Štev. 14.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
6. aprila 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din:, v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼,  ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Istina od naše železnice. Podkapanje demokratov odkrito.
Pred dvema mesecoma so „Novine“ objavile odgovor ministra za promet na prizadevanje narodnoga poslanca Klekla, ka se cela železnica v ednom časi odpre od Ormoža do M. Sobote. Gda so demokratje — právi Žerjavci to prečteli, se njim je sapa stavila. S kem do pa te oni korteširali zdaj med narodom pri bližnjih volitvah, Klekl je rešo vse. oni nikaj. Zmislili so si nekaj finoga. Začali so glasiti po svojih novinaj, ka se železnica samo do Lotmerka odpre i poslali so gor v Beograd svoje gardiste, trgovca Brumena iz M. Sobote i Petovara z Ivanjcov, naj pri ministri delata za to, ka se cela železnica odpre. To pa zato, ar so g. Klekl že itak izposlovali otvoritev cele železnice, — naj si gospodje demokratje morejo pri pridočih volitvaj vtekniti njuvo pero za kranščak pa kričati po celoj Sloveniji; glejte, nam mate zahvaliti, ka vam vozi železnica, ka je vse falejše postalo itd. (samo demokratske banke i laži ne. Črkostavec)
A demokratom se zdaj krvavo slabo ta nameni posrečila. Najobprvim gda so prišli v Belgrad, se minister nikak nej šteo ž njimi v guč vzeti, niednoga ne je püsto pred sebe. Mogli so iti v naše stranke klub i tam prositi naše poslance, naj idejo ž njimi i je spravijo pred ministra. I resan šo je ž njimi g. Vesenjak. Samo ž njim so mogli priti pred ministra i tü pred ministrom nieden demokrat niedne reči ne je gučao, nego samo poslanec Vesenjak. Pa od koj je bio guč pred ministrom? Lejko resan od toga, ka se naj otvori cela železnica? Ne. Ve je to že itak rešeno bilo po prizadevanji g. poslanca Klekla, nego od toga, naj se pošlejo penezi v Lotmerk, ka se delavcom plačajo vö zaostane plače. (Pa to so zahtevali tüdi poslanec Klekl, kak posebi objavimo. Vr.) Pa, kda so demokratje nazaj prišli v Slovenijo, začelo je njihovo trobilo „Jutro“ tak trobiti, ka je Petovar velike uspehe dosegno v Belgradi; na kopito demokratsko urejen Hartnerov „Szabadság“ pa to isto trdio od trgovcov pač od Brumena. Pa nieden ni vüst ne odpro v Belgradi. 
Poslanec Klekl, gda so zvedli za té mahinacije, so se napotili sami k ministri železnic i prosili od njega pojasnila. Razgovor je etakši bio:
Vi ste mi g. minister pismeno dali odgovor, da se železnica Ormož—Ljutomer—M. Sobota edno vremeno odpre i to ešče letos sept. 1. Zdaj pa nešteri listi širijo vest, da se ta samo od Ormoža do Ljutomera odpre i hodijo k vam celo deputacije, da bi se i oni deo od Ljutomera do M. Sobote odpro. Ka povete vi na to, g. minister. — Ka sam vam pisao, tisto je istina, ovo so samo intrige■ (podkapanja.) — Sramotne intrige. — Smem jaz objavili te vaše reči? — Smete. — Tak se je vršo razgovor, tak je istina. — Zdaj te sodite, ki ljübite istino.
Govor nar. poslanca g. Šiftar Geze, marca 12. na 56. seji narodne skupščine.
Gospodje narodni poslanci! V svojem govori se ščem omejiti na prosveto v Prekmurji. Kulturo v Prekmurji so vzdržavale ino širile do leta 1868. izkljüčno verske šole tak katoličanske kak evangeličanske, ár drügih sploh nej bilo. I te šole so ostale do ujedijenja naših krajav z državo SHS nositeljice ino Vc-dnice kulture, vzdrževateljice slovenščine ino pospeševateljice slovenskoga düha med nami.
Te šole je ustanovilo, vzdržavao ino učf-tele plačüvalo bar deloma naše ljüdstvo, to je njegove verske občine.
Poslopja, v šterih so šole nameščene. ino k tem spadajoče nepremičnine So last verskih občin, bodisi katoličanskih, bo diši evangeličanskih, to je so last našega ljüdstva. (Zezávanje: Tak je!)
To njim ne morete-jodirzeti z niednim zakonom, če neščete kršiti v ustavi zasiguranoga prava (juša) zasebne imovine hy> verske sir boščir.e.
Bivša Madjarska njim nej priznala samo toga prava, nego je vsem Šolam odnosno njihove mi vodstvi, šolskomi, stolci priznala pravo, da je völile svoje vučitele, v koliko so meli v državnih zakonih predpisano kvalifikacijo.
To so stare pravice naših verskih šol, šterih 'naš narod ne more i ne- sme nikdar i za niedno ceno žrtvovali. (Ivan Vesenjak: Jih ne damo i jih ne,bomo nikdar dali!)
To šolo i njihove pravice so večstolotna last naroda, so sad njegovega znanja, so Uspeh njegove borbe za obstanek, so determinacija njegovoga verskega prepričanja, so izraz njegove ljübezni do maternoga, jezika, so dokaz njegove junaške požrtvovalnosti. (Živahno pritrjavanje i ploskanje na desnici.)
Te šole i njihove pravice so njegova najvažnejša" last ino naš narod smatra za najvekšega svojega sovražnika vsakoga, ki bi ga v posesti teh šol i njihovih pravic šteo samo motiti, da o roparskih namenili, s šterimi se toče teh šol polastili ino njihove pravice pokopati, niti ne govorim.
Samo to nakanenje bi iezezrato najsilnejše ogorčenje med vsem obmejnim prebivalstvom v Prekmurji i bi do tal podrlo vse zavüpanje v državno oblast, štera bi si vüpala oropati Prekmurca večstoletnih svetinj", onih svetinj, Šterih se niti tüja oblast nej vüpala doteknola ár je mela v sebi zavest prava, poštenosti i predvsem pravičnosti v tom pogledi. (Zezavanje: Tak jel)
V z*dajšem ministrstvi prosvete se priprav. Ijajo načrti, šteri hočejo v Prekmurji Odpraviti vse verske Silje, da bi se te spremenile v državne ino da bi se zaplénilo njihovo imanje z vsemi njihovimi dozdajšimi pravicami vred-
Mislim, da delajo na tom predvsem tisti elementi, šteri ne iščejo koristi ljüdstva ino države i ki se neščejo podvrčti idejam okrožnico gospoda ministra prosvete, štera predpišüje vzgojo mladine na verskoj podlagi. (Franjo Žebot: Kulturni boj bi radi meli!) (Dale)
NEDELA.
V. Postna ali Čarna. Ev. sv. Jan, 46—59. Židovje se Jezuša kamenjati šteli, ar njim je pravico povedao, ka je Sin boži. A Jezuš se njim je skrio, neviden je postao pred njimi, da so ga ne najšli i tak ne mogli kamenja v njega Itičati. Tomi dogodki na špomin pokrije denešnji den z modrimi zágrinjali Cerkev Križanoga podobe. Od teh modrih (črnkasti!) prtičov shaja tüdi ime danešnje nedele: ,,Čarna“. Glejte, Jezuš se skrije onim, ki sovražijo svojega bližnjega! Nam trebe drüge spodbüde za ljübezen do bližnjega ?!
Ljübézen do bližnjega.*)
Bole šče pa nevole tistih, štere je pa te pohüšao! . . . Kak teda ti, ki si začetnik pregrehe, pregreho pa spraviš s sveta? Kak njoj zastaviš pot, da ne bo drvela naprej i preplavlala svet i püščala za sebov smrad i blato na pravo i na levo? . . . Največkrat pa niti ne poznaš vsej, štere si, pokvaro; kak teda popraviš? I ali ne bo tvoja spaka šče dugo po tvojoj smrti?
Predragi? Ali je pohüšanje ne v istini velka pregreha proti lübezni do Bližnjega ? Namesto rešüvati düše — je pogüblatí, pelati je
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v ljübljeni. izdala tiskarna Ničman v Ljubljani,
v časno i večno nesrečo! Ah, istinsko pravimo, da je póhüšlivec Pomočnik íatanov. Ali je ne podoben kači v paiádižomi, Štero je nücao šatan, da je zapelao prvoga Človeka? Ja. več. kak Pomočnik šatanóv, póhüšlivec je sam — šatan f Od toga (šatan) najmre pravi Sv. pismo, da je morilce od začetka; i morilec je vsakši póhüšlivec, morilec düš. I ka pravim; šče hüši je pohü.-livec kak sam šatan, hüši je, ar mnogo bole nevaren. Povejte, pravi Pobožen mož, kakši vuk bi bio najbole nevaren za čredo na paši? Takši, šteri bi se mogeo preobleči, spremeniti v navadnoga domačega psa. Takšemi bi šle ovce celo naproti, namesto, da bi pred njim bežale; i ovčiji psi bi se njemi Prijatelsko bližali, namesto da bi se v njega zagnali; i pastérje bi njemi metali jesti, namesto da bi ga napadnoli s palicami . . ,
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dr. Hinko Irgulič mrtev. Bivši Sodnik na sodniji v M. Soboti dr. H nko Irgulič, koga je naš narod zavolo milobe ljübo, je kak višji uradnik na ministerstvi pravde v Beogradi, naglo vmro v Niši, gde je preglejüvao invalide. Tretjikrat so ga tű operirali, a operacije neje prejšo. Mesto Niš je dalo 500 Din. za stroške , pokopa i brezplačno kolo. Naroda je do 2000 prišlo 'na sprévod; šroVèhskv Vredniki i Vő jaki so prišli tüdi na sprevod i pri grobi polevali lepe Slovenske žalostinke. Od našega kluba je bio pri pokopi narodni poslanec Ivan Vesenjak kak rod pokojnoga. Pokojhi' je eden z med tistih prečnih gospodov, ki so srečno znali s svojim nastopom vezati naše domačine i Slovence brate prek Müre. — Naj počiva vu miri.
Od bogojanske pošte poročajo direktor pošte g. Debelak nar. poslanci to. 1) med Beltinci i Dobrovnikom bo dvakrat na tjeden vožnja, ove dni pa peška pošta; od Dobrovnika do Bogojine pa vsaki den zveza. 2) Odredilo se je tüdi ešče ednok štatistično Štetje. Če to bo ugodno, se pošta odpre v Bogojini (zato pa H dosta priporočeni! pisem, penez, pakov dajte gor v Dobrovniki za Bogojino Vr.)
Vojnik Franc Báthori je po posredüvanji narodnoga poslanca Jožefa Klekl rešen vojaške slüžbe. Tak poroča vojni minister poslanci pod brojom 10483 od 21. marca.
Vojáki, ki so lani nastopili vojaško slüžbo, bodo samo petnajset mesecov slüžili mesto 18. — Dühovniki so vsi püščeni domo iz vojaške slüžbe i tüdi vsa vojaki I. 1899. rojeni, ‘ki so v prvejšoj vojski žd slüžili kaj. To naznanje onim, ki majo sin«* vojake.
Srčno se zahvalim vsem svojim dragim poznancom, ki so se me ob priliki mojega goda z svojov ljübeznostjov spominali. — Klekl Jožef, vp. pleb. nar poslanec.
Minister pošte je na zahtevo poslanca Kleklna v parlamenti dao izjavo, ka tisti penez, šteroga smo v poštno kaso vložili, ešče v staroj državi, je ešče v Pešti i v Beči. Čeravno so se zavolo teh penez pogodili v Rimi i v Pešti, pogodba je ešče nej zvršena, ar njej proti stojijo Francozi, Angleži pa tüdi Italijani. — To na znanje vsem, šterih se tiče.
Dokležovje. Za nas invalide je dao g. Kerec objaviti, da naj se pri njem zglasimo, ka dobimo palerstvo. Hodo sam podpisani v !?go-joj poti t slabom vremeni v Prosečkoves par vör, pa dobo sam za odgovor, da so vsi stari ostali palerje. Zakaj se vodimo za nos ? — Štefan Kolbl, invalid. (Uredništvo prepusti zagovor g.. Kereci i potom pove svoje mnenje.)
Zemlja, štero je razrezala železnica, se plača, gda se pošlje penez v Lotmerk i gda naše domače oblasti (pred vsem veliki župan v Maribori. Vr.) dogotovijo svoje delo. Lani 15. okt. se je začelo plačüvanje, a ar je oblast nej mejla k rédi spiskov i ar je zmenkao penez
2
NOVINE
6. aprila 1924.
(eden uradnik kak se čüje je z 3 milijonami odskočo. Vr.) so plače vö ostale. Te odgovor so dobili poslanec Klekl na svoje prizadevanje od ministra železnic pod brojom 3734. od 3. marca.
Vsem prizadetim. Moravski radikali v 11. št. „M. Krajine“ narodnomi poslanci g. Jožefi Klekl v oči mečejo, da ne hodijo v Črensovcih v cerkev. Mi Moravčarom odgovorimo, da bi jako-jako lehka i srečna bila njihova smrt, če bi telko hodili v cerkev, kak g. poslanec Klekl hodijo v Črensovsko cerkev. Pač posebi sodijo tüdi drüge:
Občini Lipovci naznanjajo g. poslanec Klekl, ka je na prošnjo Lipovčarov minister za železnice pod b. 3734/24. od 3. marca to odgovoro, ka se njüva postaja zato bo imenüvala »Beltinci,* ar je ta občina velika, Lipovci so pa jako mala občina i ár so Beltinci samo komaj en kilometer vkraj od nameravane postaje. Pa prej če bi se Lipovci—Beltinci imenüvala postaja, bi jako dugo ime bilo to. — To je odgovor ministrov. Če Lipovčarje majo kaj proti njemi naj obvestijo g. nar. poslanca Kleklna.
Vojak Štefan Trckš iz Dobrovnika, kak naznanja vojni minister narodnomi poslanci Jožefi Kleklni (sk. br. 6023 od 14. marca 1924 na njuvo prošnjo, je dobo Skrajšani rok i se mora iz Krive Palanke domo püstiti.
Vino ki vozi domo z goric (v Sloveniji) more javiti to najprle financom tistoga kraja, gde ma gorice i gda je vino domo pripelao, more od financov dobljeni vozni list (transportni list) prekdati svojim financom i to v 24 vöraj od tistoga vremena, kak je vino pripelao. Te vozni list financje potrdijo i pošljejo nazaj tistim financom, ki so ga vödaíi. — Te odgovor je dao finančni minister nar. poslanci, Jožefi Kleklni na tožbo, zakaj so mogli nešterni goričance v törjanskoj fari plačati štrof, čeravno so pravilno javili svoj pov financom v D. Lendavi. Ministröv odgovor.se naslanja na 10. 13. i 22. Člen pravilnika od trošarine. (Broj 667. 3. marca 1924.)
Za vojake l. 1900. rojene, da bi se püstili domo, so vložili narodni poslanec Klekl prošnjo. Vojni minister njim je odgovoro (sk. br. 5849, marca 6.) da teh ne more püstiti domó, ár so v boji samo zvünredno slüžili i po letaj neso svoje vojaške slüžbe tam mogli spuniti. (To naj vzemejo na znanje roditelje Štefana Šlebič, i Svetec Jožefa, šteriva slüžita v 39. pp. v Stipi. Vr)
Vojaki l. 1898. rojeni, šteri so po krivici bili pozvani v vojaško slüžbo, ar so že prle došlüžili svojo vojaško slüžbo, so na posredüvanje narodnoga poslanca Jožefa Klekl püščeni domo. (sk. br. 5849. marca 6) Tej vojaki so: Franc Gomboc, Jóžef Kalman i Leopold Vadovič. — Tej so poslali potrebna Svedočanstva narodnomi poslanci do rok, zato so taki püščeni. Ludvik Fartek, ki slüži v Štipi pri 23. pp. se tüdi odpüsti, kak se posvedoči, da je prle Že doslüžo svojo vojaško dužnost na prejšnjoj vojski. Te dokument trebe zato notri poslati, če je ešče nej poslan.
„Lepi Prekmurci“ so nam gučali v Maribori, gda so Gabra na smrt i drügih 5 Prekmurcov na teško vozo obsodili. Ta sodba je krivična. Po boji je oponašanje povsod slabo postalo ne samo pri nas. Če čtemo Slovenske liste, pridemo do spoznanja, da prek Möre na spadne na stojezero ljüdi šest hüdodelnikov, kak pri nas nego vnogo-vnogo več. Zato pa pravično Sodimo. Pa ne pozabimo tüdi to, da oblast nikdar ne tak podpirala pijančüvanja kak od časa našega zjedinjenja. Ne čüda zato, če se širijo hüdobije.
Naznánim. Dnéva 2. februara je nastávila Gornja Bistrica občina novi odbor kmečke zveze, vu šterom je zbráni za predsednika Horvath Sabo Ignác, za podpredsednika Krampač Števan, za tajnika Kustec Matjaš, za blagajnika Kustec Števan, za .odbornike pa Jakšič Ivan, Horvát Števan, Lebar Martin, Hozjan Martin, Krampač Števan, Kolenko Martin. Kotrig je pristopilo 175, penez smo vküp prinesli 207. dinarov. Tajnik Kustec.
Politične drobnije.
Što je nori? Hartnerov „Szabadság“ piše v 11. št., da Novine ali majo za norišnico celo Prekmurje ali so pa oni nori, ki Novine pišejo, ar so Novine objavile tisto, ka je minister pravo od kuluka. I mi ponovimo, ka smo pisali. Naša stranka je dosegnola, ka v Sloveniji ne bo kuluka i indri tüdi nej, gde ga ljüdstvo nešče i samo tam bo, gde ga ljüdstvo žele. To smo mi pisali i to ponovimo, čeravno se „Szabadsági“ ne vidi, da naša stranka dela za narod. Če se „Szabadsági“ ne vidijo ministrove reči, naj njega napada, ne pa nas, ki istino pišemo.
Gde je najvekše blato? „M. Krajina“ piše v 11. št. da je tam najvekše blato, gde poslanec Klekl prebivajo i ka tü auto vsikdar
vojzne. Kak zna istino pisati M. Krajina, spoznajte z toga: 1) g. Klekl nemajo v Črensovcih hiše, so arendáš; 2) ni kre té arendaške hiže auto ne vozi, ar je skoro en kilometer od glavne ceste, gde auto vozi. 3) V vednakoj liniji, od te hiže je glavna cesta ravno najlepša najmre od Bauerove gostilne naprej. 4) Tisti den, gda je „M. Krajina" to pisala, je že lepa pot bila i bi auto lehko. vozo. — Glejte tak zna M. Krajina istino napisati. — Ka se pa tiče žele, naj g. poslanci zdignejo glas proti toj nepriliki, bodi povedano, da je i cela stranka K. zveze zdignola glas za prekmurske ceste v parlamenti i posebi ešče poslanec Klekl.
Hartner i Goričanci. Hartner se je prav grdo obregno v 8. številki svojega hüdobnoga i skrajno nesramnoga lista »Szabadsága na Goričance i g. Klekla. Nikše tanače šče davati nam v Gornjem Prekmurji, kak se naj opona-šamo. Püstte g. Hartner samo Goričance pri miri, tisti na vsak način več pameti majo kak Vi, ki takše bedarije pišete od njih i dobro znajo sami, kda i na štero veselico njim trebe iti. Nišče pa ne mogao odobravati to, da so ništerni krčmarje meli dva dni bale i potem na drügo ali trétjo nedelo pali bal ali pa' rr.uziko. To je pa že malo preveč bilo i tüdi ne smo mogli božnejše si premišlavajoči odobravati postopanje okr. glavarstva, štero je na to dalo dovolenje. G. Hartner, Vi si svoje ,,dobre tanače" Obdržite za sebe i se ravnajte po njih. Vi ste. lekaj čemerni, da smo mi Goričanci pri volitvah ne volili Vas. Nikaj se ne čemerje zato, lehko stopite göri še stokrat, pa tűdi Vas ne bomo. Mamo že dobre sküšnje od Vas. Vej ste nam bili poslanec v Budapešti nekši 8 let skoro, pa ka ste nam spravili? Svoje žepe ste napunjavati i se odavali strankam, štere so vam več obetale, za nas ste se pa ne brigali. V parlamenti ste ednok tüdi meli .dugši" govor,, pravli ste: zaprite okno ali dveri, ka vleče. Dober poslanec ste nam bilil G. Hartner! Ešče nikaj bi Vas pitali, mi Goričanci, če nam dovolite. Zakaj se pa Vi telko v g. poslanca Klekla zaplečete za voljo tiste bistríčke nesreče, da so tam vmorili enoga Orožnika? Vi v vašem nesramnom listi pisarite v takšo formo, kak da bi bili te nesreče oni krivi. Kak pa to? Morebiti zato, da se je to pripetilo v fari, v šteroj oni stanüjejo i te gda so oni ne bili doma? Ka te pa pravdi, če mi te vaš napačen princip obrnemo na vas! Što je pa te kriv smrti Flisara, štera se je pripetila tam nindri blüzi vas, okoli M. Sobote? Po vašem načeli morete biti krivi Vi, ar ste Vi t va-šim listom tem ljüdem bili düševni voditeo, ki so gvüšno čteli vaš listi Pa se je zgodile to tüdi poleg gostilne. Teda Vi ščete davati nam tanače, naj mi nadale obhajamo gostilne i se po njih kvári naša mladina ? Poglednite samo, vej blüzi mate sodnijo, te razprave tam, te že vidili, kelko se jih vrši vsakši tjeden za voljo bitja, pretepanja i smicanja po gostilnah 1 te nam ne bodete takše tanače davali. Pač spodobno Hartneri 1 Ne je dobro, g. Hartner, rešiti nikše stvari, štere se lehko na Vas obračajo. Mučanje je dostokrat zlata vredno. Za Vas pa najbolje! — Goričanci.
„Demokratska oblüba.“ Pod tem naslovom na oči meče v 4 št. „M. Krajina“ demokratom, zakaj se držijo svoje dane reči i ne pozovejo nazaj Reisnera z Belgrada i na njegovo mesto ne pošljejo Ravnihara kak so si pred volitvami dogučali? Zatem pa pridene,ka bi od svoječasno od dr.1 Kukovca dana reč ravno takša b!la. — Mi na to samo teliko Povemo, ka de M. Krajina Od radikalov ravnotak pisala ednok najmre te, gda njoj radikali ne do mogli tak naphati turbe, kak si ona žele. Te de šla k tretjoj ali štrtoj stranki z praznov turbov pa šinfala radikale, ka ne držijo svoje reči, .Zakaj ne pove zroka ? „M. Krajina v 4. št. piše z debelimi „piskami“ (črkami, Slovana, literami) ka se splošni terhi od dneva do dneva povekšavajo na kmetskih ráma), ne pove pa toga, ka je té terhe Orsagi tista radikalna stranka spravila, za štero ona agitira. Zakaj pa ne pove to odkrito? Zato, da če bi to povedala, te bi zaistino rogle trbelo tistim, ki do k radikalom šli, zdaj pa Skrivoma nešterne le premotijo plačani radikalni vigécje.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice      	330 Din.,
„	žita	310	   „
„	ovsa	245	   „
„	kukorice	250	   „
2. Meso.
govedina   teletina    svinjina v Zagrebi 1 kg.  27—28 D. 28—32 D. 32—35 D. v Ljubljani „	23—25 D. 29—30 D. 30—33 D.
3 Krma.
Sena m. 50—100 D., slame m. 50.— D.
Razglas.
Seja dolnjelendavskih vinogradnikov se vrši v hotelu „Krona“ v Dolnji Lendavi dne 13. aprila tega leta pred poldnevom ob 11 uri. Dnevni red:
1. Napravo brvi čez kobiljski potok.
2. Volitve novih vinogradskih čuvajev.
3. Popravilo vinogradskih potov.
4. Slučajnosti.
Pozivajo se vsi vinogradski posestniki, da se te seje v lastnem interesu gotovo udeležijo.
Županstvo v Dolnji Lendavi.
Odam roje v panjih in košah.         Ludovik Seči. Dolnja Lendava.
Eladok méhtörzseket
kaskoban és kaptárokban.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Barvajte piruhe le z
Realitetna pisarna v Ljutomeri Stari trg 47.
oda dva broda
na Müri na Gr. Bistrici, 8 oralov njiv, travnika i gozda (šume) pri gostilni „Kregar“ Razkrižje — Sp. Bistrica — Pristova vküp ali na malo. Mlatilnico skoraj novo H. 4½ 530 s parno lokomobilo 8 Mm. 6 HP.
Deske,   late,    štaflni
i tüdi stavbeni les se dobi najfalej pri tvrdki I. Lovrenčič i drug trgovine z mešanim blagom, v Križevcih pri LJUTOMERI (Poleg cerkve).
Dobi se tüdi najboljši premog za kovače.
Najnovejše moške obleke, v najvekšoj izberi
i po najfalejšoj ceni se dobijo v D. Lendavi pri ŽIGI WEISZ. Za firmo velka zaloga. Športne obleke od 700 D. Šimi obleke od  600 D., obleke za dečkece od 150 D. naprej. Štof za edno obleko s vsemi potrebnimi rečmi D. 325 Na senji v Murskoj Soboti bom navzoči z vsov svojov zalogov.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.