List št. 54.
Kaj se je letos kmetovaveam bati?
Letošnje leto je čudno leto — beremo v 36. listu kmetijs. časnika Štajarske družbe — ko smo že popolnama obupali in se tresli, da bo letinaso-pet slaba, se je nanagloma vse preobernilo: polje — razun reži - obeta obilnih pridelkov dokaj.
In kaj se nam je pri tako veselim stanji polja in tiidi vinogradov bati? bo vprašal marsikteri fcmeto-vaveo; Bati seje nam, da bi nam ne zmanjkalo »ivfnske ki a je.
Sila naglo je spomladi vse rasti začelo; trava na senožetih je o 6 tednih čuda velika zrasla, ali tista trava, kterasespodna mala trava imenuje,
je zaostala, za to se je veliko sena pričakovalo, nakosilo se ga pa je veliko manj, zlasti tam, kjer so senožeti bolj suhe.
Zna kdo reči: kar je merve od manj, bo pa toliko bolj i, zlasti ker je bila tako lepo ob suhim domii spravljena.
Res je: dobra merva več zda, kot slaba in se je tedaj manj potrebuje, — ali naši posli ne veja in ne marajo za to resnico; oni ne merijo klaje po tečnosti, ampak le po koših; naj bo klaja dobra ali slaba, to jim je vse eno: tudi ne porajtajo na to: ali bo imela živina prihodnjo spomlad kaj vžiti ali ne, — češ, bo že gospodar skerbel, da bo klajo kupil,vče je zmanjka.
Če bo pa jesen — kakor se kaže — tudi tako suha kakor poletje, se bo pa otave še manj nakosilo, kot sena, in bati se nam je potem takim — pomanjkanja klaje!
Umni kmetovavec, ki zmiraj ravna po pregovoru: ^Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal", misli tedaj že zdaj ne na prazno zdihovanje, ampak na pomočke, kako bi odvernul prihodnjo nadlogo ali jo saj pomanjšal.
Pomoč, si o tem pomagati, pa tudi ni teška, če imamo le resnično voljo si pomagati.
Turšica ali koruza, kraljica vsih sadežev, je tudi nar bolji pomočnica o sili. Če se po reži ali pšenici ta mesec na pognojeno njivo seje bo do mesca oktobra 2 do 3 čevlje visoka zrasla in 600 centov sirove ali 120 centov suhe klaje na oralu jdala.
Če kmetovavec ve, za koliko premalo je sena pridelal, bo potem lahko prerajtal, koliko oral ima s turšico za klajo obsejati, da bo dovelj piče za živino imel.
Sej te tedaj manj ajde, ki lahko spodleti; sejte tudi manj repe, ktera le malo zda; namesto nju pa sejte večturšice, in klaje manjkalo ne bo.
Kdor si pa turšice za seme ne more omisliti, naj  seje prosa in obvaroval se bo nadloge.
Če bi pri nas več zimskiga graha sadili, bi se dal tudi ta za živinsko pičo v jeseni saditi, ker bi že zgodej drugo leto se zamogel za klajo zetL
Kako pa se da veliko pridelane turšice posušiti? V kozolcih, ali na podih ali druzih zračnih krajih, kamor naj se redko položi. Tudi se da opresna (frišna) turšica, kakor zelje, v zidane in z dilami zadelane jame vložiti, nasoliti in terdo pohoditi in taka kisljata klaja živini pokladati; le pozabiti se ne sme, da se zraven tega živini tudi suhe klaje (slame) daje in dosti piti.
Tako naj ravnš, kdor je mož, ne pa da bi po babje javkal in tožil: kaj bo, kaj bo!