, da se čimprej predloži narodni skupščini konvencija med našo državo in Avstrijo, sklenjena za bivanje avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipla v Beogradu. SESTANEK PAŠIĆ - MUSSOLINI. Rim, 3. oktobra. (T) »Tribuna« razpravlja o vesti, da se v kratkem sestaneta ministrska predsednika Mussolini in Pašič, in si obeta, da bo osebni razgovor med obema vodilnima državnikoma Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev mnogo doprinesel do tega, da se razbistri zamotani položaj med obema sosednjima državama. Oba izkušena državnika sta opetovano dokazala svoje zmožnosti in trdno voljo, da se ves spor reši mirno in v varovanju obojestranskih interesov. Oba stremita za tem, da se ohrani v Evropi, mir, ki je sedaj bolj potreben kot kdaj poprei Predala Carigrada Turkom. Carigrad, 3. oktobra. (B) Zavezniški in turški generali so podpisali včeraj zapisnik o predaji zgradb in muni-cijskih skladišč v turške roke. Nato se je izvršila ceremonija pozdravljanja zastav. Zadnji kontingenti turške vojske pridejo v soboto v Carigrad. London, 3. oktobra. (B) Vse zavezniške čete so zapustile Carigrad v torek zvečer. Takoj po njihovem odhodu so razvesila turška oblastva zastave na vojašnicah in drugih javnih poslopjih. TRGOVINSKA POGODBA Z MADŽARSKO. Beograd, 3. oktobra. (B) Tukaj se delajo priprave za sklenitev trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Madžarsko. f CHARLES DE LESSEPS. P a r i z, 3. oktobra. Francoski in-žener Charles de Lesseps, sin zgradite-Ija sueškega prekopa, je umrl, star 83 let. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 3. oktobra. Poslabšanje vremena še napreduje. Zračni pritisk v srednji Evropi je še dalje padel, v severo-zapadu pa je zrastel. V Avstriji že dežuje. Napoved: Oblačno, obilo dežja, znižanje temperature, kasneje močni zapadni vetrovi. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »AzazeU. Red A. Opera: Zaprto. V Unionu: »Koncert kvarteta Zika». Začetek ob pol 8. uri zvečer. Kino Matica: »Strast«. Kino Ideal: »Krilati konjenik« II. del. Kino Tivoli: »Jezdec brez glave« I. del V Celin: Hotel Union: VijoUnski koncert dvojice Sancin. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Sušnik, Marijin trg ia Kuralt, Gosposvetska peste. Borba z> Pogajanja m«d nami in ItaJijani nimajo ne konca ne kraja. Tekom večletnih in zelo mučnih pogajanj se je prišlo tako daleč, da se je cel spor reduciraj na majhno točko: Reko in njeno okodico. S tem je bil dosežen velik napredek, dasiravno je ta točka najte-žavnejša. Naš spor z Italijo se je pričel z onim dnem, ko je Italija stopila v boj proti Avstriji. Velike države antante so sklenile z Italijo takozvani londonski pakt, S katerim so garantirale Italiji njene pridobitve na Jadranu. Takrat, ko se je delal ta pakt, se je računalo z gotovostjo, da bo Avstrija obstojala še nadalje. Hotelo se je Avstrijo potisniti od Jadrana, vsled tega se je prisodila Italiji Istra in Trst in severna Dalmacija. Deželam krone svetega Štefana se je hotelo pustiti izhod na morje in vsled tega je Reka ostala izven londonskega pakta. Srbiji se je hotelo pustiti izhod na morje in vsled tega se je južna Dalmacija pustila, da jo eventuelno dobi Srbija. Na Slovence in Hrvate se takrat sploh ni mislilo. Antanta je imela pred sabo centralne države, katere je bilo treba premagati in iskala je v tem boju zaveznike, katere je hotela kupiti na račun Avstro - Ogrske. Do Madžarjev je imela antanta še vedno neke ozire. Imela je upanje, da se JVladžari ločijo od Nemcev in vsled tega je zanje rezervirala Reko. Londonski pakt so podpisali tudi Rusi, kar je čisto odgovarjalo ruski politiki. Stara Rusija nikakor ni želela, da se katoliški Slovenci in Hrvati združijo s pravoslavnimi Srbi. Ako bi carska Rusija ne bila propadla, bi bila gotovo ravno tako, kot Angleška, podpirala Italijo v zadevi londonskega pakta. Londonski pakt je bil minimum, kar se je obljubilo Italiji. Takrat se namreč ni moglo računati s tako popolnim po-polomom centralnih držav. Srbi so imeli že začetkom vojne gar rantirano integriteto svoje stare posesti in obenem se jim je na precej nejasen in neobvezen način obljubilo, da dobe še preko starih mej one zemlje, kjer prebivajo Srbi, kakor tudi izhod na morje. Italijani so imeli torej, ko so stopili v boj, v žepu jasno pogodbo^ garantirano od velikih držav antante, ki je odredila minimum njihovih pridobitev. Srbija je imela nejasna in neobvezna obetanja. Sroija nikakor ni marala podpisati londonskega pakta. Za Slovence in Hrvate je bilo to proti Italijanom edina opora, Ako bi bili tudi Srbi podpisali to Pogodbo, bi Italijani brez vsega dobili londonsko črto in na mirovni konferenci bi se vršila pogajanja samo za kraje, ki leže tostran te črte. To je sijajen dokaz velike politične dalekovidnosti in značajnsoti g. Pašiča in drugih srbskih voditeljev. Vkljub vsem pritiskom od strani Rusije so ostali Srbi neupogljivi. Ko so prišli preko Albanije na Jadran, so hoteli Italijani izvršiti jako grdo politično izsiljevanj^, ter jih h«teIi Prepeljati na Krf in preskrbeti z živežem, ako ne podpišejo londonske pogodbe. Tisoče Srbov je vsled tega umrlo na morskem obrežju, toda podpisali niso. To je v resnici požrtvo- Jadran. valnost, ki je v zgodovini brez primere in to je bilo po vojni edini adut pri pogajanjih z Italijani. Po vojni je bil položaj torej sledeči: Italija je imela kot pozitivni adut v rokah londonski pakt. Srbija je imela zagotovilo, da dobi vse srbske kraje in izhod na morje. Za druge kraje ■ ni bito' določeno ničesar. O njih se je imelo določati po splošnih načelih, ki so se uveljavila tekom vojne in po interesih zmagovalcev. Rimski kongres Je bil praktično brez pomena, ker se ga niti italijanska, niti srbska vlada niso oficijelno udeležile in ker so njegovi sklepi bili zelo nedoločni in raztegljivi. WI-sonove točke so bila neka splošna načela, katerih se je hotela držati Amerika in katere so v meri možnosti bile pripravljene upoštevati tudi antantine države. Toda nobeno načelo se ne da praktično izvesti v življenju popolnoma striktno. »Samoodločba narodov« je samo splošno načelo, katero je pa nemogoče popolnoma točno izvesti. Večkrat se mu protivijo gospodarski in kulturni razlogi ali pa opravičeni interesi drugih držav. Tudi je treba poprej določiti, kaj je narod in kako se mora izraziti njegova volja. Ako bi bil merodajen plebiscit, bi Slovenci gotovo izgubili ne samo celo Koroško, ampak tudi dober del Štajerske in Prekmurje. Plebiscit je jako slabo sredstvo za reševanje takih vprašanj, ker pri plebiscitu odloča slu-čajnostno razpoloženje, večkrat tudi slu-čajnostno nerazumevanje ljudstva. Ko so se začela mirovna pogajanja v Parizu, so bili Italijani znatno močnejši. Oni so imeli londonski pakt, imeli so za sabo ogromne vojne žrtve in tudi znatne zasluge za končno zmago. Te zasluge so sami sicer pretiravali, toda vkljub temu ostane dejstvo, da so držali na soški fronti znaten del avstrijske vojske in vojnih potrebščin. Tudi so Italijani kot velika država imeli večji glas na konferenci, kakor pa mala Srbija. Mi smo imeli proti Italijanom mnogo slabše stališče. Imeli smo splošno načelo o »samoodločbi narodov«, proti kateremu so Italijani ugovarjali z razlogi: Primorje ni etnografsko čisto slovensko, ampak tudi v znatnem delu italijansko in vpoštevati se ne sme samo število glav, ampak tudi kulturo, preteklost itd. Zlasti se je treba ozirati na mesta, ker ona dajejo značaj zemlje. Značaj Primorja je laški, četudi so po številu glav v manjšini. Dalje so navajali gospodarske, zemljepisne in strateške razloge. Zlasti so tudi navajali, da so se Slovenci in Hrvati borili na strani Avstrije in da premaganci ne smejo šteti toliko, kakor zmagovalci. Vojna je dala večje rezultate in zahtevala večje žrtve, kakor se je prvotno predvidelo. Fore j mora biti tudi nagrada večja, ne pc. manjša. Nekateri laški razlogi so bili šibki, a drugi so bili močnejši, ki se niso mogli kar tako odkloniti. Proti temu so ugovarjali Srbi, da oni niso podpisali londonskega pakta, a druge države da ga niso smele skleniti na njihovo škodo. Ta pakt je torej neveljaven. Gospodarski zemljepisni in strateški razlogi tukaj ne govore za Italijane, ampak celo proti njim. Torej se mora celo vprašanje rešiti samo po narod- nostnem načelu, a to je za Srbijo, kajti Slovenci in Hrvati so iste narodnosti s Srbi in so samo osvobojeni od Srbov. Amerikansko stališče se je v tem slučaju vjemalo s srbskim, toda Wilson ni mogel dati drugega, kakor svojo moralno pomoč. Druge velike države so bde vezane z londonsko pogodbo, četudi so imele do Srbije mnogo simpatij in je bilo v njihovem interesu, da je Srbija kolikor mogoče velika in močna. Jasno je bilo torej, da bodo te države vedno podpirale Srbijo, toda bodo hotele obenem držati londonsko pogodbo. Bile so torej tri možnosti: 1. blagohotno posredovanje Wilsonovo, katero bi sprejeli obe strani; 2. izvršitev londonske pogodbe; 3. medsebojni dogovor. Prvo se je odklonilo vsled ugovarjanja Slovencev in Hrvatov, čeprav bi bila WA somova črta prinesla zlasti Slovencem mnogo večje koristi, na: podlagi londonske pogodbe ni moglo priti do sporazuma, tako je prišlo do direktnega sporazuma v Rapallu. Tekom pogajanj se je naš položaj vedno bolj poslabševal. Amerika se je umaknila, kar je bil za nas prvi udarec. Med Francosko in Angleško so nastajale diference, katere je izkoristila Italija in prišla do večje veljave. Zlasti je pa na našo škodo šel notranji razvoj v obeh državah. V Italiji se je razvil fašizem, premagal anacijonalne struje in postal gospodar zemlje. S tem je Italija postala mnogo močnejša in pridobila na ugledu Razvoj vseh evropskih držav gre v smeri nacijonaližma. Treba je samo pogledati časopisje različnih evropskih narodov, da se vidi, kako je simpatičen po svetu italijanski fašizem. O Bolgarski in Madžarski ni treba govoriti. V Poljski sipatizirajo ves stranke, iz-vzemši socijaliste, s fašizmom. Podobno je na Češkem in Francoskem. Pri nas je pa šel razvoj v ravno nasprotni smeri. Začel se je močen val komunizma, ki je silno škodoval ugledu države. Jasno je, da nam simpatije ruskih in drugih komunistov ne morejo prav nič koristiti. Mi moramo računati s simpatijami in podporo onih držav, ki so protikomunistične. Z obznano smo razbili komunistično valovje in to je znatno povečalo moč in ugled države. Toda prišla je druga notranja težava: federalistično gibanje. Demokrati so mnogo krivi, da je to gibanje zavzelo take ostre oblike, toda njihova krivica se ne sme pretiravati. Fraza, da je Pribičevič naredil Radiča, je naravnost bedasta. Radič je plod naše žalostne preteklosti, naše nizke politične izobrazbe, narodnih napak, našega ljudstva. To je bolesten pojav, kakor vročica po težki operaciji. Odvisno j c od telesne konstitucije, če bo premagala bolesti, ali pa bodo nastopile komplikacije, katerim bo podleglo telo bolnikovo. Mi smo trdno prepričani, da nevarnih komplikacij ne bo in da se bo bolezen razvijala normalno. Toda pred svetom gubi naša država ugled in naš položaj je radi tega vedno slabši Obnašanje naših separatistov, začenši s Trumbičem in njegovim »Jugosloven-slnm odborom«, ki je pri vsaki priliki padal Srbom in srbski vladi za hrbet in s spletkarenjem delal za neko prečan-sko »Jugoslavijo«, pa do Radiča, slabi položaj naše države na zunaj in je mnogo zakrivilo, da nismo imeli večjih uspehov na Jadranu. Naše narodno prerojevalno delo. n. Naše narodno prerojevalno delo zavzema predvsem teritorij ob naši severni državni meji, ki je vsaj v glavnih potezah tudi naša sedanja jezikovna meja, in pa nekatera mesta in trge na Štajerskem, v katerih so si bili pridobili Nemci tekom dolgoletnega nasilnega in sistematičnega ponemčevanja s pomočjo nemških napadalnih društev Südmarke, Schulvereina, predvsem pa s pomočjo bivše avstrijske vlade moralno in gmotno premoč nad slovenskim življem. Tu so se zabijali stebri, ki bi imeli nositi, tisti znani most do Adrije. Semkaj spada tudi naše lepo in bogato), a kulturno in deloma tudi gospodarsko zaostalo Prekmurje, ki pa tvori zaradi posebnih razmer in svoje preteklosti poglavje samo zase, katero hočem tudi obdelati v posebni točki vsaj v glavnih potezah. Narodno prerojevalno delo ni lahko in tvori dolgo in trudapolno pot, pred-no dospe do vidnega uspeha. Treba je preroditi cele mase t j. vcepiti jim drugačno čustvovanje in mišljenje ne morda toliko v političnem oziru, kar bi bilo lažje, ampak v narodnem in državnem oziru, kar je brezprimemo lažje. Tu zadenemo na silne težkoče, ki so jih ustvarili razni faktorji ne samo tekom desetletij, ampak tekom stoletij. Glavni faktorji so pa trije: vzgoja, tradicije in pa gospodarske težnje. Vsi ti faktorji so še z razno drugo primesjo stvorili današnji tip našega človeka na meji in v bivših jezikovnih otokih po mestih in trgih. Kakšno moč pa imajo ti faktorji, to lahko opazujemo vsak dan zlasti pa še ob posebnih prilikah kakor n.„pr. ob volitvah itd. Ako danes n. pr. čitamo, da se v naših Poljčanah, ki so bile postale vsled ponem-čevamja neznaten nemški otoček sredi slovenskega ozemlja, prospeva javno »Heil dir im Siegeskranz« in druge nemške izzivalne pesmi, potem se čudimo in strmimo, da je kaj takega še mogoče v petem letu osvobojenja. Ce priredi recimo požarna hramba na Muti svojo veselico in se izprerneni ta veselica v pravo nemško slavlje s hajla-njem in pevanjem nemških bojnih pesmi ter ni med stotinami po rodu in krvi slovenskih udeležencev čuti niti ene slovenske besede, in to v. okraju, ki. nima niti 15 odstotkov pravih pristnih Nmcev, zmajemo z glavo in obupujemo. Ako dobi kandidat nemške stranke v slovenski Ribnici na Pohorju, kjer bi lahko seštel vse pristne Nemce na prstih ene roke, 160 glasov in pripomore odločujoče do nemškega zastopnika, Slovencev v parlamentu, se zgražamo in ne moremo pojmiti tega dejstva. Ko so priredila gomještajerska nemška pevska društva meseca avgusta v Gradcu tekmo, so se je udeležila tudi naša nemška pevska društva s črnoovi-timi zastavami in vzbujala vihar aplavza in ovacij ne kot kulturna društva, ampak kot bojna nemška društva iz za Nemce neodrešenega našega ozemlja. Simbolično so spremljali te naše ljudi z zastavami v sprevodu nemški tumer-ji in javno kazali na ta način, da hočejo zavojevati naše kraje s pestjo in pesmijo, z močjo telesa in duha. Takih iin podobnih dejstev mi ne moremo poj- miti pri najboljši volji. In vendar niso prav nič drugega kakor docela naravna posledica prejšnje vzgoje, • tradicij in deloma tudi gospodarskih teženj. Iz navedenih primerov, — katere bi pa lahko pomnožili v nedogledno vrsto — je lahko umljivo in razvidno, kakšen je položaj in kako težko delo nas čaka. Kar je dosegel naš nasprotnik tekom desetletij, da celo stoletij, s podrobno organiziranim delom in z velikanskim aparatom, v katerega je vpregel vso moč oblasti državne in privatne in ga podprl s pezo težkih milijonov predvojne vrednosti, tega ne bomo mi uničili tekom par kratkih let, najmanj pa na tak način, da stojimo prekrižanih rok in k večjemu vzdihujemo ter pričakujemo čudežne pomoči od zgoraj od države. Treba si je zavihati rokave in delati, delati po načrtu sistematično, ne pa tako nekako slučajnostma, kakor se dela večinoma sedaj, kjer se sploh kaj dela v trn oziru. V nas in na nas samih je rešitev ter v naših rokah vsa tista moč, ki more izpremeniti že v doglednem času te naši narodnosti in državi nasprotno čuteče in misleče naše ljudi. Brez dvoma je pri tem delu potrebna tudi izdatna podpora predvsem moralnega značaja od države potom njenih oblastnij. Zakaj z istim orožjem in orodjem kakor so postavili naši nasprotniki te trdnjave, prav z istim jih bomo mi razrušili. Pri tem pa imamo prijetno zavest, da gre rušenje in podiranje hitrejše in lažje izpod rok, kakor pa grajenje. Država je na tem delu skoro v isti meri zainteresirana kakor pa narod. Zato bo tudi ona storila svoje in ne bo odrekla pomoči, kar bo v njen prid in hasek. A mi sami moramo najti pota in sredstev, da uprežemo državo potom njenih oblasti v to delo. Iz nas samih mora iziti ne samo inicijativa, ampak tudi kompleten načrt za tako delo. Naivnež bi bil, kdor bi zlasti v današnjih razmerah čakal na to, da izide puls za narodno prerojevalno delo od drugod, ne pa iz nas samih. Ako so znali in mogli svoj čas naši nasprotniki upreči ves državni in vladni aparat za raznarodovanje naših ljudi, zamoremo vporabitl tudi mi svojega za prerojenje teh ljudi, da bodo postali dobri Slovenci in dobri jugoslavenski državljani. Le volje je treba in prepripravljalnega dela. Zakaj s samimi besedami in vzdihovanjem se ne dcseza prav nikakih trajnih uspehov. Organizacija HKS. PREKLIC. Zborovanje NRS za mesto Ljubljana in ustanovni kongres se ne vrši 6. in 7. oktobra, temveč se prelaga vsled temeljitejše predpriprave in tehničnih ovir na konec oktobra ali začetek novembra. Gl. tajništvo NRS. — Vič-Glince. V torek 2. t. m. se je vršil na Viču sestanek članov krajevne or-ganizacije, na katerem je poročal tajnik Podbevšek. Sestanek je pokazal, da se bo krajevna organizacija krepko razvijala, za kar nam Jamči krajevni odbor. Pogrebna slavnosti Sieva-na Mokranjca in kongres jugoslov. pevskih zborov v Beogradu (29. in 30. t. m.) Izvirno poročilo »J utr. Novosti m«. Srbski skladatelj St. Mokranjac, našem občinstvu znan po izvajanju njegovih Rukovetov in posebno »Kozarja« iz koncertov Glasbene Matice, Ljublj. Zvona, Ljubljane in Slavca, je umrl kot begunec začetkom vojne leta 1914 v Skoplju. Sam je želel, da bi rad počival v Beogradu. Letos se mu je želja izpolnila. V Beogradu se je osnoval pod predsedstvom pisatelja Branislava Mušiča pripravljalni odbor za prenos smrtnih ostankov St. Mokranjca, ki je na svečanosti povabil vsa jugoslovenska pevska društva in dal hkratu za inicijativo njih udruženja v enotno organizacijo. Iz vseh krajev širne Jugoslavije so 29. t. m. zjutraj vozili nabito polni vlaki pevke in pevce v našo kraljevsko prestolico. Največ je prišlo Srbov, mnogo tudi Hrvatov, Slovenija ni hotela za njimi zaostati. Poslala je v Beograd 14 delegatov. Zastopali so g. ravnatelj Matej Hubad Zvezo slov. pevskih zborov in Glasbeno Matico g. Zorko Prelovec Zvezo in pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, g. Mirko P r e m e 1 č Zvezo, pevski zbor Zveze ju-gosl. železničarjev in šmartinski Zvon, g. Jakob Grčar pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani, gg. Jvan Budz in Josip Smerdu Glasbeno Matico v Mariboru, gg. Albin, Avgust in Srečko Živko, Ivan Par, Albin Mravlje in Anton Mencinger pevsko in glasbeno društvo »Drava« v Mariboru ter tiPranc Čik pevski odsek šentjakobskega napr. društva v Ljubljani. Na beograjskem kolodvoru jih je prijazno sprejelo zastopstvo beograjskega pevačkega društva in Jim odkazalo prenočišča. Še tekom dopoldneva je slovenska delegacija obiskala krsto St. Mokranjca, ki je bila občinstvu Izpostavljena v saborni cerkvi in je polo-‘žlla nanjo krasen lovorov venec s slovenskimi trobojnicami. Ob dveh popoldne so pričeli cerkveni obredi. Episkop Irene] iz Novega Sada Je z zborom pravoslavnih duhovnov opra-■vH molitve, na koru le prepevalo beograj-sko pevsko društva Navzoči so bili zastop- niki kralja in vlade ter mnogo občinstva. Ko so krsto prinesli Iz cerkve je v vznesenih besedah proslavljal zasluge pokojnega narodnega skladatelja v imenu srbske akademije znanosti vseučiliščni profesor dr. Belič, nakar so krsto odnesli srbski seljaci v narodnih nošah na s preprogami odet velik voz, v katerega je bilo vpreže-nih šest belcev. Na vozu je pred krsto sedel srbski guslar, za krsto v belo oblečeni kosovski devojki. Sprevod se je začel pomikati. Otvorila ga je vojaška godba, za njo so korakala uniformirana društva in pevski zbori. Pred krsto so vozili visoko obložen voz vencev in šopkov, za krsto sta stopali vdova in sorodniki, nato minister ver dr. Janjič in minister prosvete Trifunovič. Sledile so deputacije hrvaške in slovenske »Zveze pevskih društev« ter neštete množice. Ob obeh straneh je gledalo sprevod na tisoče in tisoče ljudstva. Ko se je sprevod ustavil pred Narodnim gledališčem, se je raz balkona v imenu srbskih glasbenikov od Mokranjca poslovil ravnatelj beograjske opere g. B i-nički, raz odrišča na Terazijah pa predsednik pevskega društva »Lisinski« iz Zagreba g. dr. Viktor Novak. Na pokopališču je krasno pelo beograjsko pevsko društvo, globoko ganljivo je govoril g. Viđali, predsednik Saveza hrv. plev. dr. Pogreb zaslužnega skladatelja Mokranjca je bil veličasten, dokaz, da spoštujemo Srbi — kot mi svoje velike može. Pozno zvečer je ljudstvo zapuščalo novo beograjsko pokopališče. — V nedeljo dopoldne so se vršile v cerkvah vseh veroizpovedanj žalne službe božje, pri katerih so krasno prepevala izbrana srbska pevska društva. Dopoldne ob devetih se je vršil v prostorih beogr. pev. društva občni zbor Zveze pevskih društev Iz Vojvodine, ki je sklenil razpust z namenom, da vstopi v Zvezo srbskih pevskih društev, k! se je osnovala istega dne ob desetih dopoldne v dvorani doma pevske.. ga društva »Stankovič«. - -»-umuc uu sumi pa. so ac v zitetni dvorani polnoštevilno zbn gatje pevskih zborov Iz vse državi sednlkom kongresa je bil izvoljen ] ni£ sJov- Pevskih zborov In telj ljublj. konservatorija g. Mat bad. V predsedstvo so bili dalje : g«! Ar and jelo vič, Paunov i ba). Viđali, dr. ŠlroU (Hrvataj lovec (Slovenec). G. Hubad je v daljšem, navdušenem govoru pozdravil delegate, pojasnil pomen združenja vseh jugoslovenskih pevskih zborov v enotno organizacijo, in je dal besedo g. Risto O d a v 1 ć u, načelniku umetniškega odelenja prosvetnega ministrstva, ki je namesto zadržanega ministra Trifunoviča želel kongresu najlepši uspeh. Pevska društva naj se v bratski slogi dogovore za skupno delo v korist in srečo našega troimenega naroda! Zborovalci so njegov govor sprejeli z živahnim ploskanjem. Predsednik Saveza hrv. pj. dr. g. Viđali je predlagal, naj se. kongres obrne s prošnjo na narodno skupščino za dostojno pokojnino vdovi pok. Mokranjca. Soglasno sprejeto. Sledile so izjave o nameravani ustanovitvi »Zveze jugosl. pevskih društev«. Zastopniki posameznih Zvez g- Hubad, Arandjelovič in Viđali, kakor tudi zastopniki v Zvezah nevčlanjenih društev dr. Novak (Lisinski) in drugi so izrekli nujno potrebo ustanovitve. Izjavam sta se v fuiminantnih govorih pridružila hrvaški skladatelj dr. Božidar S i r o 1 a in srbski skladatelj Miloje Miloievič. Kongres je nato izvolil iz navzočih delegatov Pripravljalni odbor, ki naj se sestane v dneh 1. in 2. dec. t. 1. v Zagrebu, kjer se definitivno ustanovi udruženje vseh jugosl Pevskih društev, zborov, pevcev in pevk. V ta odbor je kongres per aclamationem izvolil naslednje gg.: A r a n d j e 1 o v i č a, Milovanoviča, Paunoviča (Srbi), dr. Novaka, dr. Širolo, Viđali (Hrvatje), Hubada, dr. ŠvigU3 ln Pre. lovca (Slovenci). Po daljšem reasumeju dogovorov je kongres zaključil g. Matej Hubad. Zvečer se je vršil v Narodnem gledališču velik koncert, na katerem so razni srbski pevski zbori izvajali edinole Mo-kranjčeve skladbe. Gledališče Je bilo vkljub zelo visoki vstopnini popolnoma razprodano. izvajanja sprejeta z veliko pohvalo. Balmo večera so odnesla tri društva: pevsko društvo »Stankovič«, beograjsko pev-s n društvo in jevrejsko pevsko društvo v Beogradu. Srbska pevska društva z vso resnostjo goje, krasne Mokranjčeve rukovete in baš ta večer so dokazala, kako že-nijalno je pokojni mojster znal srbske narodne pesmi poviti v šopke, ki so po svoji arhltektonlki, po svoji notranji logični zvezi Po svoji tehnični In kontrapunktični strukturi umetniška dela prve vrste- — Do- stojno in mogočno so pevska društva proslavila spomin zaslužnega skladatelja In veselo je dejstvo, da je Mokranjčeva pogrebna svečanost, združila vse jugoslovenske pevske zbore v bratski objem ter jim od-kazala novo začrtane smeri v dosego enotnega kulturnega udejstvovanja. — Delegacija Slovencev na pevskem kongresu v Beogradu je razdelila med srbske in hrvaške zborovodje lepo število slovenskih zborov, katere so brezplačno v ta namen prepustila založništva »Glasbene Matice«, pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in »Zvezne tiskarne«. Pač vse hvale vredno! Na ta način bomo poglobili kulturne stike med seboj. V Skoplju pojo Satt-nerjeve skladbe, v Mitroviči Adamičeve, v Židu izvrstno zapojo Prelovčev »Doberdob«, jevrejsko pevsko društvo v Beogradu je lansko leto pod vodstvom svoječasne-ga kapelnika nar. gledišča v Ljubljani g. Ivana Brezovška izvajalo koncert z vzpo-redom izključno slovenskih pesmi. Izvajalo je Sattnerjevo »Jeftejevo prisego«, dr. Schwaboyo »Zlato kangljico«, Adamičeve in Lajovčeve skladbe. Iz prosvetnega življenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama: Sreda 3, okt. Zaprto. Četrtek 4. okt. Azazel. Red A. Petek 5. okt Kar hočete. Red F. Sobota 6. okt. Smrt majke Jugovičev. Izven. Nedelja 7. okt. Judit. Izven. Pondeljek 8. okt. Azazel. Red C. Opera: Sreda 3. okt. Novela od Stanca; Zape-čatenci. Izven. četrtek 4. okt. .Zaprto. (Generalka za Aido). Petek 5. okt. Aida. Izven. Sobota 6. okt. Novela od Stanca; Zapečatene!. Red B. Nedelja 7. okt. Zrinjski. Izven. Pondeljek 8. okt. Zaprto. — »Smrt majke Jugovičev«, dramsko ***nitev, Iva Vojnoviča* vnrizori drama pr- vič v tej sezoni v soboto, dne 6. t. m. Naslovno ulogo igra ga. Rogozova, Angjelijo ga. Šaričeva, Kosovsko devojko ga. Danilo-Balatka, Bako ga. Juvanova. Damjana g. Rogoz, goslarja g. Skrbinšek itd. To odlično dramsko delo enega izmed najboljših jugoslovenskih dramatikov, se igra to pot na našem odru prvič v srbsko-hrvatskem jeziku, kakor je napisano. Čar originalnosti in poezije, katerega tudi najboljši prevod v mnogem pogledu zastre, ostane tako nedotaknjen, svež in pristen. — Današnji koncert komornega kvarteta »Zika« se začenja točno ob pol osm! uri zvečer v dvorani hotela Union. Občinstvo vljudno prosimo, da pride točno h koncertu in omogoči s tem točen začetek, kajti člani kvarteta se takoj po koncertu z dolenjskim brzovlakom odpeljejo na Sušak, kjer prirede naslednji večer koncert. Med izvajanjem posameznih točk sporeda bo koncertna dvorana zaprta. Ker traja Sukov kvartet, ki ima samo 1 stavek skoro tričetrt ure, prosimo, da je vsak v lastnem interesu pred pol osmo uro na svojem prostoru. Koncert obsega Sukov kvartet, Ravel-lov in Dvofakuv kvartet. Vstopnice so v 'predprodaji v Matični knjigarni in zvečer od pol sedme ure dalje pri večerni blagajni pred dvorano. — Zikov kvartet je koncem minolega meseca z velikanskim uspenom koncertira) v Gradcu. Kritiki Ustov »Grazer Tagespost«. »Grazer Zeit«, »Grazer Volksblatt« primerjajo Zikov kvartet slavnemu Češke, mu kvartetu. Pravtako zagrebški listi ne morejo prehvaliti umetniškega izvajanja Zikovcev. Radovedni smo, kakšna udeležba bo na današnjem koncertu Zikovcev v Unionu, ki prinese tri znamenite komorne kvartete skladateljev Ravella (Francoz), Dvoraka in Suka (Ceha). Poslušalcem se obeta prvovrstni umetniški užitek. — Kakor že javljeno, se vrši v pondeljek, dne 8. okt t L zelo zanimiv koncert, ki nosi naslov »Historični koncert« (prošlost Francije v njenih pesmih). Koncert je združen z predavanjem, katerega bo imel prof. Lucien de Flagny, pesmi pa poje William Gwin, tenor pariškega konservatorija. Natančnejši spored prinesemo v jutrš-nji številki našega lista. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni Koncert se vrši v dvorani Filharmonične družb* Dnevne novosti. L Krall T Xo?k>IL Včera] popoldne ob « se je povrM Ni. Vel kralj Aleksander 8 knezom Arzenom iz Topole, kjer se je Jnudil y torek ves dan. — Kralj za gledališče v Štipa. Nj. Vel. Kralj Aleksander je daroval za novo gleda-Hšče v Štipu 5000 Din. Največ zaslug za otvoritev gledališča si je stekel profesor Budlmirovlč. V tem kratkem času je gledališče vprizorilo že več del, med njimi tud! težja dela. Kraljevo darilo bodo porabili za nabavo garderobe in opremljenje dvorane. — Novi predpisi za vstop v kraljevski dvor. Dvorski maršalat je izdal nove predpise za vstop v kraljevski dvor v Beogradu. Po teh predpisih imajo vstop vse one osebe, ki imajo opravka v pisarni ministra dvora, prvega adjutanta ali dvornega maršala, kakor tudi vsi oni, ki se žele vpisati »V knjigo Njunih Veličanstev kralja in kraljice, pri novootvorjenem vhodu iz Do-brinjske ulice. Osebe pa, ki gredo v avdi-jenco h kralju ali kraljici in ki prihajajo v vozovih ali avtomobilih, je dohod skozi vrata v Krunski ulici, izhod pa na vhodu do Novega dvora (Kralj iMlamova ulica). Kdor pride peš, prihaja in odhaja skozi novo-ptvorjeni vhod z Dobrinjske ulice. Dostop za vpisovanje v knjigi Nj. Vel. ob slovesnih dnevih pa je za pešce pri vhodu iz Dobrinjske ulice, za vozove in avtomobile pa po Krunski in Dobrinjski ulici do novo-Otvorjenega vhoda. — Upokojitev oficirjev. Nj. Vel. kralj Aleksander je podpisal ukaz, s katerim se upokoji večje število višiih častnikov, med njiimi divizijski generali Ljubomir Mišič, Ante P1 i v e li č, Rudolf Maister in Dragutin K o s t i č ter okoli 100 častnikov raz-pih vrst orožja. 1—Redukcija oficirjev. V ministrstvu za vojno in mornarico se izdeluje nov ukaz, s katerim se bo poleg dosedaj upokojenih generalov in polkovnikov stavilo v pokoj še okrog 400 častnikov. Na ta način se bo število častnikov reduciralo za 10%. — Federacija legijonarjev Male antante. Konferenca češkoslovaškega legijonarskega udruženja, udruženja jugoslovenskih dobro-voljcev in unije romunskih dobrovoljcev, ki je bila sklicana ob priliki kongresa češkoslovaškega legijonarskega udruženja, je sklenila ustanovitev federacije iegifonarjev Male antante. Federacija bo učvrščevala bratske odnošaje med bivšimi jugoslovanskimi, romunskimi in češkoslovaškimi dobrovoljci, dalje bo utrjevala solidarnost teh treh narodnosti v obrambo proti skupnim nevarnostim, vzdrževala bo gospodarske odnošaje med državami Male antante in bo skušala uresničiti pri svojih narodnostih ideale nacijonalne svobode, demokracije, napredka in socijalne pravičnosti. Obenem je bilo sklenjeno, da bo začasen sedež federacije in tajništva v Pragi. Končnoveijav-no pa bo določilo ime federacije in njena pravila konferenca delegatov dobrovoljskih Organizacij v Kološvaru. — Zakon o univerzah. Minister za prosveto predloži te dni ministrskemu svetu zakonski načrt o univerzah. — Izpiti učiteljev nemške in madžarske narodnosti. Izpiti učiteljev nemške in madžarske narodnosti, ki so se vršili v dneh od 15. do 29. septembra, so dokončani. Rezultati so v splošnem zadovoljivi. V brvem oddelku je bilo 1200 kandidatov. Od tega števila jih ni prišlo k izpitom 15%, Nekateri so se opravičili, drugi pa tudi ne. «Pit jih je naredilo 75%, a padlo 25% Najboljše so polagali izpite učitelji nemške za njim! madžarizirani in po-čm?M^LSrbi’ Hrvatie in Slovenci in kon-dowtHi^žar.i- Verjetno je, da bo ministrstvo pitov. 0mm' kl 80 pa^Ii’ Ponavljanje iz- V neo.5*rešene brate. Včeraj se je vršilo nabiranje prispevkov za naše brate v Istri, ki ga je priredila »Ju-goslovenska Matica« s sodelovanjem žen-g^patruotičnih udmženj. Zbirka je dobro Nošenje šajkače. Ministrstvo vojne «» mornarice je dovolilo nošeni« šafkače m sicer v isti obliki in barvi krt vojaki U! kače pa ne smejo imeti nobenega vojaškeea scaka. Vse šajkače z vojaškimi znaki se morajo civilistom odvzeti in Izročiti naj-bužjl vojaški oblasti. . ““ Zakon o ribolovu. Ministrstvo poljoprivrede. to vode je določilo posebno ko-na* “ sestavila potrebne podatke v ,naših rekah to našem morju 23 osnutek zakona o ribolovu. ^ T .r^oJavnl promet z Japonsko. Mednarodni brzojavni urad v Bernu sporoča, da JaponskSa ne prevzame privatnih tajno-Pistoh brzojavk in da privatnih brzojavk za Tokio, Yokohamo in druga japonska me-i2*,, ,f° trpela ob potresu, ni mogoče dostavljati. tr T .T?5 vrh spada k pošti Žiri. Ker hod«? prebivalci vasi Mrzli vrh ob- 9seiva,.y Žiri na pošto se izloči ta Jraj, Iz okphša pošte Gorenja vas in se Priklopi stalno, pošti Žiri. — Zatvoritev pomožno pošte Obrež in uvedba sekte službe pri pošti Središče ob Dravi Dne 9. septembra t. 1. je prenehala Podovah pomožna pošta Obrež pošta Središče ob Dravu Hkrati je začel dostavljati S?« pismonoša te pošte vsak dan razen «tedelj tudi v vasi Obrež in Grabe. —L?az^!Ic.nateäaJa- V »Poštnem Vest-hiku« bo razpisan natečaj za službo stare-|ine pri pošti Podnart (II/i). Rok za natečaj bo 14 dni; Prošnje naj se vlagajo pri dmekciji pošte in brzojava v Ljubljani. - Ruski dijaki v naši državi V torek so poslali ruski dijaki, ki so se udeležili svojega kongresa, deputacijo k ministru Prosvete Trifunoviču in se mu zahvalili za “tri in prisrčni sprejem ruskih dilakov v aase učne zavode. Minister j« obljubil detonaciji, da jih bo še nadalje podpiral! — Žensko učiteljišče v Šibeniku. Pro- ministrstvo je odredilo da se na učiteljišču v Šibeniku otvorijo posebni raz-«xH za deklice. Žensko učiteljišče bo precej Odpomoglo pomanjkanju učiteljic v Dalma-jto’ Ker severna Dalmacija nima nobenega ženskega učiteliišča. Učiteljišča. Otvoritev šol za ženska ročna dela. ministrstvo je odločilo, da usta-novi v Beogradu v vsakem okraju po eno kino TIVOLI j Mm im glave L del 4., 5., 6., ?. okt. šolo 2ä ženska ročna dela. Radi tega je ministrstvo prosilo beograjska občino, da preskrbi potrebne prostore, kjer bi se šole namestile. — Reduciranje gostiln v Sarajevu. Sarajevske politične oblasti so izdale do zadnjega časa precej licenc za otvarjanje novih gostiln. Z ozirom na vedno se ponavljajoče izgrede po sarajevskih gostilnah in beznicah, pa je sklenila policija precej teh sumljivih lokalov zapreti. Policija bo zaprla precejšnje število lokalov, zlasti onih, ki nimajo primernih prostorov in primerne postrežbe. V 60 gostilnah ho pa skrajšala policijsko uro. — Morilec carske družine. Pišejo, da je pruski notranji minister ukazal redarstvu, naj poišče ter izžene iz Nemčije Jakovljeva, ki ima na vesti kri ruske carske rodbine. — Vsi bodo prihiteli! V soboto, dne 6. t. m, se vrši na Taboru ob 20. uri predavanje br. staroste dr. Pavel Pestotnika: »Zakaj se priznavam k sokolski misli«. Pozivamo vse brate in sestre, da se predavanja udeleže, ker je obvezno. Zlasti še opozarjamo mlajše brate in sestre, ki bi se v smislu sklepa Sokolskega Saveza udeleževati redne telovadbe. — Prosvetni odsek Sokola I. —: V nedeljo v Litijo! Jugosovenska Matica, naše osrednje obrambno društvo ima tedaj v Litiji svoj dan. Omenjamo le nekaj točk iz nad vse zanimivega sporeda prireditve litijske podružnice Jugoslovenske Matice. Ob 3. uri popoldne bo na trgu velika tombola. Dobitki so v gotovini. Zvečer ob pol 8. uri pa je v dvorani Sokolskega doma velika veselica, ki jo otvori govor o naših nacijonalnih nalogah. Na dnevnem redu so dalje: Pevske točke, deklamacija, živa slika, veseloigra »Jesensko soince«, šaljiva pošta in srečolov. Na veselici sodeluje salonski orkester. Prireditev se vrši pri _pogrnjenih mizah. Tombolske karte In srečke so po 1 dinar. Vstopnina na veselico 5 Din. Italijani so odpravili slovenske šole, naša dolžnost je zato, da s podvojeno silo delamo za našo narodno obrambo. Najnovejšemu Italijanskemu nasilju dajmo v Litiji odgovor. — Umrla je v torek ob 17. uri splošno znana lastnica konfekcijske veletrgovine gospa Katarina Jakša-Bernatovič. Njeno nenadno smrt je povzročilo zastrupljanje krvi s šivanko. Ker ni takoj poklicala zdravnika, je zastrupljenje krvi že tako močno napredovalo, da je bila vsaka pomoč zaman. Bila je zelo dobrega srca in zato tudi obče priljubljena. Pogreb se vrši danes ob pol 17. url z Mestnega trga na pokopališče k sv. Križu. T Opozorilo kolesarjem, voznikom in šoferjem. Ker se je pripetilo v zadnjem času v tuuradnem okolišu zopet več ne-sreč, katere so zakrivili kolesarji, vozniki to šoferji všled malomarnega uvažavanja ceStno-policijskih predpisov, se vsi kolesarji, vozniki in šoferji ponovno opozarjajo na določbe cestno-policijskih predpisov, zlasti pa: 1. Vsa vozila morajo biti od mraka do zore opremljena s predpisano prižgano lučjo. 2. Voziti se mora vedno brezpogojno samo po levi strani ceste, oziroma ulice, ter prehitevati na desni strani. 3. Vsako vozilo mora biti opremljeno s predpisano zavoro. 4. btrogo prepovedano je voznikom ob priliki vožnje na vozu spati ali pa se opijaniti 5. Voznikom, ki še niso izpolniti 18. leta, se ne sme prepustiti samostojnega vodstva vpreženih vozil. 6. Tovorni in mesarski volovi smejo voziti samo korakoma in to ne g*ede na to, če so vozovi prazni ali pa natovorjeni. 7. Vsi vozniki se morajo na dano znamenje varnostnega organa takoj ustaviti m se odredbam slednjega brezpogojno pokoriti. Policijska direkcija v Ljubljani. — Ponesrečen mestni avtomobil. Pred par dnevi se je pripetila na cesti med Trzi-^to to Črnučami avtomobilska nesreča. V mestaem avtomobilu se je vozil občinski svetnik Jože Pirc iz Mengša v Ljubljano, voz se je zaletel vsied hudega ovinka in, da se izogne nekemu vozu, v obcestni mejnik, pri čemer se je polomil toliko, da je stalo popravilo 2000 Din, katere je g. Pirc tudi že poravnal. Tudi je plačal g. Pirc, kot smo ugotovili, bencin än pa šoferja, tako, da je škoda povsem poravnana. Utopljenec v Ljubljanici. Včeraj vtSmf0«iz Ljubljanice ta sicer oarrnt« «Sen-tpete,r.ske vojašnice mitniškega KS? ^ož 3e bil na^ te b,da “Kradena lesnemu trgovcu Ožboltu Branko v Dol. Logatcu. Tat je prepeljal psico prej kot ne preko meje. _Na Laverci je bilo ukradeno izpred gostilne ivana Ogrina, posestnikovemu sinu iz Dalj-“<;ZaSi’ J,Qsipu Zrimšku, kolo znamke »Dia-“an!*’ yre