ras» «Ul TO XXIX, številka 13, 27. junij 1997 G O R N J E S A V I N J S K I Cena 239,00 SIT ČASOPIS Nudimo dnevno sveže <8/dopoldanske malice po 400 SIT ^ Stalni sodelavci: > Bdi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kary ir. Vida Skok; Uroš Kotnik, Igor Solar, X - Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, ;. Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek,. Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: ' Barbara Zacirkovnik \\/^X\X^X/\x Računalniška obdelava: ' v X: ' Tomaž Pajk \N\ \\\ \\ ..\\ \\ \\x \\ \\ \\ x.\\ \\ x. \ Trženje: X Helena Kotnik, mobitel 0609/647-S40 Naslov uredništva: ' \3Sayiryske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ■ Telefon: 063/833-230 ; Faks: 063/833-210 '' ' X X ' ' .X\\\\X\X\''xN>-ssv\'''-->\\.\\' xN^\\\ ’ • SNX^\ E-pošta: savinjske.novice@siol.net x Internet: XXX\' XXXX X\X\; A\\S - >X NX\'\ X-X-X \\'\\ ' . ;ittp//:wwv;.inetia.eu::et.si/savinjske-novice. . 1 % xsX\vx\ \V %.\\\\N,,]\\ \\ .\.\\\ -.,.\\\\ ,\\ Cena za izvod: 239,00 SIT, za naročnike: 203,00 SIT \Xv XxXV-XXXT-XvT\3\^^^' Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje v ' ,x \\\'xX\W -X\X\ N\\\ ..x\\\ -,\\\\" \ , Rokopise, objave, razpise in oglase je X /potrebno dostaviti v uredništvo !/ /; . / / najkasneje osem dni pred izidom / . tekoče številke Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se X/ plačuje davek od prometa proizvodov/. po stopnji 6%; . \ \jNx X/'X/x Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja •;/bese'dilv^':^ xx/x. X \\X;\ X\-Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. 'X\\\/ 'C/o/v' v\X. >3-X/X Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Pa smo ga dočakali. Izlet zvestih naročnikov Savinjskih novic namreč. Zgodil se je pred štirinajstimi dnevi in zapis o njegovi izvedbi je pred vami. Toliko, da malce potešimo vašo radovednost, če vam medtem ni že kdo od udeležencev referiraj kako je bilo. Na tem mestu bi se predvsem želel zahvaliti našemu vodiču Aleksandru Videčniku za zamisel o trasi in za vodenje izleta, mozirski enoti Izletnika Celje in vozniku Franju Juvanu za prijeten prevoz ter turistični agenciji Sonja za ureditev formalnih zadev. Hvala nenazadnje tudi vsem potnikom, tako naročnikom kot članom uredništva, za nadvse prijetno družbo. V Zgornji Savinjski dolini se je medtem začela glavna turistična sezona, ki jo vsako leto obeležijo tradicionalne turistično narodopisne prireditve. Prva med njimi je vedno na Rečici ob Savinji, Od lipe do prangerja, tik pred njo pa bo letos velika prireditev še v Gornjem Gradu, kjer se bo ob 50-letnici tamkajšnje lovske družine dogajalo marsikaj. Poleg vsega ostalega tudi premiera drame na prostem Mrtvi menih v izvedbi tamkajšnjega amaterskega gledališča. Izjemen projekt, ki daje zgornjesavinjski kulturi novo dimezijo. V minulih štirinajstih dneh se je v naših krajih znova dogajalo marsikaj. Veliko prireditev je potekalo v Nazarjah, kjer so praznovali praznik KS, in ena izmed odmevnejših prireditev v tem sklopu je bila znova izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Zapis o tem sledi prihodnjič, ko boste lahko prebrali tudi reportažni zapis o zaključku Zgornjesav-injske lige v malem nogometu. Ob tej priložnosti so se namreč v streljanju kazenskih strelov na gol med sabo pomerile ekipe občinskih svetov. Verjeli ali ne, bilo je nadvse zanimivo. Le mozirski svetniki so se ustrašili konkurence in niso prišli. Morda pa se tako vneto pripravljajo na medsebojni obračun, ki jih čez teden dni čaka na Rečici? C"J- IZ VŠiillM: p Elkroj Mozirje: Vse najboljše za 50. rojstni dan!.......:..........4 Zgornja Savinjska in Šaleš^ i^oltina: Številni razlogi za skupno regijo.............. 6. Občinski svet Mozirje: X : Odločitev za ustanovitev JKP Okolje Mozirje....8 Nazarje: Otvoritev novega mostu '■ čez Dreto..............8 Šentjur pri Celju: Goran Horvat razstavlja v Ipavčevi hiši.........10 Gori\ji Grad: x 'X\\ ^ Začetek prireditve Narava- divjad-človek 97......11 Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline: Izvolili novo vodstvo.13 20 let nazarskega vrtca: Danes smo vsi hi, hi, hi. 14 Drastyo izgnancev: Prepočasno reševanje problemov.............16 Izlet zvestih naročnikov na Primorsko: Prejmite lepe pozdrave iz Nove Gorice...........17 Zgodovina in narodopisje: Lučki mrliški oglednik . 21 Mr. ph. Boris Jagodič: O zdravilnih rastlinah .. 22 Vili Krajnc, mednarodni nogometni sodnik: Če ti gledalci skoraj obrnejo avto na streho . 26 Za razvedrilo: Žadrečfeeiioiidce xxxv \ NASLOVNICA lovci praznujejo Foto: Sašo Bernardi Elkroj Mozirje Vse najboljše za 50. rojstni dan! V takšen stavek bi lahko z eno potezo združili številne čestitke in dobre želje, ki jih je največji specializirani proizvajalec hlač v Sloveniji, Elkroj Mozirje, prejel ob praznovanju svoje polstoletne obletnice. Praznovanje, namenjeno širši slovenski javnosti, so pripravili v klubu Central v Ljubljani, kjer je številne ugledne goste in poslovne partnerje pozdravila direktorica Elkroja Marija Vrtačnik. Naštela je nekaj najosnovnejših podatkov o podjetju in poudarila, da sodelujejo s priznanimi svetovnimi firmami. To seveda ne bi bilo mogoče brez izpolnjevanja kriterijev standarda ISO 9001, ki ga imajo v Elkroju že tri leta. Podjetje intenzivno posodablja svojo proizvodnja in v ta namen vlaga skoraj pet odstotkov letnega prihodka, to pa je v času od leta 1991 do lanskega leta pomenilo okroglih šest milijonov nemških mark. Vrtačnikova je svoje misli strnila z ugotovitvijo, da si priza- devajo ustvariti podjetje s prihodnostjo, pri tem pa posameznik ne pomeni nič, “vsi skupaj pa smo pomembna celota - Elkroj.” Slavnostni govornik je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je pohvalil dosežene rezultate in zaželel Elkroju še veliko poslovnih uspehov. Elkroj seje svojim najbolj zvestim poslovnim partnerjem ob tej priložnosti zahvalil z grafikami Jožeta Horvata - Jakija, prava paša za oči pa je bila modna revija avtorja Roka Lasana. Na njej je bilo moč videti Elkrojeva moška in ženska oblačila, pod katerih kreacijo seje podpisala Urška Marolt. Franci Kotnik Predsednik GZS v družbi Marije Vrtačnik in Vere Pečnik (foto: Ciril Sem) Paša za oči... (foto: Ciril Sem) POSLOVNE INFORMACIJE Gea college v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizira v jesenskem obdobju z usposabljanjem nove skupine svetovalcev v podjetništvu. Program in podrobnejše informacije so na voljo na Sav.-šal. območni zbornici Velenje. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, RUDARSKA 6A, 3320 VELENJE. TELEFON: 063 856 920, FAX: 063 855 645. Jožko Čuk, predsednik GZS, ob 50-Ietnici Elkroja: “Vesel sem, da vam je v teh 50 letih uspelo vzpostaviti zelo moderen, sodoben poslovni sistem. Bil sem na podelitvi certifikata kakovosti v vašem cenjenem kolektivu in ugotovil, da ste svoj sistem kakovosti in način dela prilagodili svetovno primerljivim poslovnim sistemom. In da ste primerljivi ter enakopravni tudi na globalnem trgu. Da vam je to uspelo v tako težkih pogojih poslovanja, gre predvsem zasluga vaši človeški energiji, ki ste jo vložili v sistem, ki ga imenujete Elkroj. Prepričan sem, da je to kolektiv, ki ima še velike perspektive, to pa zaradi tega, ker je ubral svojo strategijo, kot je to primer v sodobnem, razvitem svetu. Razveseljiv je tudi podatek, da ne sledite samo tehničnim standardom, ampak da veliko vlagate v ljudi, da imate ustrezno psihosocialno klimo v kolektivu in ustrezen odnos do kupcev. Imate torej vse štiri elemente, ki so potrebni za obstoj in razvoj vsakega podjetja: primerne odnose v kolektivu, primeren odnos do kupcev, odgovoren odnos do družbenega okolja, vsemu temu pa morajo slediti še primerni poslovni rezultati. Tudi iz vaše podjetniške strategije smo črpali ideje za sestavo strategije in paradigme, kije postala sestavni del slovenskega gospodarstva in gospodarske zbornice. Vaše podjetje je že močno internacionalizirano, saj večino proizvodnega programa izvaža inje torej prisotno na globalnem trgu. Dragi Elkrojevci in Elkrojevke, želim vam, da bi uspešno delo še naprej nadaljevali, da bi vam poslovni rezultati pomenili tako osebno kot strokovno zadovoljstvo in da bi v času, ko stvari včasih privedejo človeka do kakšnih osebnih kriz, z vzajemno komunikacijo v kolektivu našli moč za veselje pri delu. In da bi na poti domov imeli čas in moč v sebi, da bi opazili modrino neba in začutili vonj travniških rož. Hvala za povabilo in čestitke!” Internet naslov: http://www.inetia.eunet.si/ savinjske-novice Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Kako oživiti delo sekcij Na podlagi sklepa skupščine Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice so se pred nedavnim sestali člani izvršilnega odbora zbornice in predsedniki posameznih sekcij. Kot je bilo pričakovati, udeležba s strani slednjih tudi tokrat ni bila popolna, to pa je očitno že eden izmed pomembnih vzrokov, da sekcije ne delujejo tako kot bi morale. Predsednik zbornice Franc Benda je poudaril, daje delo in prizadevanje predsednikov sekcij neposredno povezano z uspešnim delovanjem le-teh. V prihodnje bo povezovanje obrtnikov v sekcije še mnogo bolj pomembno kot je sedaj, zato seje potrebno pravočasno pripraviti. Trden dokaz temu je sekcija avtoprevoznikov, kije strnila vrste tisti trenutek, ko so se pojavile zahteve po licenc- ah. Tudi ostali udeleženci tokratnega sestanka so bili mnenja, da bodo sekcije zaživele takrat, ko bodo njihovi člani začutili potrebo in efektivnost povezovanja, dokler pa tega ni, so rezultati slabši. Ob tem je bilo izpostavljeno, da so številni obrtni- ki razočarani zaradi pravnega nereda v državi, saj si je slednja ustvarila vse mehanizme za pobiranje davščin, plačilne discipline pa noče vzpostaviti. Podobno je tudi na področju sive ekonomije, ki predstavlja za obrtnike nelojalno konkurenco. Eden izmed pozitivnih rezultatov delovanja sekcij bo, kot vse kaže, modna revija, ki jo bo v sodelovanju z zbornico organizirala sekcija tekstilcev. Kar se tiče predstavitve sekcij na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, je rok za letošnjega seveda zamujen, za prihodnje leto pa razmišljajo o predstavitvi preko video kaset. Franci Kotnik Banka Celje Nižje obrestne mere za posojila za prebivalstvo Banka Celje je 16. junija znižala obrestne mere za nekatera posojila za prebivalstvo. Gre za posojila za nakup vseh vrst blaga in plačilo storitev, za gotovinska posojila in za posojila, ki so namenjena imetnikom tekočih računov študentov. Obrestna mera je nižja od ene do treh odstotnih točk. Posojilo za nakup vseh vrst blaga in plačilo storitev je mogoče najeti že po obrestni meri 1+1%. Doba odplačila v tem primeru je 3 do 6 mesecev. Za enako posojilo z dobo odplačila nad 6 mesecev do enega leta je obrestna mera T+8%. Za dve odstotni točki se je znižala obrestna mera za nenamenska posojila. Odslej je obrestna mera za gotovinska posojila z dobo odplačila od 3 do 6 mesecev T+8% in z dobo odplačila nad 6 do 12 mesecev T+9%. Istočasno je banka znižala obrestno mero za posojila, kijih najamejo študenti, ki imajo svoj tekoči račun. Obrestna mera je T+7%, doba odplačila pa je od 3 mesecev do enega leta. Banka Celje ponuja svoja posojila tudi nekomitentom. Obrestna mera zanje je višja za 1,5 odstotne točke. Če le-ti vplačajo namenski depozit v višini 15 odstotkov od odobrenega posojila, je obrestna mera enaka kot za komitente. V celjski banki so znižali tudi stroške obdelave zahtevka za nenamenska posojila, ki sedaj znaša 4.500 tolarjev. Najnižji znesek mesečne anuitete posojila za nakup blaga in plačilo storitev pa znaša odslej 100 DEM. Za mesec julij pripravljajo v Banki Celje vrsto sprememb na področju ponudbe posojil za prebivalstvo. Franci Kotnik Savinja Mozirje Zaključeni Dnevi Savinje Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je s sobotnim javnim žrebanjem nagrad pred Blagovnico v Mozirju zaključilo letošnjo akcijo ugodnih nakupov, ki je potekala pod naslovom Dnevi Savinje. Redni in priložnostni kupci so v Savinjinih poslovalnicah v času akcije prejeli kupone, ki so izpolnjeni s podatki kupcev sodelovali v žrebanju. Savinja je zanje pripravila 53 lepih nagrad, glavno vlogo pri žrebu pa je seveda imela sreča. Direktor Savinje Gregor Verbuč se je ob tej priliki zahvalil vsem kupcem za zaupanje in izrazil željo, da bi se v njene prodajalne še vrača- li. V ta namen je Savinja v sklopu gospodarskega interesnega združenja ABC pripravila konkurenčne cene za številne izdel- ke. GIZ ABC, ki ga tvori 21 trgovskih podjetij iz cele Slovenije, omogoča boljše nabavne pogoje in posledično temu ugodnej še nakupe za stranke. Zaključek Dnevov Savinje so s pokušnjami svojih proizvodov popestrili Jata Ljubljana, Mesarija Sušeč Velenje, Vino Brežice, Coca Cola, Droga Portorož, Pivovarna Laško, Rogaška Rogaška Slatina m Slaščičarna Rogla, za dobro voljo pa je skrbel ansambel Darka Atelška. Franci Kotnik L wWSWw ^4% s •v" ;.{il Mttt !i_ n»' 1 - 'Ji iir i i Med žrebanjem je bilo napeto(foto: Ciril Sem) Sklad za regionalni razvoj Izjemno zanimanje za ugodna posojila Člani upravnega odbora Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja so se pred nedavnim seznanili z vlogami, ki so prispele na drugi javni razpis posojil, ki je bil objavljen 23. aprila letos. Posojila v drugem javnem razpisu so namenjena financiranju projektov v kmetijstvu in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter financiranju projektov gospodarskih dejavnosti, premostitvenemu financiranju infrastrukturnih objektov, dopolnilnemu financiranju projektov za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja in dodeljevanju jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Očitno gre za izjemno perečo problematiko v slovenskem prostoru, saj je do 15. junija, ko se je zaključil rok za oddajo vlog za financiranje projektov v kmetijstvu in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter financiranje projektov gospodarskih dejavnosti, prispelo kar 558 vlog. Po razpisu je za oba namena na voljo le 700 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bo lahko ugodeno le manjšemu delu tistih, ki so se prijavili na razpis. KF Zgornja Savinjska in Šaleška dolina Številni razlogi za skupno regijo Župani in županja občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se v začetku letošnjega leta izrekli za oblikovanje Savinjsko-šaleške regije, ki jo bodo skušali doseči, čeprav je za zdaj v republiških delovnih gradivih ni. Pripravili so obsežno gradivo in ga posredovali vladi, poslancem državnega zbora, predstavnikom lokalnih interesov v državnem zboru, političnim strankam in občinskim svetom omenjenih občin. V gradivu župani in županja ugotavljajo, daje načrtovana savinjska regija po številu občin, ki naj bi jih povezovala, prevelika. Združevala naj bi 23 občin od Sotle do Logarske doline. Število gospodarskih družb v tej regiji bi bilo zelo veliko, kakor tudi njihova raznovrstnost. V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini so si družbe manj različne, območje obeh dolin pa sploh ni majhno, saj obsega 705 kvadratnih kilometrov, tu pa živi 61.500 prebivalcev. Občine Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje.Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje članov v ta svet. Poleg predstavnikov občin naj bi imela svoje mesto v svetu tudi predstavnika območne gospodarske zbornice in območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje. Za bodočo regijo so izbrali simpatično ime - SAŠA. Na tokratnem sestankuje direktor RTC Golte Marjan Prelog predstavil problematiko omenjenega centra. Zupani in županja so menili, daje potrebno zagotoviti pogoje za njegovo nadaljnje delovanje, operativno pobudo v tem smislu pa mora prevzeti občina Mozirje. Franci Kotnik Zgornjesavinjski in šaleški župani v gosteh pri ljubenski županji (foto: KF) Gornji Grad Kurilnica že letos V Gornjem Gradu že nekaj časa intenzivno tečejo aktivnosti povezane z gradnjo ogrevalnega sistema s koriščenjem lesne mase. Gre za prvi tozadevni projekt v državi, po besedah župana Tonija Riflja se v projekt preko pristojnih ministrstev aktivno vključuje tudi država in EU preko fondacije Phare programe. Prav slednja je za gornjegrajsko kurilnico in opremo že odobrila 360.000 ECU-jev nepovratnih sredstev. Enako višino sredstev bo preko državnega proračuna zagotovilo tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Gre za nepovratna sredstva, zato so v Gornjem Gradu napeli vse sile, da se projekt realizira. Župan Toni Rifelj je prepričan, da bodo manjkajoča sredstva uspeli pridobiti preko Ekološkega sklada RS, ki bo zagotovil kredit z 4-odstotno obrestno mero na 15 let. Vzporedno s pridobivanjem sredstev potekajo druge aktivnosti, med drugim je bilo odmerjeno zemljišče za izgradnjo kurilnice. V tem mesecu so Ljubljano obiskali predstavniki Phare programa, kjer so potekali pogovori o obojestranskem zagotovilu sredstev, Po pregledu vse dokumentacije, ki jo bo opravil predstavnik Phare programa, bo podpisana pogodba, ki bo dejansko pomenila začetek gradnje kurilnice. Župan Toni Rifelj je prepričan, da bo prva faza izgradnje kurilnice z opremo opravljena še letos. V kolikor bodo dopuščale tudi vremenske razmere se bo pristopilo tudi k razpeljavi glavnega voda, projekt pa naj bi predvidoma zaključili prihodnje leto. Savinjčan povezujejo tudi skupni naravni viri in interesi na komunalnem področju. Potrebno bo rešiti vprašanje regionalnih in lokalnih cest ter izbrati ustrezno povezavo z avtocesto Ljubljana-Maribor. Nemogoče je spregledati veliko dnevno migracijo delovno aktivnega prebivalstva, saj prihaja dnevno v Velenje iz okolice okoli tisoč delavcev. Na tem območju je za funkcioniranje regije mogoče zagotoviti tako prostorske kot kadrovske pogoje. Že sedaj tukaj deluje nekaj institucij, ki imajo regijski značaj, med katerimi je na prvem mestu območna gospodarska zbornica. Povezanost omenjenih občin je izrazita tudi na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja. To okolje ima razvejano medijsko omrežje, izdelan koncept razvoja turizma, območno pisarno zveze potrošnikov itd. Na četrtem delovnem srečanju so se župani in županja prejšnji teden zbrali na Ljubnem ob Savinji in sklenili, da občinskim svetom posredujejo predlog ustanovitve Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter imenovanja Občinski svet Gornji Grad Analiza začetnega stanjaJKP Komunala Gornjegrajski občinski svetniki so se pretekli petek sestali na 25. redni seji. Obsežen dnevni red je bil izčrpan konstruktivno in brez zapletov. Uvodoma je bil sprejet predlog za povišanje ekonomske cene vrtcev Gornji Grad in Bočna, ki vključuje tudi financiranje predšolske vzgoje v času letnih dopustov. S prvim septembrom bo potrebno za polno varstvo odšteti 31.000 SIT. V času letnih dopustov bodo starši plačali 20% vrednosti polne cene, če bo otrok odsoten-neprekinjeno 1-2 meseca. V nadaljevanju seje je direktor JKP Gornji Grad Niko Purnat predstavil predlog operativnega programa uvedbe novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki začne veljati 1. 7. in ga bo izvajal velenjski PUP. V Gornjem Gradu se poleg sanacije odlagališča ukvarjajo s problemom pitne vode. Raziskave so namreč pokazale vodno oporečnost že na samem zajetju, zato bo potrebno zadevo rešiti bodisi z kloro-natorjem, oziroma z iskanjem novega vira pitne in neoporečne vode. Z enakim problemom se srečujejo tudi v Bočni in Novi Štifti, zato nameravajo v Gornjem Gradu vodne vire ustrezno zavarovati z odlokom, ki naj bi ga sprejeli še letos. Purnat je predstavil predsanacijske ukrepe, ki so bili izvedeni na odlagališču Podhom. Med drugim je že bil opravljen poseg gozda in prestavitev potoka Lizavni-ca iz neposredne bližine deponije. Svetniki so med drugim sprejeli tudi predlog sklepa za razpis javnega natečaja za sanacijo ceste Otok - Podhom. Sredstva za sanacijo bodo poskušali pridobiti iz naslova demografske ogroženosti območja in preko Direkcije za ceste, za sanacijo lokalnih cest. Imenovana je bila tudi komisija za terenske oglede, za izvedbo prostorskih aktov, župan Toni Rifelj je predstavil pomen lokalnega podjetniškega centra in podjetja Gornja Savinjska dolina d.o.o., svetniki pa so potrdili tudi predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe za ravnanje z odpadki. Savinjčan Ločeno zbiranje odpadkov v občini Gornji Grad (1) Ekološka nuja in civilizacijska potreba današnjega časa V občini Gornji Grad se že nekaj časa pripravljamo na uvedbo novega, sodobnejšega ravnanja s komunalnimi odpadki, že v juliju pa bomo pričeli z nameščanjem novih, za ločeno zbiranje odpadkov prilagojenih posod. V naslednji številki Savinjskih novic Vam bomo v rubriki MOJ KRAJ - LEP KRAJ! podrobneje predstavili celoten sistem novega ravnanja z odpadki in pojasnili vse njegove faze in sestavine. Najprej pa nekaj uvodnih pojasnil in razlogov za pristop k temu projektu. Količine odpadkov se v celotnem razvitem svetu in tudi pri nas zelo povečujejo. Po analizah, ki so bile opravljene za projekt IKROS/integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji proizvedemo že okoli 400 kg odpadkov na prebivalca. Odstranjevanje in odlaganje teh odpadkov postaja velik ekološki problem, postaja pa tudi vse večji ekonomski problem, saj vlaganja v ekologijo niso poceni. Številne evropske države so že sprejele sodobne, ekološko pozitivne predpise o ravnanju z odpadki; zajemajo zelo ostre ukrepe za omejevanje nastajanja odpadkov, za obvezno zbiranje in odstranjevanje, ter varno odlaganje ostanka odpadkov. Zato so se v zadnjem desetletju v Evropi poleg tehnologij za izgradnjo in sanacijo komunalnih deponij, močno razvile tudi tehnologije prebiranja odpadkov zaradi izločevanja še uporabnih sestavin in tehnologije za reciklažo, oziroma proizvodnjo novih izdelkov iz odpadkov. Občina Gornji Grad s prelepimi okoliškimi vasicami in zaselki ne sme zaostajati za razvitim svetom, če se želi aktivneje vključiti v turistično ponudbo Slovenije, za kar ima dobre možnosti. Zato bo občina Gornji Grad pospešeno uvajala novosti na komunalnem področju, tako seje tudi prva med gornjesavinjski-mi občinami odločila za uvedbo sodobnega ravnanja z odpadki, ki se skrajšano imenuje BIOPAS in predvideva ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, kot sledi: a) redno zbiranje in odstranjevanje: - bioloških odpadkov, - odpadnega stekla, - odpadnega papirja, - ostankov odpadkov. b) akcijsko zbiranje in odstranjevanje: - kosovnih odpadkov /ostankov gospodinjske opreme, vozil ipd./, - zelenega odpada od čiščenja okolja, - posebnih odpadkov/baterije, zdravila, barve, ipd./ Zbrane biološke odpadke, ki zajemajo kuhinjske odpadke in zelene odpadke iz vrta in okolice hiš je mogoče predelati v kompost, ki je dobro gnojilo za vrt in balkonsko ter sobno cvetje. V mestih poteka kompostiranje na centralnih kompostarnah, v naši občini pa bodo gospodinjstva kompostirala zbrane biološke odpadke v svojih kompostnikih, kmečka gospodinjstva pa lahko tudi gnojišča. Zbrano steklo je mogoče posredovati preko podjetij, ki se ukvarjajo z odpadnimi surovinami, v steklarne, kjer ga s postopkom reciklaže ponovno uporabijo. Nekatere vrste papirja je ravno tako mogoče preko podjetij za odpadne surovine posredovati v papirnice, kjer ga predelajo v slabše vrste papirja in razne druge izdelke iz papirja. Zelo pomembno je ločeno zbiranje številnih nevarnih odpadkov, kot so stara zdravila, baterije, ostanki škropiv, kozmetika, barve, topila ipd., ki jih ne bi smeli trajno odlagati brez nevtralizacije. Pomembno je tudi zbiranje kosovnih odpadkov, to je ostankov gospodinjske opreme, pohištva, starih vozil ipd., kijih še vse preveč videvamo na raznih črnih odlagališčih, na gozdnih robovih in ob potokih. Ob doslednem zbiranju odpadkov po BIOPAS sistemu je mogoče celotno količino odpadkov razpoloviti in tako še samo 50% vseh odpadkov trajno odlagati. To je gotovo naj večji prispevek k ohranjanju človekovega okolja, saj še tako dobro in urejeno odlaganje ne nore biti brez posledic. Zbiranje odpadnih surovin in posredovanje v predelavo, kakor tudi proizvod-nja komposta ne omogočata pokritja stroškov, vendar je potrebno ekonomski učinek gledati skozi prihranek dragocenega deponijskega prostora. Pri uvajanju opisanega, sodobnega ravnanja z odpadki računamo s pomočjo in podporo vseh občanov, v smislu našega povabila v sloganu: MOJ KRAJ - LEP KRAJ! KOMUNALA, d.o.o. Gornji Grad Občinski svet Mozirje Dokončali 18. in opravili 19. redno sejo Člani občinskega sveta so pred tednom dni nadaljevali 19. maja prekinjeno 18. redno sejo in se pri pregledu zapisnika prvega dela seje zapletli v obsežno razpravo o komunalni dejavnosti. Medtem se je namreč na tem področju marsikaj dogajalo. Občinski upravi in odboru za gospodarske javne službe v prvem poskusu ni uspelo pripraviti ustrezne ponudbe za odvoz odpadkov, vendar je bila tudi ponudba velenjskega podjetja PUP neformalna. Zato sta tako PUP, kot JP Komunala Mozirje dobili na voljo nekaj dodatnega časa, v katerem sta pripravili uradni ponudbi z vsemi zahtevanimi elementi. Po besedah predsednika omenjenega odbora Maksimiljana Lipnika sta si ponudbi cenovno in sicer zelo podobni, saj obe predvidevata ločeno zbiranje odpadkov in odvoze enkrat tedensko na odlagališče v Pod-homu. V tem času je bil tudi sestanek kolektiva Komunale s predstavniki občin, ki so zagotovili, da bo prevoz odpadkov še naprej opravljalo javno podjetje iz Mozirja, v kolikor bo ponujalo konkurenčne storitve. Na predlog župana Jakoba Presečnika so svetniki sprejeli sklep, da odvoz odpadkov v mozirski občini tudi v prihodnje opravlja JP Komunala. Za pričetek ločenega zbiranja odpadkov je potrebno pripraviti ustrezne odloke in pravilnike ter določiti lokacije za ekološke otoke, hkrati pa je potrebno pripraviti premoženjsko in delitveno bilanco JP Komunala Mozirje, saj naj bi v prihodnje odvoz odpadkov prevzelo novo komunalno podjetje, ki ga bo ustanovila mozirska občina. V nadaljevanju 18. redne seje so svetniki najprej sprejeli odlok o zagotavljanju sredstev za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje in pravilnik o kreditiranju zasebne stanovanjske gradnje v občini Mozirje, nato pa še sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Sledila je obravnava javnega pisma glede vzpostavitve Savin-jsko-šaleške regije, kjer so se člani občinskega sveta z idejo interesnega povezovanja na regijskem nivoju sicer strinjali, niso pa podprli predloga o 10-član- skem svetu občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Menili so, naj bi v tem organu sedeli le predstavniki vseh osmih občin. Po besedah Jakoba Presečnika vlada v sedanji fazi priprav na regionalizacijo Slovenije bojazen, da bo država občinam vzela nekatere pristojnosti in jih prenesla na regijo, kar pa je nesprejemljivo. Takoj za opravljeno 18. sejo se je začela 19. redna seja, katere težiščna točka je bila druga obravnava občinskega proračuna. Le-ta znaša sedaj 383 milijonov tolarjev in pol, kar je za 12 milijonov več glede na predlog v prvi obravnavi. V razpravi so se svetniki dotaknili šolskega in kmetijskega področja, kljub temu pa nato sprejeli predlagan proračun za leto 1997. Dodatno sta bili na dnevni red uvrščeni točki o rečiški osnovni šoli in ustanovitvi novega komunalnega podjetja. Predsednik občinskega sveta in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo šole na Rečici dr. Anton Jezernik je povedal, da finančna konstrukcija za omenjeni objekt še ni v celoti zaprta, v letošnjem letu pa potrebujejo 30 milijonov tolarjev. Gradnjo šole, ki se bo začela letos, naj bi zaključili do jeseni prihodnjega leta. Precej burna razprava seje razvnela glede predvidenega samoprispevka za šolo, saj je znano, da so Rečičani glede tega dokaj skeptični. V preteklosti so namreč za šolo že plačevali, naredilo pa se ni nič. Podžupan Anton Venek je opozoril, da poti nazaj ni, saj se leta 2002 ukinja večiz-menski pouk in prične devetletka. Šoli na Rečici in v Nazarjah se po njegovem mnenju morata zgraditi. Temu razmišljanju so oporekali nekateri svetniki, ki so menili, da so tri osnovne šole na razdalji šestih kilometrov nesmiselne. Dr. Anton Jezernik je tovrstne pomisleke zavrnil z utemeljitvijo, da podatki o številu otrok potrjujejo upravičenost obeh naložb, v kar se je prepričalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, preden seje s soglasjem obvezalo, da bo prispe- valo polovico potrebnih sredstev. Predlog odloka o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Okolje Mozirje je podal tajnik Jože Kramer. Ustanovitelj podjetja, ki naj bi v prihodnje prevzelo odvoz odpadkov od sedanjega javnega podjetja Komunala Nazarje V soboto, 12. junija, na dan krajevnega praznika, je Zgomjesavin-jska pihalna godba zaigrala nekaj koračnic dobrodošlice, nato pa za začetek slavnosti še slovensko himno. Novi most pri gasilskem domu seje bleščal od “novega”, s cvetjem in venčki okinčanega okrasja, tribarvni trak pa je obeleževal trenutek pred svečanim odprtjem. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik Sveta KS Nazarje Matej Pečovnik, slavnosti ob rob ter o pridobitvi pa je spregovoril župan občine Nazarje, Ivan Pumat. Med kratkim nagovorom je pohvalil krajane in izvajalce del, zaželel pa je varno in funkcionalno uporabo mostu, vezi med krajani. Pumat in Pečovnik sta nato prerezala trak na mostu in tako “zares” dovolila uporabo novozgrajenega lepotca. Izostal ni niti blagoslov tega Mozirje, bo občina Mozirje. Podjetje bo registrirano tudi za druge komunalne dejavnosti, prvenstveno pa naj bi v prvi fazi prevze-lo prevoz odpadkov. Druga obravnava odloka bo na vrsti na julijski seji. Franci Kolnik komunalnega objekta. P. Bernard Goličnik, takorekoč prvi sosed mostu na desnem bregu Drete, je opravil krajšo cerkveno slovesnost in most, ob dobrih željah in resničnem zadovoljstvu, blagoslovil. Mostje bilo potrebno tudi preizkusiti. To so družno storili vsi prisotni - žal je bilo Nazarčanov in ostalih ljudi to soboto ob 10. dopoldne veliko premalo. Most in krajevni praznik sta vendarle pridobitev, ki bi se je ob skoraj “zgodovinskem” dogodku lahko veselili vsi. To je bilo še eno dejanje, ki ga mlada občinaNazarje šteje med svoje pomembnejše uspehe. Ob minulem prazniku pa le še to, da bo po njem treba spet trdo prijeti za delo in se veseliti tudi malih, vsakodnevnih dosežkov. Nazarčani to seveda znajo. Jože Miklavc Nov most čez Dreto Osrednji dogodek ob praznovanju krajevnega praznika v Nazarjah je bilo nedvomno odprtje novega mostu čez Dreto proti Žlabru in Dobrovljam. Nov most, ki ga je zgradilo Cestno podjetje Celje, sta odprla Ivan Purnat in Matej Pečovnik (foto: Jože Miklavc) o o S T I L M 3AVm^A A LJUBNO OB SAVINJI tel. 063 841-401 Za vas se trudimo in smo vam pripravili: DNEVNO SVEŽE MALICE po 400 sit KOSILA ABONENTI po 650 sit KOSILA DNEVNA od 700 sit dalje NEDELJSKA KOSILA od 900 sit dalje Pravtako nudimo poslovna kosila za skupine do 40 oseb. Naša kuhinja obratuje ves dan od 9 ure dopoldan pa do 22 ure zvečer poleg Že naštetih jedi vam nudimo tudi hišne specialitete in ostale jedi po naročilu. Nadevana piščančja prsa s prilogo Pikantna ciganska pečenka s prilogo Splavarsko nabodalo Postrvi po babičenem receptu s prilogo Iz izbranega jedilnika bi posebej priporočali jedi z žara Gostilna PRI ERNI ima tradicijo štirih generacij in je s svojo častitljivo starostjo preko 250 let resnično prava vaška gostilna. Sicer sedaj v novi preobleki z novim imenom Za vas se bomo trudili in in tudi veselili vašeaa obiska. Gornji Grad Začasno ustavljeni postopki za postavitev civilnega radarja Vlada Republike Slovenije je 22. 5. 1997 začasno prekinila dela pri pripravi in sprejemu lokacijskega načrta za radar dolgega dosega za vodenje zračnega prometa na Menini planini. Takšna je vsebina dopisa, ki ga je gornjegrajski župan Toni Rifelj, 19. junija, torej slab mesec po vladni odločitvi, sprejel od ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja. To pomeni, da se začasno prekinejo dejavnosti delovne skupine zadolžene za koordinacijo priprave in sprejema lokacijskega načrta. Nedorečena začasnost gotovo ni v prid zaupanju lokalnega prebivalstva v državni aparat, vključno Vojašnica Celje Podelitev bojne zastave V celjski vojašnici so ob peti obletnici formiranja bojne enote pripravili dan odprtih vrat in osrednjo slovesnost, na katero so povabili najvišje predstavnike slovenske vojske in župane z območja zahodnoštajerske pokrajine. Po uradnem delu, na katerem sta koncert orkestra slovenske vojske. 1. bataljon 82. brigade in 82. briga- KF da prejela bojno zastavo, je sledil z vlado. Začasnost sklepa govori v prid tezi, da investitor, ministrstvo za promet in zveze, še vedno ni dokončno odstopilo od načrtovane gradnje omenjenega radarja. Skopo obvestilo, ki ga je bil deležen župan Rifelj, vsebuje komaj borno upanje, da se mogoče nekaj malega vendarle premika v željeno rešitev, ki jo predlaga in pričakuje lokalno prebivalstvo. Savinjčan Občini Mozirje in Ljubno Sprejem za odličnjake Ob zaključku letošnjega šolskega leta je mozirski župan Jakob Presečnik pripravil sprejem za tiste osmošolce, ki so vseh osem razredov zaključili z odliko. Tako uspešnih je bilo enajst. Jakob Presečnik je vsem odličnjakom iskreno čestital in jim v prisot- nosti podžupana Antona Veneka in sekretarke občinskega sveta Zdravke Hriberšek Ladinek izročil spominska darila. V imenu učenk in učenca seje zahvalila Kristina Šuster in dejala, da bodo mladi skušali prispevati svoj delež k uspešnemu razvoju doline. predstavnikov “močnejšega” spola. Županja je pohvalila trud in prizadevanja tako odličnjakinj kot njihovih učiteljev in jih hkrati opozorila, da se nahajajo na pomembni prelomnici v življenju. “Ko boste končale s šolanjem, vas Mozirski in... (foto: F. Kotnik) OBVESTILO Uradne ure krajevnih uradov v času dopustov Občane obveščamo, da bodo v času rednih letnih dopustov, od 7.7.1997 do 15.8.1997 spremenjene uradne ure krajevnih uradov v Upravni enoti Mozirje: Krajevni urad Gornji Grad bo odprt ob torkih: 8.7., 15.7., 22.7., 29.7., 5.8. in 12.8.1997 od 7. do 15. ure. Krajevni urad Ljubno ob Savinji bo odprt ob petkih: 11.7., 18.7., 25.7., 1.8., 8.8. in v četrtek 14.8. (zaradi praznika v petek 15.8.) od 7. do 14. ure. Krajevni urad Luče bo odprt ob ponedeljkih: .7.7., 14.7., 21.7., 28.7., 4.8. in 11.8. od 7. do 15. ure. Krajevni urad Nazarje bo odprt ob sredah: 9.7., 16.7., 23.7., 30.7., 6.8. in 13.8. od 7. do 17. ure. Krajevni urad Rečica ob Savinji bo odprt vsak drugi četrtek in sicer: 10.7., 24.7., 7.8., odprt pa bo tudi v ponedeljek dne 28.7. od 7. do 14. ure. Krajevni urad Solčava bo odprt v četrtek dne 17.7. in 31.7. od 7. do 12. ure. V času, ko so krajevni uradi zaprti lahko nujne zadeve uredite na sedežu Upravne enote Mozirje, Oddelek za upravne notranje zadeve, pisarna številka 1, za informacije pa pokličite na telefon 831-511, interna 113. Ob tej priložnosti seje mozirski župan zahvalil za plodno pedagoško delo tudi rečiškemu učitelju Zdravku Novaku, ki odhaja v zasluženi pokoj. Tudi ljubenska županja Anka Rakun je pripravila sprejem za tiste učence, ki so osnovno šolo oziroma osmi razred končali z odličnim uspehom. Bilo je pet učenk, brez pričakujem nazaj v občini,” je dodala Anka Rakun in učenkam, ki vse po vrsti odhajajo na gimnazijo, podelila priložnostna darila. V imenu šole seje županj i zahvalil ravnatelj Rajko Pintar in s ponosom povedal, da so ljubenski osnovnošolci na različnih tekmovanjih dosegli številna priznanja. Franci Kotnik UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Ljubenski odličnjaki (foto: F. Kotnik) Šentjur pri Celju Goran Horvat razstavlja v Ipavčevi hiši Slovenska Bistrica Na ogled tihožitja in V sredo, 18. junija je bila v Ipavčevi hiši v Šentjurju pri Celju otvoritev razstave del slikarja Gorana Horvata. Razstavo sta pripravili šentjurska upravna enota in knjižnica. O umetniku in njegovih slikah je spregovoril prof. Rafko Vodeb. Opozoril je, da je kljub Horvatovi mladosti to že njegova 70. razstava po vrsti, kar samo po sebi kaže na izjemen obseg njegovegaust- O umetniku je spregovoril prof. Rafko Vodeb (foto: F. Kotnik) vazalnega opusa. “Pomislimo samo na 300 oljnatih slik iz stare in nove zaveze Svetega pisma,” je dejal Vodeb. Po njegovem mnenju gre za edinstven primer v svetovni zgodovini umetnosti. Za maratonski ciklus Biblija v 300 slikah je Goran Horvat potreboval tri leta, temu pa je potem sledil ciklus zelo velikih platen. Po Vodebovih besedah je zanimivo, da Gorana Horvata za razliko od njegovega očeta navdihuje literatura. Poleg Svetega pisma ga je še posebno navdihnil Dante s svojo Božansko komedijo in pa Shakespeare. Na temo njegove drame Kakor vam drago je namreč izdelal zelo pomembno mapo desetih grafik. “Lahko rečemo, da Goran ni niti akademski slikar niti naivec. Je sam svoj slikar. In to je največ vredno. Zanj sta značilni neugnana, neverjetna domišljija in pa magična moč, ki iz njegove notranjosti vodi njegov čopič. Zato ima popolnoma lasten barvni spekter, ki ga ni mogoče primeijati z nobenim drugim znanim slikarjem. Barve so v resnici njegove, seveda pa to niso barve resničnosti. Opazna je njegova sorodnost z ekspresionisti in fauvisti, vendar hi niti eno niti drugo. Velikaje njegova podobnost z nadrealisti, vendar tudi nadrealist ni. Njegova risba je jasna in čista, živahna, torej ekspresionistična, kajti Goran Horvat je predvsem risar. Njegov risarski opus je zelo spreten, domišljen in obširen in v njegovih slikarskih delih je na dnu kot ogrodje vedno risba, ki nosi celotno strukturo,” je razmišljal prof. Vodeb. Med najbolj zanimiva dela na razstavi sodi risba, na kateri je sporočilo kulturnemu ministru v zvezi z umetnikovim statusom. Zares čudno je dejstvo, da ima slikar s takšnim zaledjem svojih del in s takšnim talentom probleme glede statusa samostojnega umetnika. Omenjena risba je zanimiva tudi zato, ker jo je začel ustvarjati že v študentskih letih, natančneje leta 1975, končal pa šele letos, torej več kot dvajset let kasneje. Prof. Rafko Vodeb je opozoril tudi na Horvatovo značilnost, da razpoložljiv prostor v celoti izpolni, pa čeprav z nadrealističnimi liki. Njegov moto je: moda je nekaj prehodnega, je nekaj, kar mine; tisto vsakdanje, kar vsak dan živimo in doživljamo, pa je večno in ostaja. To je Goranova umetniška vera. Razstavo v Ipavčevi hiši je svečano odprl minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, kije pri tem vsem navzočim čestital ob dnevu državnosti. V kulturnem programu je sodeloval vokalno instrumentalni ansambel Strune iz Ljubljane. Franci Kotnik Delavski dom Nazarje cvetje Anke Rakun Ljubiteljska slikarka iz Rečice, Anka Rakun je pred kratkim razstavljala akvarele v likovnih salonih gradu Slovenska Bistrica. Njena dela je z besedami označila kritičarka in novinarka Marlen Premšak. Slikarka je na otvoritev razstave pripeljala oktet Rožmarin, ki je poleg dveh učencev glasbene šole iz Slovenske Bistrice obogatil srečanje ljubiteljev slikarske umetnosti. V Slovenski Bistrici dobiva galerijska dejavnost pomembno mesto. Anka Rakun si je nekaj časa nazaj ogledala v gradu eno izmed razstav in se odločila, da ta izziv sprejme tudi sama. Resje s svojimi deli zapolnila stene v dveh grajskih salonih in tako predstavila, svojo ljubiteljsko dejavnost, doslej v najširšem obsegu. Ob otvoritvi razstave je o delu slikarke in njenih akvarelih strokovno spregovorila poznavateljica umetnosti nekako takole. Umetnica je ena redkih, ki svoje ustvarjalno izražanje slika skoraj izključno v akvarelu. Tihožitje in cvetje sta njena najpogostejša motiva. Izražata njene vtise, kijih sprejema iz okolja, ter jih s prirojenim občutkom za barvitost snuje na papir. Radost slikanja jo vodi do skladno umirjene atmosfere v njenem ustvarjanju in to umirjenost je mogoče čutiti tudi ob opazovanju njenih del. Prisotni so prejeli duhovno obogatitev iz likovne in glasbene sfere, saj sta se medsebojno prepletali in druga drugo dopolnjevali. Slikarka je svoj niz razstav dopolnila s še eno uspešno in osrečujočo “nanizanko”. Kdo ve, koliko jih bo še sledilo? Slavica Slapnik Razstava naših likovnikov Goran Horvat s soprogo (foto: F. Kotnik) Ob prazniku KS Nazarje so v tamkajšnjem Delavskem domu odprli razstavo del zgornjesavinjskih likovnikov. Na ta način je središče nazarske krajevne skupnosti in občine odprlo vrata tudi tej zvrsti kulturne dejavnosti. Pozdravne besede je obiskovalcem namenil predsednik sveta KS Nazarje, Matej Pečovnik. Zahvalil seje likovnikom, da so se odzvali vabilu, in istočasno izkoristil priložnost ter predstavil tudi druge prireditve v sklopu krajevnega praznika. Izbor del za tokratno razstavo je opravila akademska slikarka iz Gornjega Grada Terezija Bastelj. Po njenem mnenju gre za zanimivo raznolikost razmišljanj, razstava kot celota pa nosi precejšen ustvarjalni potencial. Bastlje-va upa, da se bodo zgomjesavinjski likovniki trdneje povezali v obliki društva, kar bi lahko bila osnova za njihovo nadaljnje napredovanje oziroma strokovno vodstvo. Škoda bi namreč bilo, če bi vse ostalo na sedanjem nivoju. Besede Terezije Bastelj je prebrala Vladka Planovšek, v kulturnem programu pa so s petjem, plesom in recitacijami sodelovali nazarski osnovnošolci. KF Žana Žalec Milica Zupan tretjič v Žalcu Sredi junija so v salonu pohištva blagovne hiše Žana v Žalcu odprli razstavo del slikarke Milice Zupan. Mozirska umetnica razstavlja v prestolnici spodnjega dela Savinjske doline že tretjič. Gornji Grad Narava-divjad-človek 97 Takšen naziv nosi prireditev, ki v teh dneh v počastitev 50-letnice tamkajšnje lovske družine poteka v Gornjem Gradu. Po predvčerajšnji otvoritvi je bila včeraj na sporedu kinološka tekma, danes pa je na vrsti dan turizma in podjetništva ter večer kulture. Krajši program ob otvoritvi razstave je vodila direktorica žalskega Zavoda za kulturo Anka Krčmar. Povzela je nekatere misli, ki jih je o slikarki povedal Cene Avguštin in med drugim poudarila, daje Milica Zupan najboljša v akvarelu. Z njenih slik je mogočejasno razbrati, kdaj je bila pri ustvarjanju dobre in kdaj manj dobre volje. Zupanova slika predvsem tiste motive, kijih ima rada, to pa je narava, krajina, rože... Umetnica je ob tej priložnosti tudi sama spregovorila nekaj besed. Dejala je, daje letos veliko delala, ostaja pa zvesta svojemu stilu, ki sam po sebi izpričuje nežnost njene duše. “Če me kakšen kotiček Zgornje Savinjske doline še posebej privlači, ga nekaj časa nosim v sebi in nato narišem po svoje.” Zanimivo, da Milico Zupan njena dela največkrat spravijo v dobro voljo, vedno pa tudi ne. Otvoritev razstave je z lepim nastopom obogatil mladi kitarist Borut Koprivnikar, ki je zaigral dva moderna bluesa. Franci Kotnik Od srede do nedelje poteka na površini 1000 kvadratnih metrov velika razstava, sestavljena iz večih vsebinskih sklopov. Najprej gre vsekakor omeniti lovski del, kjer se predstavlja 22 lovskih družin, obeležena pa je tudi 90-letnica Lovske zveze Slovenije. Poleg tega so na ogled razstave lovskega orožja, lovskih psov in inozemskega lovnega turizma, posredno v zvezi z lovstvom pa so razstava Zavoda za gozdove, razstava del slikarja Jožeta Svetine in razstava terenskih vozil. Leta je zelo atraktivna, sodeluje namreč kar 15 proizvajalcev oziroma prodajnih zastopnikov. Obiskovalcem od blizu in daleč se s prikazom sodelovanja z naravo predstavlja tudi gornjegrajska osnovna šola, ne manjkajo pa tudi ostala društva, kot so čebelarji, lokostrelci in drugi. V šotoru, kije postavljen v neposredni bližini šole, se vseskozi nekaj dogaja. Danes naj bi v sklopu dneva turizma in podjetništva Gornji Grad obiskali tudi predstavniki posameznih ministrstev. Ustanovitelji naj bi svečano podpisali listino o ustanovitvi skupnega turističnega podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o., na gornjegrajski občini pa po vzoru avstrijskih občin razmišljajo o profesionalcu za področje turizma in kulture. Danes ob pol desetih zvečer bo pred gornjegrajsko katedralo premierna uprizoritev drame Mrtvi menih v izvedbi tamkajšnjega amaterskega gledališča. Gre za izjemno zahteven projekt, ki ga po besedah režiserja in scenarista Edija Mavriča Savinjčana ne bi bilo brez izdatnega angažiranja župana Tonija Riflja. Omenjena predstava bržkone presega realne finančne oziroma materialne okvire gornjegrajskih gledališčnikov, ki pa naj bi ne glede na to pomenila prvi korak k letnemu gledališču v tem kraju, kamor naj bi prihajali tudi profesionalni ansambli slovenskih dramskih hiš. Jutri bo po celotni dolini potekala revija slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Po skupni vaji ob 12. uri si bodo pevci in rogisti ogledali razstavo, nato pa odšli v kraje koncertov (Luče, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Gornji Grad), kjer bodo nastopali v času od 15.30 do 17.30 ure. Ob 18. uri se bodo vrnili v Gornji Grad, v slavnostnem sprevodu odšli na prireditveni prostor in v času od 19. do 20.30 ure opravili skupen nastop. Le-ta bo gotovo prava poslastica za vse ljubitelje glasbe, saj se bo pevcem in rogis-tom pridružil še pihalni orkester. Ob prireditvi Narava-divjad-človek 97, ki se bo zaključila v nedeljo, je izšel zajeten zbornik, v katerem je poleg kratke zgodovine Gornjega Grada in zgodovine lovstva v Sloveniji temeljito opisana 50-letna zgodovina gornjegrajske lovske družine, dopolnjena z zapisi različnih pripetljajev in doživetij ter naravovarstvenimi prispevki. Zbornik je zelo bogat tudi na fotografskem področju, kar ga uvršča med boljše tovrstne edicije v Sloveniji- Kot sta na nedavni novinarski konferenci dejala starešina LD Gornji Grad in predsednik organizacijskega odbora prireditve Milan Močnik ter član organizacijskega odbora Ivo Sovinšek, je ideja za tako obsežno in zahtevno prireditev zorela polnih šest let. Po mnenju gornjegrajskih lovcev bi morali v Zgornji Savinjski dolini vsako leto pred začetkom glavne turistične sezone organizirati večjo prireditev, s katero bi pritegnili pozornost širše javnosti, za njo pa bi se potem zvrstile tradicionalne turistične prireditve po dolini. Franci Kotnik Anka Krčmar in Milica Zupan (foto: F. Kotnik) SPV Nazarje Pregled vozil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje je konec minulega meseca v sodelovanju z mozirsko policijsko postajo organiziral preventivno akcijo, v kateri so pregledovali tehnično brezhibnost vozil. Akcija je potekala na parkirišču pnevmatike preveč obrabljene. pred zadružnim domom v Kokarjah. Ustavili so 20 vozil, pregledali nastavitev in delovanje luči ter smerokazov, preverili komplet rezervnih žarnic in stanje pnevmatik. Pri štirih vozilih je bila potrebna nastavitev žarometov, na treh vozilih ni delovala najmanj ena luč, na treh vozilih pa so bile Vsak ustavljeni voznik je dobil nalepko, ki opozarja na pripenjanje z varnostnim pasom, kdor pa je imel vozilo brez pomanjkljivosti, je dobil nalepko “tehnično brezhibno vozilo”. Hkrati sta policista delila tudi zloženke akcije “Varnostni pas - vez z življenjem”. Franci Kotnik TURISTIČNO DRUŠTVO v sodelovanju z vsemi društvi in organizacijami KS REČICA OB SAVINJI vabi na 18. turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA od 27. junija do 6. julija na Rečici PROGRAM PRIREDITEV: Petek, 27. junija: * ob 9. uri v športnem parku na Rečici: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu - člani Sobota, 28. junija: * ob 9. uri v športnem parku na Rečici: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu - člani Nedelja, 29. junija: * ob 9. uri v športnem parku na Rečici: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu - člani - finale * ob 17. uri v OS Rečica: odprtje razstave slikarskih del Branka Rupnika in odprtje narodopisne razstave “Bala”. V kulturnem programu sodeluje Mladinski pevski zbor sv. Kancijana z Rečice ob Savinji. Razstavi, pripravljeni s pomočjo Zavoda za kulturo Mozirje, bosta odprli Marija Makarovič in Terezija Bastelj. Petek, 4. julija: * ob 9. uri v športnem parku na Rečici: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu - članice * ob 16. uri v športnem parku na Rečici: nogometni turnir ženskih ekip * ob 19. uri v športnem parku na Rečici: nogometna tekma svetnikov Rečica: Mozirje Sobota, 5. julija: * ob 9. uri v športnem parku na Rečici: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu - članice * ob 9. uri na igrišču OŠ Rečica: otroške igre * ob 9. uri: pohod po poteh KS Rečica * ob 20. uri: Večer pod trško lipo - slovesna zaprisega novega tržana - podelitev priznanj izdelovalcem zgomjesavinjskih želodcev - razglasitev častnih članov Turističnega društva Rečica - ognjemet Sodelujeta Akademska folklorna skupina France Marolt in citrar Tonček Mlačnik. Za zabavo bodo skrbeli Zasavci. Nedelja, 6. julija: * ob 9. uri v športnem parku na Rečici: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu - članice * ob 15. uri: S konjskega hrbta Sodelujejo člani Zgomjesavinjskega konjeniškega kluba. * ob 18. uri: veselica pred gostiščem Dren na Rečici. Mozirje Naborniki pred komisijo Petega in šestega junija je v mozirskem gasilskem domu potekal nabor za nabornike, rojene leta 1979 in starejše, ki so bili doslej začasno odloženi. Nabor je izvedla mozirska izpostava Uprave za obrambo Celje. Nabora se je udeležilo okrog 160 nabornikov, ki bodo večinoma služili vojaški rok prihodnje leto. Izjeme pri tem bodo tisti, ki bodo nadaljevali s šolanjem. Na naboru se naborniki odločijo, ali bodo svojo dolžnost opravili v vojski ali v obliki civilnega Na začetku nabora je nabornike pozdravil direktor celjske uprave za obrambo Miro Trbovc in jim povedal, da bodo tisti, ki bodo napoteni na služenje vojaškega roka v nekaj naslednjih letih, služili še sedem mesecev, kasneje pa se bo vojaški rok podaljšal Naborna komisija pri delu (foto: F. Kotnik) služenja. Želje morajo biti usklajene z nabornikovimi psihofizičnimi sposobnostmi, kar preveri naborna komisija. Letos ji je predsedovala Boža Polak, namestnica predsednica je bila Breda Rebič iz 89. območnega poveljstva SV iz Velenja, tajnik komisije je bil Dani Pungartnik, socialni delavec Miran Bele, zdravnica pa dr. Karmen Fuerst. v skladu z normativi pakta NATO, kateremu se približuje Slovenija. Nabornikom je spregovoril tudi načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek in jim zaželel, da bi dostojno ter pošteno opravili svojo državljansko dolžnost. “Služiti domovini pa ni samo dolžnost, ampak tudi čast.” Franci Kotnik Osnovna šola Mozirje Telovadna akademija Na mozirski osnovni šoli so pred iztekom letošnjega šolskega leta na atletskem poligonu pred šolsko zgradbo pripravili telovadno akademijo, na kateri so učenci po razredih prikazali del programa športne vzgoje. Prireditev, ki so si jo z zanimanjem ogledali številni starši, so začeli najmlajši šolarji, nadaljevali pa starejši. Skladno z njihovimi telesnimi sposobnostmi seje povečevala tudi zahtevnost izvajanih elementov, kjer ni manjkalo niti salt in premetov. Zavzetost, s katero so nastopili mladi telovadci, dodatno zavezuje krajevne in občinske dejavnike, da v najkrajšem možnem času realizirajo projekt športne dvorane v Mozirju. -y KF Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Izvolili novo vodstvo gasilske zveze Na občnem zboru so se po dveh letih zbrali delegati prostovoljnih gasilskih društev gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Obsežni dnevni red je narekoval resno delo, ki je bilo opravljeno v slabih treh urah Mnoge občinske zveze so v začetku leta 1995 razpadle. Druge, ki so prebrodile začetne težave, pa so se bolj ali manj ukvarjale s problemom financiranja. Prej, koje bilo financiranje izvedeno iz enega občinskega proračuna, se je točno vedelo, kdo in koliko mora plačati. Ob razpadu večjih občin na manjše, pa so se ti problemi nujno pojavili. Tako seje godilo tudi z občinsko gasilsko zvezo Mozirje, saj je iz občine Mozirje nastalo pet manjših občin. Gasilci so, vsaj tako ugotavljajo sedaj, k sreči stopili skupaj in preprečili razpad zveze. Nadeli so si novo ime: Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline in ostali skupaj. Zavedali so se, da posamezno prostovoljno gasilsko društvo samo ne more uspešno delovati. Problemi s financiranjem pa so se pojavili kar kmalu. Zaradi nejasnih finančnih relacij je najprej odstopil predsednik zveze Franc Trbovšek in kasneje tudi poveljnik zveze Jože Zlatinšek. Nastali položaj je bil uradno razrešen na 41. občnem zboru zveze, kije bil 31. maja 1997. Po letu dni so uradno potrdili mandata novemu predsedniku zveze Romanu Krajnerju in novemu poveljniku zveze Francu Finkštu. Oba sta seveda delovala že vse od omenjenih lanskih odstopov njunih predhodnikov. Bivši predsednik zveze, Franc Trbovšek je podal poročilo o delu zveze od zadnjega občnega zbora, ki je bil maja 1995. Poudaril je pripravljenost županov, da je potrebno organizacijo nadgrajevati in ne rušiti. To daje videz in potrditev, da so gasilska društva in njihovo povezovanje potrebna iz mnogih vidikov. Zadnji dve leti obeležuje tudi pospešeno ukvarjanje z opremljanjem z UKV zvezami, ki bodo pripomogle k hitrejši obveščenosti v primeru nesreč. Vseskozi se veča članstvo, predvsem na račun mladih in dobrega dela z njimi. V tem času je bila izvedena tudi kategorizacija društev, preko 800 preimenovanj iz starih činov v nove, ves čas pa potekajo tudi razna izobraževanja, ki prinašajo znanja, nujno potrebna ob intervencijah. Občni zbor je bil seznanjen tudi z dogajanjem okoli nekorektnega dela tajnika, ki je bil 31. marca odstavljen. Tajniška dela bo odslej opravljal Franc Trbovšek. Zbor so pozdravili: predsednik Gasilske zveze Slovenije, Ernest Eri, poveljnik območnega poveljstva Savinjsko - Šaleške regije, Darko Koželj, župan občine Nazarje, Ivan Purnat in podžupan občine Mozirje, Anton Venek. Vsi so pozdravili delo zveze in pripravljenost pomagati v situacijah, ki jih prinese čas. Čestitali so potrjenima funkcionarjema in jima zaželeli uspešno delo. V nadaljevanju so delegati sprejeli zaključni račun, novi statut zveze, plan dela za letošnje leto, in finančni načrt. Na vrsti so bila tudi priznanja. Nazarske-mu PGD so izročili priznanje za najlepši gasilski dom zgrajen po letu 1970, ki ga podeljuje GZS. Predsedstvo GZS pa je Stanetu Miklavžiču podelilo odlikovanje gasilsko plamenico prve stopnje. Zbor je za podelitev priznanj izkoristila tudi županja, Anka Rakun. Kljub njeni odsotnosti sta priznanji civilne zaščite prejela Anton Ugovšek in Jože Podbrežnik. Benjamin Kanjir Planinski zbor Mladim privzgojiti ljubezen do planin Na občnem zboru so se v mozirski koči 17. maja sestali člani planinskega društva Mozirje. Pregledali so delo zadnjih dveh let, sprejeli nova pravila društva, zaslužnim članom podelili priznanja in sprejeli načrte za delo v letošnjem letu. Planinsko društvo Mozirje šteje 557 članov, kar je veliko glede na to, da sta v občini Mozirje dve planinski društvi. Samostojno planinsko društvo deluje namreč tudi na Rečici ob Savinji. Predsednik mozirskega društva, Jože Kumer, je na občnem zboru podal poročilo o delu društva v času od zadnjega občnega zbora, ki je bil junija 1995. Uspešno delo je povezovala predvsem obnova mozirske koče, kije lani praznovala svojo 100-letnico. Konstrukcijska napaka, kije povzročila usločenje nosilnih tramovje bila sanirana in rojstni dan je koča pričakala v vsem sijaju. S to kočo pa je veliko zapletov. Po dolgih letih dokazovanja so jo mozirski planinci končno dobili v last. Prej je bila last Celjanov, ki so si jo po drugi svetovni vojni avtomatsko prilastili. Sedaj potekajo še pogovori okoli lastništva zemljišča in okolice, kjer koča stoji. V lanskem letu so pričeli z gradnjo razglednega stolpa na Velikem Boskovcu, ki bo letos tudi izgrajen. Gradnje so se lotili predvsem domačini iz Šmihela. Po lanskem delovnem letu so si planinci letošnjega zastavili bolj izletniško in pohodniško. Organizirali bodo več skupnih izletov, katerih umik so izdali na priročni zloženki, seveda pa bodo nadaljevali tudi z obnovitvenimi deli na koči. Zloženki so priložili tudi planinski kodeks, ki naj bi služil za še večjo krepitev prijateljskih odnosov med planinci. Velike plane imajo tudi za delo z mladimi. Na mladih svet stoji in kar si v mladosti privzgojijo, v kasnejšem življenju spoštujejo in prenašajo na mlajše. V ta namen bodo okrepili sodelovanje s šolskim planinskim krožkom, ki ga vodi Lijana Blagovič. Na občnem zboru so Tomažu Golobu in Stanetu Žviplju podelili zlati častni znak PZS, srebrnega so prejeli Jože Kumer, Stane Marolt in Milan Ostervuh, kar 25 članov pa je prejelo bronasti častni znak PZS. Načrtov, ki so sijih mozirski planinci zadali, je mnogo, dobre volje pa prav toliko, zato ni bojazni, da se ne bi izpolnili. Benjamin Kanjir 20 let nazarskega vrtca “Danes smo vsi hi, hi, hi...” saj naš vrtec rojstni dan slavi,” so zapeli nadebudni malčki na prireditvi, ki so jo v Delavskem domu pripravili ob 20. rojstnem dnevu nazarskega vrtca. “Sreča je pesem, prijatelj, kocka in plišast medvedek, neponovljiv trenutek, lep, dragocen in redek.” Začetki organiziranega otroškega varstva v Nazarjah segajo v leto 1973, ko je bilo vredno varstvo vključenih za en oddelek otrok. Malčki so z vzgojiteljico Marico Obojnik in njeno pomočnico Marijo Celinšek našli svoj drugi dom v osnovni šoli. Štiri leta kasneje je bil zaradi naraščajočega števila otrok, ki so potrebovali vzgojo in varstvo, zgrajen nov vrtec s štirimi oddelki. Do leta 1979 je vrtec spadal pod Osnovno šolo Mozirje, tega leta pa seje osamosvojil in postal vzgojnovarstveni zavod. Dve leti za tem seje uprava zavoda preselila v Mozirje, v šolskem letu 1982/83 pa je bil v Nazarjah zgrajen še vezni hodnik z zgradbo osnovne šole za dostavo hrane. Vrtec seveda pomeni veliko več kot zgolj varstvo v času odsotnosti staršev. Vzgojni programje izjemno širok in pester, kar so VVZ MOZIRJE razpisuje prosta dela in naloge: V enoti Solčava: 1 delavko za opravljanje del in nalog pomočnica vzgojiteljica in čistilka za določen čas od 1.9.1997 do 31.8.1998 za 5 ur dnevno. Izobrazbeni pogoji: srednja strokovna izobrazba, pridobljena po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje. V primeru, da se ne javi nihče z ustrezno izobrazbo, bomo sprejeli na delo tudi delavko, ki ima končano osnovno šolo in je stara najmanj 18 let. Zaradi specifičnosti delaje zaželjeno, da delavka stanuje v kraju, kjer je vrtec. Pri izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev imajo pri zaposlovanju prednost delavke, ki imajo stalno bivališče v kraju, kjer je vrtec. Stanovanja nimamo. Delovni čas za razpisana dela je od 10.30 - 15.30 ure. Za objavljeno prosto delovno mesto vzgojiteljice in čistilke mora kandidat predložiti naslednjo dokumentacijo do 7.7.1997 na naslov VVZ Mozirje: 1. prošnjo za sprejem v delovno razmerje 2. spričevalo o končani šoli 3. kratek življenjepis z vsemi zaposlitvami 4. fotokopijo rojstnega lista Za objavljeno prosto delovno mesto je 4 mesečno preizkusno delo. skušali polžki, ježki, veverice in medvedki pod vodstvom vzgojiteljic prikazati tudi na omenjeni prireditvi. Predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik je vrtcu čestital za jubilej in poudaril vzorno sodelovanje med obema institucijama. Napovedal je skorajšnjo obnovo vrtčevega objekta, kjer bodo imeli od jeseni dalje tudi oddelek za najmlajše. Ravnateljica VVZ Mozirje Ana Kladnik se je pridružila Pečovnikom čestitkam in se zahvalila vsem delavkam, ki so v minulih dvajsetih letih z ljubeznijo nadomeščale starše. Še posebej tople zahvale sta bili deležni Marica Obojnik in Marija Celinšek. Naj se imajo malčki v nazar-skem vrtcu tako lepo kot doslej še nadaljnjih dvajset let! Franci Kotnik Na praznovanju rojstnega dne so nastopili tudi najmlajši (foto: ToP) Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Tekmovanje članskih enot na Lazah V organizaciji Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in domačega Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti je bilo prvo soboto v juniju na Lazah pri Kokarjah tekmovanje članskih enot prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na področju omenjene zveze. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst društev s 25 desetinami, ki so merile svojo izurjenost in pripravljenost v treh gasilskih veščinah: mokro vajo z motorno črpalko, vajo raznotemosti in nastopu razvrščanja gasilcev. Največ uspeha so imele desetine tistih društev, ki poleg ostalega dela skrbijo za stalno psihofizično pripravljenost aktivnih članov in članic. Pri članih A je največ znanja pokazala desetina PGD Gorica ob Dreti, kije zbrala 904 točke, za njo pa sta se na drugo in tretje mesto uvrstili desetini Radmirje 1 in Nazarje. Pri članih B je prvo mesto osvojila desetina PGD Nova Štifta z 894 točkami, “na stopničkah” pa sta bili še desetini PGD Gorica ob Dreti in PGD Rečica ob Savinji. Prvo mesto pri članicah A je pripadlo desetini PGD Gorica ob Dreti (887 točk), pred desetinama PGD Luče ob Savinji in PGD Nova Štifta, pri članicah B pa je zmagala desetina PGD Pobrežje (873,5) pred radmirsko desetino. Po končanem tekmovanju so predstavniki Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, tako kot je za vsa tekmovanja značilno, zmagovalnim desetinam podelili pokale in priznanja. Ob končuje potrebno dodati, da je ob zelo primernem vremenu in tradicionalno dobri organizaciji PGD Gorica ob Dreti tekmovanje dobro uspelo. Gasilci so z veliko udeležbo ponovno dokazali, da želijo sodelovati na prireditvah in srečanjih, ki so ne samo tek- °“ movalnega ampak tudi spoznavnega značaja. Zastavljeno delo je treba nadaljevati. Že naslednje srečanje oziroma tekmovanje gasilske mladine in veteranov na Ljubnem bo nov dokaz, da je treba vztrajati na skupno začrtani poti. Alojz Miklavc Levec Zlati jubilej gradnje ceste Celje-Šempeter Na letališču v Levcu so se predzadnjo soboto v maju srečali brigadirji, ki so pred pol stoletja gradili cesto med Celjem in Šempetrom v Savinjski dolini. Na prireditvenem prostoru seje zbralo tudi precej njihovih kolegov takratne in mlajših generacij, in tako je skupno število udeležencev krepko preseglo številko 500. V pozdravnem nagovoru je poslanec državnega zbora in celjski župan Jože Zimšek dejal, da je počaščen, ker so ga brigadirji povabili medse. Časov brigadirst-va se dobro spominja, saj je tudi sam vihtel kramp na trojanskem klancu. To je bilo obdobje, ko so mladi delali zase, za svojo boljšo prihodnost. Zimšek je tiste čase skušal primerjati z današnjim trenutkom, koje Slovenija eno samo avtocestno gradbišče, in opozoril, da bo že jeseni otvoritev odseka med Arjo vasjo in Vranskim. Na prireditvenem prostoru je bil postavljen tudi zastarel cestni valjar. Lepo očiščen je opominjal mlajšo generacijo, da se tudi pred 50 leti ni zgolj ročno krampalo in lopatalo, ampak so takšni stroji včasih prihranili marsikakšen žulj. Sicer pa je srečanje v Levcu minilo predvsem v znamenju spominov. Ljudje so se srečevali, se znova spoznavali in si pripovedovali zgodbe, ki so jim ostale zapisane v globinah spomina. Franci Kotnik Državno tekmovanje osnovnošolcev Veš? Vem! Državnega tekmovanja iz znanja VEŠ? VEM!, ki ga prireja revija Petka, seje udeležilo 20 slovenskih šolarjev, med njimi je bila tudi učenka OŠ Ljubno ob Savinji Kristina Praznik. V otroški reviji Petka že drugo leto izhajajo naloge iz snovi in logike za učence osnovnih šol do petega razreda. Po izbirnem, šolskem tekmovanju so tudi letos izžrebali 20 otrok, ki so se udeležili državnega tekmovanja v Ljubljani. Izžrebana je bila tudi učenka 2.razreda OŠ Ljubno, ki seje s svojo poverjenico, Ireno Retko, udeležila tekmovanja. Tekmovanje seje odvijalo 24. aprila v Cankarjevem domu. Pred uradnim začetkom so tekmovalce razvedrili čarovnik Niko Fric ter gospoda Božo in Miha Kos. Čas med tekmovanjem so koristno izkoristili tudi spremljevalci otrok, poverjeniki za mladinski tisk iz posameznih sodelujočih šol, saj je med tem časom potekal razgovor s predstavnikom Zavoda za šolstvo, mag. Juretom Smrdeljem. Med popravljanjem nalog pa je vse skupaj zabaval kan-tavtor Adi Smolar. Priznanja je vsem tekmoval- cem podelil mag. Smrdelj. Sponzorji so vse dodatno materialno nagradili. Vsak tekmovalec je dobil kapo, torbico in barvice. Nova Ljubljanska banka je vsem sodelujočim odprla hranilne knjižice s 5000 tolarji, Obala Koper pa jim je podelila Lego kocke. Predstavniki Ministrstva za obrambo so jim omogočili ogled vojaškega avtomobila, v šotoru pred živalskim vrtom so j im pripravili kosilo. Tekmovanje v znanju je čudovito poglabljanje v osnovnošolsko snov na drugačen način. V Sloveniji je to edino tovrstno tekmovanje, saj tudi učencem nižje stopnje omogoča tekmovanje na državni ravni. Škoda je le, da se tekmovanja zaradi finančnih vzrokov ne more udeležiti več učencev. Mogoče pa bodo ministri poleg moralne podpore odvezali tudi mošnjičke. Bila je pridobitev, priznanje znanju. Vesna Retko PD Ljubno ob Savinji 18. tradicionalni pohod na travnik 18. maja je bil 18. tradicionalni pohod na Travnik, ki ga organizira Planinsko društvo Ljubno. Bil je eden izmed najbolj obiskanih, k čemur je zagotovo pripomoglo lepo vreme in pa dobra organizacija PD Ljubno. Pohod seje začel za nekatere na Placu na Ljubnem, od koder je bil organiziran avtobusni prevoz do Rastk, kjer pa se je pešpot šele začela. Ostali so se peljali še dlje in si tako olajšali napore. Dan je bil zelo lep, sončen, ravno pravi za planince vseh vrst, za tiste prave in tudi za tiste, ki so zjutraj gledali v nebo in premišljevali, ali se splača oditi od doma ali ne. Iz Rastk se je pot nadaljevala mimo spomenika pri Rabo-nu, kjer je bilo prvo počivališče, potem mimo kmeta Tratnika, mimo spomenika angleškemu pilotu Vahti do Bolnice Celje pod Komnom. Cilj vseh pohodnikov pa je bila Koča na Travniku, kjer se je vsak okrepčal s toplimi napitki, poskrbljeno je bilo tudi za hrano. Koča na Travniku se je iz majhnega bivaka razvila in zrastla do prave planinske koče, kije lahko vzgled za druga PD. Planinsko društvo Ljubno je vedno močnejše, dobro organizirano, kar dokazuje vedno večje število pohodnikov, vsekakor pa vedno večji objekt na Travniku. Planinstvo na Ljubnem pa ima tudi neverjeten podmladek, zato verjamemo, da se bo razvijalo še naprej, da bo tudi pohod ostal to, kar je. Vesna Retko Osnovna šola Mozirje Tekmovanje mladih matematikov Tako kot vsako leto so tudi letos osnovnošolci tekmovali iz znanja matematike za bronasto, srebrno in zlato Vegovo priznanje. Najboljših šest učencev iz 6., šest iz 7. in šest iz 8. razreda OŠ Mozirje seje uvrstilo na področno tekmovanje Zgornje Savinjske doline, kjer so tekmovali z učenci OŠ Luče, OŠ Ljubno in OŠ Gornji Grad. Tekmovanje je letos organizirala OŠ Ljubno. Učenci OŠ Mozirje so bili pri reševanju nalog zelo uspešni, saj so od 18 podeljenih osvojili kar 12 srebrnih Vegovih priznanj. Priznanja so prejeli: 6. razred: Ana Budna (L mesto), Alja Koren (2. mesto), Branka Goličnik (3. mesto), Eva Ribežl (4. mesto) in Monika Mlinar (6. mesto). 7. razred: Andreja Potočnik (2. mesto), Benjamina Šuster (4. mesto), Nina Jeraj (5. mesto) in Miha Vončina (6. mesto). 8. razred: Urška Špeh (1. mesto), Klementina Mlinar (2. mesto) in Domen Puncer (3. mesto). Andreja Potočnik, Urška Špeh, Klementina Mlinar in Domen Puncer so se udeležili državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, kije bilo 17. maja v Celju. Tudi tukaj so bili uspešni, saj sta Andreja Potočnik in Urška Špeh osvojili zlato priznanje; Andreja Potočnik je bila v svoji skupini šesta, Urška Špeh pa je osvojila 1. mesto v celjski regiji in s tem 2. nagrado Društva mladih matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Najbojše mlade matematike v Sloveniji, med njimi tudi Urško Špeh, je na podelitvi nagrad v četrtek, 12. junija, v Ljubljani sprejel minister za šolstvo in šport, Slavko Gaber. D.M. Društvo izgnancev Prepočasno reševanje problemov V začetku prejšnjega meseca so se na občnem zboru zbrali člani mozirske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Pregledali so delo društva v preteklem obdobju in si zadali nove naloge, posebno pozornost pa so namenili pereči problematiki pridobivanja pravic na podlagi Zako- na o žrtvah vojnega nasilja. Krajevna organizacija Mozirje je bila ustanovljena 19. marca 1993 in povezuje izgnance in internirance s celotnega območja Zgornje Savinjske doline. Šteje 160 članov, kijih druži kruta usoda med drugo svetovno vojno in skupni interesi, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša zahteva za pridobitev pravic na podlagi Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Zadnji občni zbor je bil maja 1995. Takrat so člani društva dobili članske izkaznice. 1. januarja 1996 je začel veljati Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki v svojem osmem členu našteva pravice žrtev, kot so pravica do zdravstvenega varstva, zdraviliškega zdravljenja, priznanje pokojninske dobe in pravica do doživ-ljenjske mesečne rente ter še mnoge druge. V Mozirju je bilo do septembra lani vloženih 220 zahtevkov za doživljenjsko mesečno rento. Društvo je organiziralo pomoč vlagateljem pri izpolnjevanju zahtevkov, ki sojih vložili na Upravno enoto Mozirje. Do danes je bilo izdanih 121 odločb, kar kaže na zelo počasno reševanje zahtevkov. Temu člani društva seveda nasprotujejo. Najhujši zapleti so pri pridobitvi potrdila o datumu izgona in vrnitve v domovino, ki ga izdaja Inštitut za novejšo zgodovino. Vla- gatelji lahko v takem primeru uveljavljajo datume s pričami, zato je predsednik društva Franc Bez-ovšek vse navzoče pozval, naj bodo vztrajni pri pridobivanju svojih pravic in naj uberejo vse poti, ki so jim na voljo. Udeležence občnega zbora je v nadaljevanju nagovoril g. Vidmar, predstavnik društva izgnancev za celjsko regijo. Tudi on je kritiziral prepočasno delo pristojnih ministrstev in povedal, da so člani DIS-a poslali peticijo za hitrejše reševanje zahtevkov Službi za peticije pri državnem zboru. Zbora seje udeležil tudi Janez Štiglic, predsednik Društva taboriščnikov -ukradenih otrok. Poudaril je, da se morajo pravice iz zakona čimprej rešiti, kajti čas prav gotovo ne dela žrtvam vojnega nasilja v prid. Nato so člani društva izvolili člane izvršnega odbora. Odbor so razširili s sedmih na devet članov. Predsednik društva je ostal Franc Bezovšek, ki bo tudi delegat za skupščino DIS-a. Udeleženci občnega zbora so se dogovorili, da bodo imenovali tričlansko komisijo, ki se bo srečala s poslanci iz Zgornje Savinjske doline in skušala dobiti njihovo podporo pri reševanju problematike izgnancev. Prizadevali si bodo tudi, da bi se zbralo in predstavilo gradivo o njihovem življenju v izgnanstvu. Vesna Banjevič SARUS S a vinjska c.4 IS ax a rje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel 832-822,0609-646-442 OŠ Rečica in Mozirje Naravoslovni dnevi na Pohorju V sredini maja so četrtošolci iz Mozirja in Rečice preživeli na Pohorju tri dni, polne čudovitih dogodivščin, obogatenih z novimi znanji, spoznanji in odkritji. Teden dni kasneje so svoja doživetja strnili v kratko predstavitev za starše. Z njo so jim lahko prikazali vsaj delček tega, kar so dobili kot življenjsko popotnico teh naravoslovnih dni. Predstavili so pohorsko pogorje, opisali pot in grad v Slovenjski Bistrici, kjer so se ustavili pred končno postajo Tremi kralji. Srečanje z lovcem in gozdarjem je bilo, kot še mnogo drugih stvari, nepozabno. Drugi dan seje iztekel v znamenju zbliževanja z naravo skozi hojo po pohorskih gozdovih proti slapu Šumiku in nazaj do Treh kraljev. Konec dneva pa ni pomenil tudi konca aktivnosti znanja željnih šolarjev. Učili so se še nudenja prve pomoči in ravnanja ob nesrečah, s svojimi svetlikajočimi skrivnostmi pa sojih pritegnile tudi zvezde. Zadnjega dne so se sprehodili do Osankarice, Treh žebljev in Črnega jezera. Na Rečici so si šolarji po končani predstavitvi zastavili še nekaj šaljivih, a poučnih vprašanj, starši pa so si lahko ogledali utrinke s Pohorja s pomočjo video posnetkov. Le malo denarja je potrebno, da našim otrokom omogočimo kvalitetno spoznavanje in odkrivanje narave, gotovo pa je zanje to najboljša naložba. Marko Slapnik Lepa njiva Bogato kulturno življenje Lepa njiva ne nosi zastonj svojega imena. Lepo je pri njih. Prebivalci, naseljeni okrog šole in cerkve na hribu, so lahko ponosni nase in na svoj kraj. Poleg ostalega so zelo dobri organizatorji kulturnega življenja, kar so dokazali tudi v času letošnjega praznovanja žena in mater. Pri tem so imeli še posebne zasluge člani Prosvetnega društva Nagelj in osnovnošolski otroci s svojo učiteljico. Osmega marca so v sosednjem Florjanu člani dramske skupine uspešno uprizorili igro “Dve nevesti”. Tam so pustili tudi vabilo za počastitev materinskega praznika v šolski dvorani. Povabili so vse matere in dekleta iz svojega kraja in okolice. Moški so jim zapeli in zbrali denar za pogostitev s pijačo. Domačinke so napekle veliko peciva. Za postrežbo so poskrbeli prijazni mladinci, ki so vsaki obiskovalki v pozdrav podarili cvet. Člana dramske skupine sta odigrala skeč. Dva učenca sta program popestrila z veselimi melodijami, ko sta kot prava muzikanta igrala na “frajtonarico”. Najbolj prisrčen in pohvale vreden paje bil več kot polurni program vseh učencev šole pod vodstvom njihove učiteljice. Pohvalimo učiteljico, ki je vseh enaindvajset otrok vključila v nastop. Redki so učitelji, ki bi z enim celim razredom stopili na oder pred znane in neznane ljudi. Sodelovanje vseh učencev pa daje tudi perspektivo kraju, da bo imel vedno dovolj ljudi za delo v skupnosti. Učenci so res skrbno pripravili točke petja, recitacij in kratko igrico. Nastopali so po skupinah in posamično in nam privabili solze v oči. Gospod Vodovnik je voščil mamam in tistim, ki bodo še postale. Da je mati res cenjena, pa so najlepše povedali otroci, saj je pri recitalu o poklicih zadnja deklica dejala: “Jaz pa si bom izbrala najlepši poklic. Postala bom mama.” Po kulturnem programu in pogostitvi žena so krajani nadaljevali praznovanje ob pogovoru, petju in plesu ob melodijah domačega ansambla. ZE Izlet zvestih naročnikov na Primorsko Prejmite lepe pozdrave iz Nove Horice, pardon, Gorice Tokrat smo bili kompletni. Prav nihče ni manjkal. Vseh 36 izžrebanih naročnikov, pa še uredništvo povrhu in že smo drveli proti Ljubljani. No, pravzaprav niti nismo drveli, saj je naš voznik Franjo Juvan z Izletnikovim avtobusom upravljal nadvse elegantno, tako da je bila vožnja kljub zgodnji jutranji uri prijetna. Glavnemu slovenskemu mestu smo samo pomahali in se odpeljali naprej proti Vrhniki. Tu so nas domačini neprijetno presenetili z zaprtim hotelom, tako da smo jutranjo kavico popili v enem od bifejev. Časovna stiska nam je onemogočila ogled Cankarjeve hiše, zato je nekaj besed o največjem slovenskem pisatelju povedal naš vodič Aleksander Videčnik. Izlet smo nadaljevali v smeri Vipave, kjer smo si najprej ogle- zahodu pa na Brda, furlansko nižino, Karnijske Alpe in Dolomite. Ni torej čudno, daje zaradi svoje izjemne strateške lega morala prestati bridke trenutkov številnih vojaških spopadih. Najprej smo si ogledali muzejsko zbirko Soške fronte, nato pa še tamkajšnjo baziliko. Sveta gora je že 450 let pomembno sakralno središče z bogato romarsko tradicijo. V tamkajšnji restavraciji so nam postregli z okusnim kosilom. Zadnji del izleta smo preživeli Povsod smo radi prisluhnili zanimivim razlagam Aleksandra Videčnika V Vipavskem hramu smo se okrepčali s hrano in odlično kapljico v Goriških Brdih. V Dobrovem so prav tega dne praznovali praznik češenj, toda zaradi slabo označenih obvozov smo tja prispeli z enourno zamudo. Tudi to ne bi igralo pomembne vloge, če ne bi prav tedaj začelo deževati in prvotni načrt, da bi si sproščeno ogledali kraj in se naužili češenj, smo morali spremeniti. Tako smo se po ogledu razstave največjih soških postrvi in gradu Dobrovo pomudili še pri pokušnji kvalitetnih vin kmetijske zadruge Brda. nato pa počasi krenili pri domu. Seveda nas nekaj slabše popoldansko vreme ni spravilo v slabo voljo, niti najmanj ne, na avtobusu je bilo zelo živahno in po krajšem postanku na avtocesti smo bili kmalu v Nazarjah. Tudi tretji izlet zvestih naročnikov je lepo uspel in le težko bomo dočakali četrtega. Franci Kotnik Foto: Ciril Sem dali bližnji dvorec Zemono, nato pa so nas povabili na ogled Vipavskega hrama. Seznanili smo se s pomembnejšimi podatki o njihovi vinski kleti, nedvomno najbolj prijeten opravek v prijetnem hladu pa sta bili pokušnja vina in malica. Le dobre pol ure kasneje smo bili že v Novi Gorici. Tam smo si ogledali župnijsko cerkev in samostan Kostanjevica ter grobnico Burbonov, zadnjih francoskih kraljev. Še posebej grobnica nas je ob strokovni razlagi prevzela s tančico skrivnosti, ki veje iz njenih zidov in kamnitih krst. Naslednja postaja je bila Sveta gora. S svojo nadmorsko višino 682 metrov nudi veličasten pogled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras in vse do morja, proti Na Sveti gori od tuka] se vidi “pol Evrope” frizerstvo fZ JSv'nko Mafia* s.p* ^ SfU Ho trgu 28, Mozirje 3330, info.tel./fax: 063/831-096 PR VIH PETDESET MA TJAZE VIH IZ MOZIRJA Vinko Matjaž ustanovitelj FS v Mozirju leta 1947 od upokojitve 1973 Vinko Matjaž ml. leta 1973, koje prevzel frizerski salon od mame v Mozirju Na trgu. Letos mineva 50 let, odkar sta odprla vrata FRIZERSKEGA SALONA Matjaž Vinko in Milena v Mozirju davnega leta 1947. Dolga leta je bil edini salon za ženske, za moške pa sta bila dva v vsej Savinjski in Zadrečki dolini, do Braslovč in Polzele. V salonu seje izučilo ali delalo preko petdeset frizerk, od tega samo pet moških. Salon je bil najprej v Vratanarjevi hiši (prej Goričarjevi), po tem v sedanjem diskontu ZKZ zraven Grabnerjeve hiše, od leta 1950 naprej pa v lastni hiši,v centru Mozirja kjer je še danes. Odprtje salona v letu 1947 ni bilo enostavno, saj seje takrat le malo kdo podal na pot privatništva, zaradi poznanih razlogov. Bilo je še drugih nevšečnosti, na primer, ni bilo vodovoda. Vodo so črpali na električno črpalko iz vodnjaka na dvorišču, greli na štedilniku in kurili drva. Glede na to, da je bil edini ženski salon daleč naokoli, je bilo zelo veliko dela. Tudi moški so se takrat še brili na klasičen način z britvijo, ki pa je danes že skoraj pozabljen zaradi nepravilne politike do rokodelstva in zgrešenega usmerjenega izobraževanja. Kljub vsem tegobam, ki so bile prisotne, so imeli zaposlenih tudi po deset frizerk. Nova zakonodaja je vse postavila na glavo. Vajence so vzeli v šole, kjer sojih usmerjeno izobraževali, tako da, ko so prišli v salone na delo, niso imeli ne znanja ne svojih strank, ki so sijih prej pridno pridobivali skozi vajeniško dobo. Bili pa so dobro teoretično podkovani. Istočasno so začele delavke odpirati frizerske salone. Povsod jih je bilo, tako da jih je danes v Mozirju šest, v Savinjski dolini pa okoli dvaindvajset. Večinoma so vse naše bivše delavke. Leta 1973 je frizerski salon prevzel sin Matjaž Vinko ml. od mame Milene, kije šla v pokoj. Uspešno ga vodita še danes z ženo Martino. Salon sta že večkrat obnovila in opremila z najsodobnejšimi aparati. Vinko Matjaž ml., frizerski mojster, kot so ga poznali Savinjčani (mogoče bolj znan kot član skupine "QUO VADIŠ", kije nastopala po Sloveniji v obdobju 1965 do 1975, in pobrala laskave nagrade na tekmovanjih: 1. mesto "Vesela jesen v ritmu mladih" v Velenju, igrali so tudi na 1. Silvestrovo v novi "Rdeči dvorani", spremljali razne pevce, kot so Tatjana Dremelj, Oto Pestner in drugi), je bil poln idej. Takoj, koje videl, da ni aktivnosti s strani občine za zmanjšanje frizerskih delavnic v Mozirju in okolici in ko je promet drastično padel zaradi hitrega odpiranja novih delavnic, (vajenci so lahko takoj odprli obrt, ko so končali šolo), se je odločil za prekvalifikacijo in naredil v Ljubljani izpite za tiskarja in reprografa. Mpški salon so zaprli, ženski salon pa je prevzela žena Martina. Začetek tiskarstva in preobrat v drugi poklic je zahteval velik napor, saj je bilo treba začeti vse znova. Rodila seje firma MVM SERVIS (Matjaž Vinko in Martina). Pod firmo je bilo združenih več dejavnosti, kot so frizerstvo, rent-a-car, taxi, sitotisk, reprofoto, računalniški izrezi napisov za table in avtomobile, kreativno oblikovanje in še več... Zaposlenih je bilo več ljudi. Koje prišla vojna, so izgubili trg na jugu, saj so večino posla delali za tekstilno tovarno ELKROJ, morali so odpustiti delavce in ostala sta spet sama. Sedaj, če je dela več, sklenejo pogodbo s kooperanti in izpeljejo posel. Trenutno je največ dela s tablami in napisi na avtomobile, saj so zasuti z delom. "Veseli smo, da nas imajo ljudje radi, da prihajajo k nam naročiti razne svetlobne table in druge reči", pravi Vinko in doda: " Ko bi bilo še dolgo tako, saj je sin Rok Matjaž zelo uspešno končal grafično šolo in bo vodil tiskamo naprej, če bo možnost". Sin Jure obiskuje peti razred OŠ Mozirje in tudi pomaga v delavnici. Izreže vam vsak napis, ki si ga zaželite, spozna pa se na skener, računalnike in printerj e. Mama Martina se zelo trudi in ugodi vsaki prošnji za urejanje pričesk, četudi je to nedelja in se mora zato odpovedati svojemu prostemu času, vendar ji ni težko. Zelo rada hodi na predstavitve in predavanja, kot je hodila prej Milena, o novih barvah, frizurah in tehnikah striženja, bila je že po vsej Evropi, in tudi v Ameriki, in spoznala, daje tam delo z rokami veliko bolj cenjeno kot pri nas. Na primer na Floridi v ZDA stane v boljših lokalih moško striženje 30 US dolarjev. Pa pustimo to. No, kljub vsemu je vse OK. Imajo še vedno dovolj stalnih strank, ki so zadovoljne z njihovim delom in trudom.Veseli pa so vsake nove, ki pride na polepšanje in pomladitev v frizerski salon. Upajo, da jim bodo Savinjčani še vnaprej tako naklonjeni, kot so jim bili PRVIH PETDESET LET. til Na trgu 36, Mozirje * DEKLIŠKE OBLEKE.....3.500-6.900 * HLAČE VISKOZA ENOBARVNE....4.500 PISANE........5.400 * KOPALKE.............od 1.900 dalje * FANTOVSKE IN DEKLIŠKE MAJE VSEH VRST ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel,: 833-080, 833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIMO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! $riK\Mn o* '—,. Benda Marjan Loke <313, Mozirjčs Nova tel. št.: 833-663 PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * OKVIRJAMO TUDI SLIKE * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU Naročila sprejemamo tudi na mob. 0609 643-842 ZELO UG0DNE CENE! TURISTIČNA AGENCIJA telefaks: 831-316 del. čas 9h - 1 7h. sobota zaprto Neum htl. A kat. POL 265 D€M Stella htl. klima apartmaji v hotelu T/4 app 1 T dni 874 DCM Balaton POL 245 D€M Moravske toplice apartmaji Domovina in tujina Lasten prevoz, ladijski prevoz ali avio prevoz Novi Capri?? Ford pripravlja kupe na osnovi mondea. Doližina okoli 4,4 metra in motorji od 130 do 220 KM - turbo. Uradna predstavitev naj bi bila spomladi 1998. To bo rasni štirisedežnik z odličnim podvozjem in motorji. Konkurenca Mercedesu CLK, Peugeotu 406 kupe, Volvu C70 in novemu Saabu 900. Slika morda prihodnjič. In Grdobe so postale karavani! Novi Seat! Cordoba kot karavan? Zakaj pa ne! Konkurenca VW golfu in oplovi astri. Dolžina 4,14 metra, motorji že poznani, velikost prtljažnega prostora pa le 390 litrov, ob podrti zadnji klopi tja do 1250 litrov. ISUZU Terenec, ki predstavlja vrhunec tehnike za okoli 40.000 DEM. Žal le na Japonskem. Uvoz v Evropo in ZDA ni predviden. Podatki pa sledeči: V6 benciner z direktnim vbrizgom in 215 KM, 4WD z avtomatsko razporeditvijo moči, oljni blažilniki in videokamera namesto vzvratnih ogledal. Sicer pa oblika sama po sebi kaže napredek tovarne Isuzu, ki solidno sodeluje z GM (Opel Frontera) Mercedes C Novi C razred v računalniški tehniki, odkrit na “Švare” vožnji. Ekipa Auto Bilda ima vedno srečo pri odkrivanju novih, še nepredstavljenih modelov. In tako vam lahko pokažemo, kako naj bi izgledal novi C razred proti letu 2000. Novosti so skrite predvsem v podvozju, ki bo aluminijasto, kakor tudi v širokem spektru serijske opreme, da ne izgubljamo besed o novih motorjih. Y12 passat! Novi veter! VW pripravlja passata z 12-valjnim motorjem. Avtomobil hočejo tako približati zvezdam. Motor bo 2 x V6, ki bo zmogel okrog 400 KM. Karoserija bo malce svojstvene oblike in bo namenjena zgolj V12. Na tržišču šele po letu 2000 s ceno okoli 150.000 DEM, kar pa bo še vedno 50.000 DEM ceneje od konkurence. IGOR Dramatske društvo na Rečici Piše: Aleksander Videčnik Zakaj črno lončarstvo Vsi viri navajajo, daje bila med kupci najbolj iskana “črna lončar-ija”. Prav po njej so postali kokar-ski lončarji v svetu znani. Da so črni lonci zelo starega izvora, pričajo nekatere izkopanine iz predzgodovinske dobe, kjer najdejo arheologi črno glinasto posodo. Tudi pri nas je v Šentjanžu najdeno žarno grobišče iz hallstattskega obdobja. Posoda za pepel je povsod čmolončarski izdelek. Predpogoj za lončarsko obrt so nahajališča ustrezne gline. V naših krajih jo najdemo zlasti na terciarni terasi med Savinjo in dolnjo Dreto, na dobroveljskih vznožjih od Nazarij do Šmartnega ob Dreti. V drugi polovici 19.stoletja sojo največ kopali nad Gornjim Pobrežjem. Seveda ne leži na glini, daje lončarski izdelek črne barve. Ker so se z lončarsko dejavnostjo bavile družine, je na dlani, da je šlo znanje lončarstva iz roda v rod. V naših lončarskih družinah so si peči postavljali kar sami. Težave za kočarje, teh je bilo med lončarji največ, niso imeli gozda, da bi iz njega dobivali drva. Toje bil dodaten strošek, ki je seveda zarezal v že tako boren zaslužek. Znano je bilo, da so kokarski lončarji imeli z gospoščino v Gornjem Gradu dogovor za nabi- ranje ustreznega goriva v njihovih gozdovih. Tudi toje seveda nekaj stalo! Po zaslugi zelo plodovitega raziskovalca Frana Baša imamo danes ohranjena tudi imena lončene posode, ki so pač bila v naših krajih poznana. Lončarji so izdelovali kuhinjsko in shran-jevalno posodo. Med kuhinjsko posodo so sodili: mali, srednji in veliki pisker, mlečni pisker, pisk-er za župo, dalje piskri za kašo, latvica za kislo mleko, pa še kaj bi se našlo. Vsekakor so pod temi imeni tudi kupovali in naročevali lončeno posodo. Med nekuhin-jsko posodo pa so uvrščali: posodo za kuhanje žganja, žganjar imenovano, za fižol, imenovan fižolar, za mast, ki so mu rekli mastek ali maščobnek, za kašo je bil kašnek, dvojni lonec z locnom za nošnjo na polje je bil župnjek, južnar ali dvojček, klobuk so rekli loncu za peko domačih klobas, v svetu znan kot “kokarski klobuk”. V glavnem so naši lončarji izdelovali posodo svetle opekaste barve pa tudi belo-sive barve. Največ so kupci iskali črno posodo, to smo že omenili. Da so dobili navadno črno barvo so polili drva s smolo in to že v lončarski kopi. Goreča smola je potem dala sivo do črno barvo posodi, ki sojo “žgali”. Grafitno-čmo barvo pa so dobili s pomočjo smolnatih borovih iveri. nasekanih iz borovih štorov. Te so sekali v graščinskih gozdovih. Te iveri so potem v kopi zažgali, smola se je raztekla po posodah in jim dala značilno grafitno- črno barvo. Takšno posodo so izdelovali tudi prekmurski lončarji. Mimo so časi, ko so lončarji po svetu ponujali svoje izdelke. Ostal je le še spomin in še o njem le malokdo kaj ve, škoda, tudi toje naša kultura. Le najstarejši še pomnijo tisto staro vižo “kelnar-ca rajtngo povej, mi smo daleč domej, tam v teh trdih Kokarjah, tam kjer glina je domej”. Nedavno tega so našli “tajniško knjigo” nekdanjega Dramatskega društva na Rečici. K sreči sojo rešili odpada in tako lahko danes obnavljamo čase, kb je na Rečici učitelj in pozneje nadučitelj Branko Zemljič želel ustanoviti kultumo-prosvetno društvo, ki naj bi imelo javno knjižnico, tamburaški zbor, dramsko skupino in tudi sicer bi skrbelo za procvit kulturnega delovanju v kraju. Prvi del zapisanega v knjigi je neke vrste kronika dogajanja v kulturi v prvih letih po prvi svetovni vojni, v drugem pa najdemo zapisnike sej upravnega odbora, vse do leta 1940, ko naletimo na iztrgane liste, kar dokazuje, da so knjigo vodili po vsej verjetnosti do začetka druge svetovne vojne. Zakaj so podatke za drugo polovico leta 1940 in prve mesece 1941 uničili ne moremo sklepati. Mordaje tudi tako, da so v tem času mladi moški manjkali zaradi nenehnih vpoklicov v armado, kajti bližala seje že vojna. Kroniko, ki jo je očitno pisal Branko Zemljič moremo smatrati za zanesljiv vir. V njej piše, daje tamburaški zbor ustanovil on sam, verjetno okoli leta 1921. Dejstvo pa je, da je tak zbor deloval na Rečici že pred prvo svetovno vojno v okviru Društva sv.Cirila in Metoda. Ta društva so bila povsod narodno-obrambna in prav možno je, da so imeli na Rečici narodni ljudje v okviru takega društva čitalnico, kulturno skupino in še kaj. Vsekakor pa je znotraj tega društva deloval tamburaški zbor. V kroniki navaja to tudi Zemljič, češ, da so inštrumenti še vedno na Rečici, čeprav društvo ne deluje več... Vsekakor piše Zemljič o želji, da bi znotraj tamburaške skupine ustanovili tudi “dramatsko” in bi redno prirejali igre, ker “ljudstvo to potrebuje”. V želji, da bi našli ustrezno rešitev, so se povezali z domačim gasilskim društvom, saj so pretežno člani tamburašev bili tudi gasilci. Tako bi naj ves izkupiček iz prireditev tamburašev in dramske skupine odtekal v gasilsko blagajno, pozneje pa bi družno gradili kulturni dom. Tako se je poslej imenovala dramska skupina Prostovoljno gasilsko društvo Rečica, dramatski odsek. Že julija 1921 so na vrtu Fuersta, p.d. Tavčatja, igrali “burko” v treh dejanjih Trije ptički. Igrali so: Juš Banko, Marko Banko, Franc Golež, Anton Veninšek, Branko Zemljič, Jože Lekše in Ana Veninšek. Ker so bili odmevi med prebivalci ugodni, so kmalu priredili igro enodejanko Veselo presenečenje. Nastopali so: Marica Rojnik, Marica Zemljič in Milan Pulko. Krog sodelavcev in igralcev seje naglo širil predvsem med mladimi. Zato so sklenili redno igrati, da bi si tako prislužili denar za gradnjo doma kulture. Z gasilci so se dogovorili, da se sredstva od iger zbirajo na posebnem računu in so namenjena'gradnji doma. Toda Rečica tedaj ni premogla dvorane z odrom. Zemljič je skupaj z učiteljem Poberajem prepričeval Antona Fuersta, da odstopi kos vrta za gradnjo doma. Tako so imeli zemljišče na katerem bi lahko gradili. Toda manjkalo je denarja. Obrnili so se na ameriške rojake za pomoč. Res so se odzvali in poslali prvih 6o dolarjev. Teje Fuerst naložil pri domači hranilnici v korist dramatskega odseka. Ameriški rojaki so obljubili pomoč 70.000 kron takoj, ko bodo z gradnjo začeli. Domači kmetje so bili pripravljeni darovati les, tako tudi veleposestvo Mar-ijingrad v Nazarjah. Toda že tedaj so politični zakulisni ukrepi marsikaj porušili, za kar so si ljudje prizadevali. Župnik in kaplan sta, kot piše v kroniki, uprizorila silno gonjo proti gradnji doma, češ, da bo ta gotovo nosil napis “sokolski dom”. Seveda seje hudo zapletlo. Branko Zemljič se je užaljen nad takim početjem klerikalnih krogov umaknil, delo v kulturi pa je povsem zastalo. Po precejšnjem premoru so Zemljiča prepričali, daje spet prevzel skrb za igre na Rečici. Vsi prizadevni igralci so pritiskali na domače gostilničarje - Fuersta in oba Štiglica, da se odločijo za dograditev prostorov v katerih bi lahko postavili oder. Pri tem stajim zelo pomagala nazarski upravnik, inž. Ignac Pelhan in gornjegrajski notar Franc Košenina. Končno seje Jože Štiglic odločil urediti večji prostor in postaviti oder. V teh prizadevanj ih so kot pobomiki omenjeni: Slave Beršnak, Karel Hu-dales, Stanko Jeraj, Leon Ferlan, ffteSničke Živeti v zmotnem prepričanju ni pretirana slabost, dokler se zmota ne spremeni v absolutizem samoznanja, ki se miselno napaja iz zaključenega kroga samozadostnosti. Edi Mavrič Savinjčan Tone Turnšek in še kdo. Že so mislili, daje stvar na pravilnem tiru... Pa se je spet zapletlo! Tokrat z gasilci, ki so hoteli imeti absolutno pravico nad razpolaganjem z odrom, ki še mimogrede sploh ni bil v gradnji. Spet so prepiri preprečili željen uspeh in Zemljič je javno izjavil, da so akterji, ki delujejo proti kulturnem domu “zaplotne junake-lumpe”. Tudi mladi, med katerimi so bili dijaki in študenti, so zelo obsojali početje gasilcev oziroma vodstva društva. Prišlo je celo do tega, da gasilci niso hiteli sprostiti denarja, ki so ga priigrali kulturniki in celo zadržali so les, ki ga je inž.Pelhan iz Nazarij že podaril. Zdrahe so postale že neznosne, zato je posredoval gornjegrajski sre-ski poglavar dr. Vodušek. Kljub vsem nakanam so igralci delali naprej in kmalu uprizorili opero Čevljar baron. Tudi tu so jim nagajali. Občinski sluga ni smel igre na krajevno običajen način objaviti, v Nazarje pa so sporočili, da se naj pred pridigo pove, da opera na Rečici odpade... Vendar so opero odpeli, kljub slabemu vremenu in vsem nakanam, toda med poslušalci so bili Mozirjani, Nazarčani in Ljubenci, le Rečičanov je bilo komaj četvoro. Upeh je bil velik in prireditev so hvalili v vseh krajih doline, le na Rečici je bilo vzdušje hladno, piše Zemljič. (Drugič naprej) bučki mrliški oglednik Že dolgo je tega, ko mi je Bogomil Supin v Lučah pripovedoval “lučke storije”. V svojih zapisih ima veliko zanimivosti in rad jih ponudi za objavo. Prav zanimiva je bil pripoved o časih, ko je v Lučah opravljal stari Rešetar kar vrsto dokaj odgovornih javnih nalog. Bilje mrliški oglednik, grobokop, nočni čuvaj in rokodelec sedlar. Pisal se je Novak in je bil v kraju, pa tudi daleč naokoli zelo znana osebnost. Ob nedeljah je na koru “tlačil” meh za orgle. Ko je bilo treba ugotoviti pri človeku smrt, je Novak to enostavno opravil na ta način, daje dal pred usta domnevnega mrliča ogledalo in če je to bilo suho, je uradno potrdil smrt. Za to odgovorno delo so mu žalujoči ostali namenili obilen obrok hrane in pijače. Takoj zatem je krenil v župnišče, kjer je izpolnil mrliški list, taje bil dvojezičen v nemščini in slovenščini, saj je bil to čas pred prvo svetovno vojno, koje tod okoli bila stara Avstrija. Zanimivo, v posebno rubriko je moral vpisati vzrok smrti, pa baje ni bil nič v zadregi, napisal je enostavno, denimo: božji šlag, kuga, tifus, jetika, črne koze, naduha, od starosti in podobne “diagnoze”. Da je lahko bolezen zapisal, je izprašal domače kaj je pokojniku bilo oziroma zakaj je umrl, pa je bilo. Za izkop jame na pokopališču je dobil plačilo 2 gl, kar ni bilo ravno slabo plačilo. Rešetar je imel veliko dela, ko so leta 1912 razsajale pri nas črne koze. Okrajni zdravnik dr.Jože Goričarje namreč odredil takojšen pokop za kozami umrlih. Dostikrat je trajalo njegovo delo v noč. Tako so ljudje neradi hodili mimo pokopališča in poslušali zamolklo udarjanje zemeljskih grud na krsto...Baje je največ strahu doživel stari tesar Peterc, ki je nekoč ponoči moral mimo “fritafa”, slišal je ropotanje na kraju miru in seveda muje strah stopil v kosti in pognal seje v beg, daje kar z vrati vred zletel v hišo. Črne koze je v Luče prinesel sin cigana Pavleta, star 5 let, pokopan je bil za “žagrebom”, V mesecu juliju bodo na Ljubnem slovesnosti v počastitev visokega jubileja prvega imenovanja kraja. Naselje ob Savinji je gotovo starejše, le listine so pred 750 leti prvič omenile krajevno ime. Seveda so tudi tu različice v pisanju, omenimo torej tisto, o katerem je beseda. V neki listine iz leta 1247 najdemo omembo krajevnega imena Löwen, kasneje zasledimo kar nekaj drugačnih navedb krajevnega imena, kot denimo - Lowuen, Lauwen, Lawfen, Laufen in Lawffen. Bržkone pa to niso vse oblike pisanja krajevnega imena za Ljubno. Znani etimolog France Bezlaj je zapisal, da je od leta 1247 dalje historično izpričan kraj Ljubno. Ta letnica pa pomeni 750 let od tedaj in zato tudi letošnje slavje na Ljubnem. Pobudo za proslavljanje visoke obletnice imenovanja kraja je dala občina Ljubno, predvsem pa prizadevno dejavna županja Anka Rakun. Na njen predlog je občinski svet sklenil ob tej priliki izdati zbornik v katerem naj bi prikazali Ljubno skozi zgodovinsko, gospodarsko, kulturno, versko, narodopisno, društveno življenje. Opisani bodo tudi dogodki, ki sodijo v tako publikacijo. Imenovan je bil pripravljalni odbor, ki bo poskrbel, da bodo skozi slavnostne dni potekale Pavle pa muje postavil mali križ z napisom, da tam leži Benedikt Eremita. Rešetarju so delo na jami plačali sorodniki umrlega, če pa je umrl kateri od revežev so njegovo zapuščino prodali na so njegovo zapuščino prodali na “listeringi”, ki jo je vodil stari Režal, lučki mežnar in žandar pri uti gostilne Poberin, tako so potem iz izkupička plačali nastale stroške za umrlim. zanimive prireditve. O tem bomo pisali na drugem mestu. Zbornik so vsebinsko pripravili številni pisci in skušali zajeti dogajanja, ki so skozi desetletja značilna za Ljubno. Knjiga bo lepo oblikovana, tako bo primerna za ugledno darilo. Obsegala bo kakih 170 strani večjega formata s številnimi slikami, ki bodo popestrile zanimivo branje. O samem zborniku bomo podrobneje poročali, ko bo izdan. No, še nekaj zgodovinskih podatkov. Trg Ljubno je brez dvoma eden najstarejših tržno-gospodarskih krajev v Zgornji Savinjski dolini. Trške pravice muje podelil leta 1459 gornjegrajski opat Gašper, pozneje pa že ljubljanski škof Peter (1565), kot je bilo potrebno, je privilegije potrdil še cesar Friderik III. Če upoštevamo, daje Mozirje imelo trške pravice že pred tem, je naša trditev, da je Ljubno med najstarejšimi trgi v dolini, seveda tistimi, ki so spadali pod zemljiško gospoščino Gornji Grad. Mozirje je bilo žovneško, torej so le Celjani lahko podelili privilegije. Ljubno seje razmeroma hitro gospodarsko dvignilo nad povprečje tedanjih razmer v drugih krajih ob Savinji in Dreti. O tem je veliko pisal Angelos Baš v Savinjskih splavarjih. iščemo stare fotografije Odborniki občine Mozirje - okolica okoli leta 1935. V sredini sedi tedanji župan Ropej. Prvi z leve stoji Franc Mikek. Sliko je poslala Terezija Mikek. 750 let Ljubnega Mr. ph. Boris Jagodič 0 zdravilnih rastlinah Ščavje v travni ruši (nadaljevanje iz prejšnje številke) Tudi zdravilni jeglič vsebuje saponine, ki jih je naveč v koreninah in zato zgodaj spomladi izkopavamo korenine, jih dobro osnažimo in posušimo. Čaj iz njih rahlja in odpravlja sluz v dihalih in ga zato uporabljamo pri pljučnih katarjih, zasluzenju, kašlju, pri pljučnici, poleg tega pa čisti kri in pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa. To izkoriščamo tudi pri protinu in revmatizmu. Poleg tega ta čaj krepi srce in živce in blaži glavobol. Podobno deluje tudi dišeča vijolica, pri kateri uporabljamo korenine in cvetove. Čaj iz cvetov ima pomirjevalen učinek, zlasti pri živčnem utripanju srca, ki ga spremlja strah in stiskanje pri srcu, pa tudi pri nespečnosti in prehladnih težavah. Cvetovi vsebujejo tudi barvila in k njim prištevamo flavonoide in flavone, kijih uporabljamo pri zdravljenju nenormalne krhkosti kapilar, nekaterih motenj v delovanju srca in krvnega obtoka ter pri odpravljanju krčev v prebavilih. Sem prištevamo mnoge zdravilne rastline, kot so glog, ognjič, arnika itd. Glogje odlično zdravilo za srce, zlasti za starejše, ker poživlja, krepi in neguje, zato ga uporabljamo pri starostnem srcu, pri povišanem krvnem pritisku in pri obolenju srčnih venčnih ali koronarnih žil. Glogov čaj krepi in uravnava delovanje srca in uravnava krvni pritisk, zvišanega znižuje, če pa je srce slabotno pa ga tudi poviša. Zelo dobro se obnese pri vnetju srčne mišice, pri poapnenju žil in živčnih srčnih motnjah. Pomirja tudi težave, ki izvirajo iz prevelike duševne napetosti, povečano razdražljivost in nespečnost. Čaj pripravljamo tako, da eno veliko jedilno žlico mešanice cvetov in listja prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in nekoliko ohladimo in pijemo do 3 skodelice na dan. Pripravimo si lahko tudi tinkturo, ki jo uspešno uporabljamo pri srčni slabosti, pri srčni vodenici in poapnenju žil ter tudi pri psihičnih težavah, ki se pojavljajo pri ženskah v meni. Tudi brezovi listi vsebujejo falvonoide in jih uporabljamo kot diuretik, to je za odvajanje vode in za izpiranje ledvičnih poti pri vnetju ledvičnih čašic, katarju mehurja, pri protinu, ledvičnem pesku in kamnih in revmatičnih boleznih. Čaj iz brezovih popkov uporabljamo pri težavah z jetri in žolčnim mehurjem, ker pomirja bolečine in krče. Lajša težave pri presnovnih motnjah, pri celulitisu, pa tudi pri slabokrvnosti in slabem počutju. Sok, ki se pomladi cedi iz poškodovanih vej, je tudi zdravilen in ga lahko pijemo pri ledvičnih težavah, za čiščenje krvi in tudi pri protinu in revmatičnih vnetjih. Zunanje pa z njim masiramo lasišče, ko nam izpadajo lasje. Ognjič ima veliko zdravilnih snovi, ki delujejo kompleksno in zavirajo rast mikrobov, to je bakterij, virusov in glivic. Spodbujajo imunski sistem, pomirjajo živčevje, urejujejo srčni ritem, spodbujajo izločanje žolča ter znižujejo povišan holesterol in trigliceride. Iz njega pripravljamo mazila, tinkture in seveda čaj. Mazilo uporabljamo za zdravljenje ran, ki se težko celijo, za lajšanje kožnih vnetij, ekcemov ter tudi za lajšanje bolečin pri krčnih žilah, opeklinah in ozeblinah. Čaj pijemo pri bolečem želodcu, pri želodčnih in črevesnih razjedah, pri krčih v prebavilih, pri težavah z žolčem in žolčnimi kamni. Za čaj vzamemo eno zvrhano jedilno žlico posušenih cvetov in jih prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se tekočina popolnoma ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo večkrat na dan po skodelico ali dve. Ognjič lahko gojimo tudi na vrtu in z njim popolnoma nadomestimo arniko, ki v naših krajih že izumira zaradi prevelikega nabiranja. Alkaloidi so organske spojine iz ogljika, kisika, dušika in vodika in nastajajo pri rastlinski presnovi. Imajo močan učinek in so pogosto zelo strupene snovi. Sem spadajo kofein, tein, morfin, nikotin, akonitin itd. in delujejo na možgansko skorjo, na podaljšane možgane, na hrbtenjačo, na gladke mišice itd. (se nadaljuje) Ščavje (Rumex ob-tusifolius) je eden izmed najbolj nadležnih plevelov na intenzivno rabljenih travnikih. Kljub uporabi različnih herbicidov je težav s ščavjem, zlasti na kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka vedno več. Ko se ščavje enkrat uveljavi v ruši, je močan tekmec koristnim rastlinam za svetlobo in hranila, zato se običajno močno znižata pridelek in hranilna vrednost zelinja. Na kmetijah, kjer večino pridelka pospravijo v obliki silaže, gnojevka ne more biti pomembnejši vir ščavja. Kjer pa krmijo predvsem mrvo, lahko raznašajo seme tudi z gnojevko. Raziskave so pokazale, daje v tleh ogromno semen ščavja. V zgornji 15 cm debeli plasti tal so našteli 180.000 semen. Ker ena rastlina v eni sezoni lahko da preko 60.000 semen, je dovolj že nekaj rastlin, da se vzdržuje zaloga semena v tleh. Ni nujno, da te rastline rastejo na travnikih, dovolj semena dajo že rastline, ki rastejo ob neurejenih gnojiščih, poteh in mejah. Za uspešno uveljavitev potrebuje mlada rastlina poleg toplote in vlage še dovolj svetlobe. V začetnem razvoju je ščavje sorazmerno občutljivo in se lahko uveljavi le, če ima dovolj prostora (svetlobe). Zato se ščavje ne more pojaviti v gosti ruši, pač pa se lahko razširi na raznih preslegah v ruši. Te pogosto nastanejo tudi zaradi previsokega neenakomernega odmerka gnojevke. Sama gnojevka pa vpliva neugodno na kaljenje ščavja. Z naraščanjem količine gnojevke se je znižala kaljivostščavjaza5 do 30%. Pri razkroju gnojevke se sproščajo snovi, ki zavirajo vznik rastlin. Ščavje potrebuje za rast veliko kalija v tleh. Korenina ima manjšo moč črpanja kalija iz tal kot npr. trave, zato slednjim ščavje ne more konkurirati na tleh, siromašnim s kalijem. Ker goveja gnojevka vsebuje izredno veliko kalija, je tega dovolj tudi v tleh, kjer z gnojevko gnojimo. Tako z gnojevko pospešujemo širjenje ščavja predvsem zaradi visoke vsebnosti kalija, ne pa s prenašanjem semena, kot misli večina. Niso pa ugotovili nobenih povezav med vsebnostjo fosforja ali magnezija in razširjenostjo ščavja. Ugotovili so tudi, daje ščavje bolj razširjeno na košenih kot pa na pasenih parcelah. Raziskave so nadaljevali tudi v rastlinjakih, kjer so preverjali vpliv pogostnosti košnje in gnojenja s kalijem na rast posameznih delov ščavja. Pogostejša košnja (vsakih 5 tednov) je povečala pridelek zelinja ščavja, zmanjšala pa je rast korenin in tako vplivala na zmanjšanje rezerv. Dodatek gnojevke je povečal tako rast nadzemnih delov kot korenin ščavja. Zelinje ščavja je vsebovalo tudi bistveno več kalija kot zelinje trav. Znano je, da regeneracija rastlin po košnji poteka ob črpanju koreninskih rezerv. S pogostejšo košnjo se te rezerve prej izčrpajo in vsaka naslednja regeneracija je šibkejša. Ravno tako je znan fiziološki vpliv kalija na izkoriščenje in transport rezerv ogljikovih hidratov v rastlini. Pri zadostni oskrbi s kalijem ščavje lažje konkurira travam tudi pri pogosti košnji. Ob dovolj kalija v tleh ščavje raste izredno bujno in zaradi zasenčevanja izpodriva trave. Pri slabšem gnojenju oz. nižji založenosti tal s kalijem pa so trave, ki bolj učinkovito izrabljajo kalij kot ščavje, bolj uspešne in postopoma izpodrinejo ščavje. Za zadovoljivo rast trav zadostuje v tleh 80 - 120 mg K/ kg. Vzdrževanje kritične vsebnosti kalija v tleh nudi osnovo za učinkovit in poceni ukrep zatiranja ščavja. Ne samo, da se izboljšata pridelek trave in kakovost pridelka, zmanjšajo se tudi stroški za gnojenje in kemijsko zatiranje ščavja ter obnovo za-pleveljene ruše. Zahteva pa posebno pozornost pri gnojenju travinja, še zlasti z govejo gnojevko, ki s količino dodanega kalija običajno presega potrebe trav. Kmetijska svetovalna služba Vida Ribič KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE niGowiÄ KRM «PUB Marija KRIŽNIK s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel.: 831-096 SPOŠTOVANI KUPCI! Za vas smo temeljito preuredili našo prodajalno, v kateri lahko sedaj izbirate med večjim številom artiklov različnih proizvajalcev. Tudi v prihodnje se bomo za vsakega od vas posebej potrudili. Zagotavljamo vam konkurenčne cene in ugodne nakupne pogoje. Prepričajte se! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN??? Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga »zapravljali« pred bančnim okencem? Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato gaje potrebno »obrniti« tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času. V LB SB Velenje d.d. vam že nekaj časa ponujamo možnost otvoritve študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja. To pomeni, da boste ob prvem prilivu na študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji, 24 ur na dan, 7 dni vtednu. Ob korektnem poslovanju, vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje: vodenje študentskega tekočega računa je brezplačno Vas zanimajo še podrobnosti? Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke! Zadruga Mozirje prodaja rjave kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, do 3. julija 1997, vsak dan od 7. - 14. ure na farmi Varpolje. Cena 200 SIT/kom. Prodaja tudi jarkice stare 18 tednov za nadaljnjo rejo. Cena: 850 SIT/kom samo do razprodaje. Informacije: 837- 940. Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. / Nazarje tel. 832-011. 833-671 Heiko (zoles Ljubno Tel. 841-573 USE ZA GRADNJO (N PRENOUO STANOUANJA Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax 8r tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATtRIAlZA: AKCIJA - teatralno ogrevanje z \ .1 -vodovod ENOROČNA - opremo kopalnit BATERIJA - pribor za zalivanje VSI PROIZVODI UNITAS radiatorji VOGEL & MOOT joannes uS a FERROLI EUROFIRE gorenje kopalnice UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 4 LET EKOLOŠKI KREDIT & popust za takojšnje plačilo cr montaža dostava na dom PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE ^ ,ž: 59 ‘N s ^ Qa< N< ÖQ 'ff & Ca &_r_. ä a*. s: Ji' 1 S- Z£MÜO/g n S svojim stališčem do neke pereče zadeve boste nekolib si TO rri * izstopali. Ker ne boste mogli uskladiti svojega pogleda z mnenjem drugega, boste imeli dve možnosti. Prva je, da se postavite v vlogo žrtve in potem celemu svetu tarnate, kab ste nesrečni in nespametni. Druga možnost je obetavnejša: razmislite, česa ste sposobni čisto sami, bj bi storili, če se postavite na lastne noge. Izmenjajte izbšnje s prijatelji. Luna v raku kaže, da bo petek lenoben in domačen dan. Zato si boste želeli, da se vam ne bi bilo potrebno udeležiti zabave. Podobno bo v soboto, ki pa vendode obeta prijeten klepet v krogu dobrih znancev. LEV od 23.7. do 23.8. Nekoliko manj energije boste porabljali za prijatelje v prihodnje, bjti spoznanja, do katerih ste prišli, vas silijo, da naredite nekaj sami. Ne boste se mogli zanašati na druge v nedogled: tudi na njihovo mnenje, na njihovo privolitev ne čakajte. Namesto tega se ozrite v notranjost svojega jaza in ko boste ob neki zamisli začutili skladnost misli s telesnim počutjem, bo rešitev prava. Ta teden boste še delali iz občutka naklonjenosti, naslednje obdobje, ko bo Luna v vašem znamenju, pa vas bodo prevzeli novi začetki. Ker ste kot lev ustvarjalno znamenje, se bo porodila marsikatera nma zamisel. Nedelja bo kot nalašč za šport in rekreacijo, ponedeljek pa je goden za nove začetke na poslovnem področju. DEVICA od 24.8. do 23.9. Še nekaj časa bodo aktualni ljubezenski objemi v ozračju, ko je vse ostalo manj pomembno: ker zna ta zanesenost popustiti že v začetku naslednjega tedna, se pripravite na spremembo. Opazili boste, do se partner ni spremenil, temveč ste le vi opazili več sprememb v oblici. Včasih je res neverjetno, kot da ste zaljubljeni v ljubezensko sliko, ki jo nosite v sebi. Imeli boste priložnost, da nekaj naredite v svoje dobro. Luna v devici je pridno znamenje, zato sta oba dneva primemo za razna rutinska dela, kot so pospravljanje, čiščenje in urejanje dokumentacije. Četrtek bo v dopoldanskih urah nekoliko depresiven, petkova komunikacija z Marsom pa svari pred prenagljenostjo. TEHTNICA od 24.9. do 23.10. /"N Razmere so se razjasnile. Začeli ste spet mirno živeti in —^ *** spet se lahko pogovarjate s komerkoli, ne da bi se trudili, ne da bi čutili napor. Preprosto uživate v trenutku, ki teče sedaj in se ne zatekate z mislimi v prihodnost, ki je še ni, niti ne živite wf v preteklosti, ki je ni več. Nekoliko vas motijo ljudje, ki govorijo kar naprej o tistem, kar ni več aktualno. Včasih ste tudi.sami taki. Se vidite? Kot tehtnica ste družabno znamenje, ki spodbuja k navezovanju stikov med ljudmi, zato bosta soboto in nedeljo zelo prijetna dneva, nadvse primerna za obiske, prirejanja piknikov, veselic in drugih zabav. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Zaradi potreb oblice ali reakcije nekaterih ljudi ste bili prisiljeni prilagoditi svoje vedenje. Opazili ste namreč, da ne morete vedno delati tako, kot sami čutite. Že res, da imate potem mirno vest: toda ljudje vas tako težko razumejo, da je manj škode, če se jim vsaj deloma prilagodite. Vaš čas bo tako ali tako še prišel. Bodite pripravljeni počabti do ugodnega trenutka, toda povejte kaj mislite. Skorp jon je znamenje globokih in strastnih čustev, ter močnih notranjih vzgibov, to pa skupaj z bližino polne Lune svari pred prenagljenimi odločitvami in čustvenimi izpadi. Torek in sreda dopoldne bosta kljub temu precej bolj prjetna od ponedeljka. Vzemite se v roke. STRELEC od 23.11. do 21.12. Tisto, kar ste spoznali ob srečanju prijateljev, morate začeti uresničevati. Morda vam ni nihče neposredno ' ničesar rebl, ste pa vsekakor doumeli, kaj vam je storiti: edina zavora bi lahko bil še strah. Strah je posledica vašega načrtovanja glede finančnega stanja. Ni potrebno, da ste zadržani, toda ne razpolagajte z več denarja, bt ga imate v lasti. Vse kar delate, naj bo posledica veselja do delo. Včasih pa opazujte tudi otroke. Luna v vašem sončnem znamenju nakazuje, da boste v sredo in četrtek precej nemirni, a vendarle ustvarjalni. Dneva sta primerna za sestanke in droga srečanja, na katerih si ljudje izmenjujemo mnenja in odločamo o pomembnih stvareh. V petek se pazite gostega prometa. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Občutili boste zastoj pri opravljanju svojega dela. Kriza je posledica dejstva, da morate vse, br počnete, izboljševati. Ideje, ki se vam ob tem pojavljajo, so zelo pomembne in v večini primerov uresničljive. Nibr torej ne dajajte pozornosti starim računom, temveč se oprite spremembam. Ko boste opazili, da težko načrtujete za naslednji teden, si recite, kdo ve, kje bom in kakšen bom tedaj. Zavel bo nov optimizem. Kozorog je znamenje organizacije, politike in biznisa, zato bi bilo v teh dneh bolje delati in razpravljati o političnih dogajanjih, kot iti na ples. Najbolje se boste razvedrili z branjem knjige ali z izletom v hribe. VODNAR od 21.1. do 20.2. MA Vse bolj se bliža čas, ko boste spoznali, da se ne splača toliko pozornosti polagati na zunanji svet. Spoznavati boste začeli svoje notranje vrednosti. Zdelo se vam bo, da tisto kar notranje uskladite in opazite, najde samo ravnovesje s tistim, tar je tisti trenutek pomembno. Kot da bi vaša podzavest delala za vas, tat da se was odvja vzporedno razmišljanje. Zaveste pa se le posledic in tudi rezultatov. Ponedeljek in torek bosta zelo srečna dneva, pogovarjali se boste o zanimivih temah, ozračje bo sproščeno in optimistično. Pomembnim dogovorom je naklonjeno zlasti torkovo dopoldne. RIBI od 20.2. do 20.3. Postajate vedno bolj sproščeni in govorili boste o vseh mogočih zadevah. Naj vos ne bo sram, če boste danes zagovarjali eno stališ®, jutri pa boste drugačnega mnenja. Če vam bodo oporekali, mirno povejte: včeraj sem bil takšen, danes vidim to drugače. Som ne vem zakaj. Naslednji teden boste pod vplivom različnih dogodkov. Ne hitite pri delu, kajti počasi boste delo opravili temeljiteje in ne boste se tako utrudili. Pomagajte najbližjemu. Naslednja sreda bo mirna, celo malce lenobna, vendar boste kljub temu sposobni globoke miselne bncentracije, zato je to primeren dan za intelektualno delo. Četrtkov večer bo zelo romantičen, zaljubljenim \Jo K S® ffl®V® S®d]G®@03ßCD ffi®^0@8 Če se Janezu zjutraj gor ^ J m ^ 1 Ako ženska ne pade na vzdiguje, se Micki dober Cirila in Metoda, polna | seks napoveduje. bodo ostala moda. ODacoSBG® £©o [pc?®