Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 171-180 GROBOVI Z ZAČETKA KULTURE ŽARNIH GROBIŠČ IZ PTUJA BLAGOJ JEVREMOV Pokrajinski muzej, Muzejski trg 1, YU-62250 Ptuj Leta 1977 smo zaradi gradnje upravne stavbe Mesokombinata Perutnine Ptuj ob Potrčevi cesti raziskovali del pare. št. 1441/1, 1444/1 in 1445 k. o. Ptuj. Raziskave so zaradi nadaljnjega odstranjevanja asfalta in nasutja ter rušenja stavb potekale s Časovnimi prekinitvami od 28. 3. do 4. 10. 1977. Po odstranitvi asfalta smo za ugotavljanje debeline nasutja izkopali sedem poskusnih sond in nato prešli na sistematično raziskovanje. Poskusni sondi št. 3 in 7, kjer smo odkrili tri žarne grobove, smo potem preštevilčili v kvadranta št. 8 in 13.1 Opis grobov Grob št. 1 je bil v globini 1,90 m, pod plastjo asfalta, nasutega gramoza, sub- humusa in rjave peščene ilovice v kvadrantu št. 8. Grobna jama z navpičnimi stenami Je bila 45 cm globoko vkopana v plast rumene mivke. Vanjo so dali žaro in lonec in JU nato zasuli z mivko, mešano s pepelom in žganino (si. 1: 1; 5 ). 1- Žara je bikonična z izvihanim ustjem, koničnim vratom in ravnim poudarjenim dnom (si. 2: 1). Na največjem obodu ima kratek trakast ročaj in štiri neenakomerno razvrščene bradavice. Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima dobro z§lajeni površini. Doslej objavljeni risbi te žare (gl. op. 1) sta nepravilni. V. 19,1 cm, Pr' u. 21,5 cm, najv. o. 25 cm, dna 10,2 cm. Inv. št. P 37.596. 2. Lonec je bikoničen, z izvihanim ustjem, sedlastim vratom in ravnim poudar- jenim dnom (si. 2: 2). Prehod vratu v največji obod je poudarjen z ostrim robom. Na obodu je na eni strani cevast ročaj, na drugi pa pravokoten izrastek. Je iz Neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima zglajeni površini. V. 21-22 cm, pr. u. 23.7cm, najv. o. 22,5cm, dna 10cm. Inv. št. P 37.597. Grob št. 2 je bil odkrit v globini 1,90 m, pod plastjo asfalta, nasutega gramoza, ohumusa in rjave peščene ilovice v južnem delu kvadranta 13, kjer je bilo dosti aRmentov keramike in kalciniranih kosti. Severozahodni del groba je bil poškodo- an 1 večjim recentnim vkopom. Lijakasta grobna jama je bila vkopana 25 cm v n\en,° mivko. V njej je bila fragmentirana žara s kostmi, ob kateri so bili še kupa, Podnji del skodele, obrnjen z dnom navzgor, in več fragmentov keramike (si. 1: 2). Vse skupaj je bilo zasuto z mivko, mešano s pepelom in žganino. oh ^ ®Poc*n.ii del bikonične žare z ravnim, poudarjenim dnom (si. 3:1). Na največjem u ima ohranjeno le eno bradavico. Je iz rjavosivo žgane gline in ima dobro SI. 1: Ptuj, Potrčeva cesta. Tlorisi in profili grobov 1-3. M. 1:20. Legenda: 1 subhumus, 2 rjava peščena ilovica, 3 mivka, 4 žganina, 5 pepel, 6 sežgane kosti- Abb. 1: Ptuj, Potrčeva cesta. Grundrisse und Profile der Graber 1-3. M. 1:20. Legende: 1 Subhumus, 2 brauner sandiger Lehm, 3 Staubsand, 4 Leichenbrand, 5 Asche, 6 verbrannte Knochen. m i -v zglajeni površini. Delno rekonstruirana. Ohr. v. 15,3 cm, pr. najv. o. 33,8 cm, dna 12 cm. Inv. št. P 37.598. 2. Kupa ima rahlo izvihano ustje in trakast ročaj, ki veže podustje s trebuhom. Trebuh je poudarjen z gladkim vodoravnim rebrom, medtem ko sta dno in noga odlomljena (si. 3: 2). Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima slabo zglajeni površini. Ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 11,05 x 12 cm. Inv. št. P 37.599. 3. Spodnji del skodele s poudarjenim in malce vbočenim dnom (si. 3: 3). Prehod največjega oboda k ramenu je naznačen z ostrim robom. Je iz rjavosivo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Ohr. v. 5,2 cm, pr. najv. o. 12,6 cm, dna 6,2 cm. Inv. št. P 37.600. 4. Fragment vrča z izvihanim ustjem, visokim koničnim vratom in širokim trakastim ročajem, ki veže podustje z ramenom (si. 3: 4). Prehod ramena k največjemu obodu je naznačen z rebrom. Je iz neenakomerno rumenosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, in ima slabo zglajeni površini. Delno rekonstruiran. Ohr. v. 6,7 cm, pr. u. 21,1 cm, najv. o. 19 cm. Inv. št. P 37.601. 5. Fragment bikonične skodelice s trakastim ročajem, ki veže rob ustja z največjim obodom (si. 3: 5). Je iz sivočrno žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Ohr. v. 2,8cm, pr. u. 9,8cm, najv. o. 9,4 cm. Inv. št. P 37.602. 6. Fragmenta bikoničnega lonca z izvihanim ustjem, visokim koničnim vratom, kaneluro na ramenu in bradavico na največjem obodu (si. 3: 6). Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Delno rekonstruiran. Ohr. v. 7>6cm, pr. u. 13 cm, najv. o. 14,2 cm. Inv. št. P 37.603. Fragment posode z ravnim, poudarjenim dnom (si. 3: 7). Je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Ohr. v. 1,7 cm, pr. dna 7,7 cm. !nv. št. P 37.604. 8. Šest fragmentov posod z izvihanimi ustji. Izdelani so iz rumenosivo do sivočrno žgane gline, ki je bila pri enem fragmentu pomešana z zdrobljeno keramiko, Pri treh s sljudo. Površine so pri vseh dobro zglajene. Ohr. v. 4,2 cm, pr. u. 15,8 cm (sl- 3: 8); ohr. v. 2,4 cm, pr. u. 20,2 cm (si. 3: 9); ohr. v. 3,3cm, pr. u. 15 cm (si. 3: 10); Vel- 5,1 X 4,3 cm; 2,7 x 2 cm in 1,9 x 1,6 cm. - Fragment ostenja z razčlenjenim rebrom. Je iz neenakomerno rumenosive žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Vel. 4,3 x 3,1 cm (si. 3: 11). - Fragmenta ostenij z vodoravno kaneluro iz rjavosivo žgane gline in z dobro zglajenima površinama. Vel. 2,9 x 3 cm in 2,9 x 2,9 cm. ~ 53 manjših atipičnih fragmentov ostenij iz sivočrne in sivorjavo žgane gline, ri osmih fragmentih je bila glini primešana zdrobljena keramika. Razen pri treh ragmentih s slabo zglajenimi so pri drugih površine dobro zglajene. Vel. 1,4 x 1,7 do 4,6 x 3,5 cm. Inv. št. P 37.605. Grob št. 3 je bil v globini 1,87 cm, pod asfaltom, nasutim gramozom, subhumusom ln rjavo peščeno ilovico ob južnem profilu kvadranta št. 13. Na vrhu je bil obložen z oblicami (si. 6). Lijakasta grobna jama je bila vkopana 32 cm globoko v rumeno mivko. V njej je bil vrč, uporabljen kot žara, pokrit s keramičnimi fragmenti in na ®m strani obložen s peščencem. Ob vrču je bila še narobe obrnjena kupa (si. 1: 3). robna jama in pridatki so bili zasuti z mivko, pomešano s pepelom in žganino. 1- Vrč je bikoničen, z izvihanim ustjem, ravnim dnom in trakastim ročajem, ki e Podustje s prehodom ramena v vrat (si. 4: 1). Ta prehod je naznačen z ostrim om. Na ramenu so tri bradavice. Je iz neenakomerno rjavosive žgane gline, mešane z zdrobljeno keramiko, ki ima dobro zglajeni površini. V. 13cm, pr. u. crn. Pr. najv. o. 15,8 cm, dna 7,6cm. Inv. št. P 37.606. s y SI. 4: Ptuj, Potrčeva cesta. Grob 3. M. 1:4. Abb. 4: Ptuj, Potrčeva cesta. Grab 3. M. 1:4. 2. Dvanajst atipičnih fragmentov ostenij posod iz rumenosivo do sivočrno žgane gline. Površine so dobro zglajene. Vel. 2,3 x 2,9 cm do 7,8 x 10 cm. - Fragment posode z ravnim poudarjenim dnom iz neenakomerno rjavosive žgane gline in z dobro zglajenima površinama. Vel. 4,4 x 3 cm. Inv. št. P 37.607. 3. Bikonična kupa z izvihanim ustjem in trakastim ročajem, ki veže podustje s trebuhom (si. 4: 2). Trebuh je poudarjen z ostrim robom. Noga je odlomljena. Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Že objavljena risba te kupe ni povsem pravilna (gl. članek M. Tomanič-Jevremov, citiran v op. 1)- V. 10,7 cm, pr. u. 14,3, na dnu 3,9 x 3,6 cm. Inv. št. P 37.608. Keramika iz opisanih grobov je iz prečiščene gline, žgane od rumenosive do sivočrne barve. Glini je bila v treh primerih primešana sljuda, v dvanajstih pa zdrobljena keramika. Površine posod so bile razen pri kupi (si. 3: 2), fragmentu vrča (si. 3: 4) in treh atipičnih fragmentih ostenij dobro zglajene. Zunanja površina je včasih okrašena z gladkim ozkim (si. 3: 2, 4) ali razčlenjenim rebrom (si. 3: 11), z vodoravno kaneluro in z bradavicami (si. 2: 1; 3: 1, 6; 4: 1) ali pravokotnim izrastkom (si. 2: 2). V omenjenih grobovih so bili odkriti: žari (si. 2: 1; 3: 1), lonci (si. 2: 2; 3: 6, 8-10), vrča (si. 3: 4; 4: 1), skodeli (si. 3: 3, 5) in kupi na nogi (si. 3: 2; 4: 2). Kupi na nogi imata kratek trakast ročaj, ki se začne tik pod ustjem in konča na trebuhu, poudarjenem z gladkim vodoravnim rebrom (si. 3: 2) ali z ostrim robom (si. 4: 2). Take kupe najdemo med keramiko virovitiške skupine, ki jo je K- Vinski-Gasparini uvrstila v prvo stopnjo kulture žarnih grobišč v severni Hrvatski," oziroma v stopnjo Bd D, in v skupini Gredani, ki jo je K. Minichreiter datirala v čas po virovitiški skupini, in to v stopnji Bd D in Ha A1.3 Vrči z izvihanim ustjem in trakastim ročajem, ki veže podustje s prehodom ramena v vrat, imajo ta prehod poudarjen s plastičnim rebrom (si. 3: 4) ali ostrim robom (si. 4: 1), na ramenu pa včasih še bradavice (si. 4: 1), ki so izdelane z modeliranjem. Takih vrčev ne najdemo med keramiko virovitiške skupine. Podobni se nahajajo med keramiko srednje bronaste dobe v Avstriji na najdišču Pričica, k' sodi v fazo Pitten - Sieding,4 na najdiščih skupine Baierdorf-Velatice5 in pri nas v Podravju. V Turnišču pri Ptuju je bil tak vrč najden v grobu stopnje Bd B 1podobne vrče (le z nekoliko drugačnimi izboklinami) iz naselbine na Brinjevi gori pa S. Pahič uvršča med najstarejše tamkajšnje najdbe (v stopnjo Bd D).7 Loncu (si. 3: 6) in bikonični žari z izvihanim ustjem, trakastim ročajčkom in bradavicami na največjem obodu (si. 2: 1), zopet najdemo primerjave med keramiko virovitiške skupine.8 V isti skupini naletimo na podobnosti še pri loncu (si. 2: 2) z izvihanim ustjem, ki ima na največjem obodu cevast ročaj in pravokoten izrastek.9 Ta je po obliki podoben žari iz žganega groba v Kamniku, ki ga S. Gabrovec uvršča v virovitiško skupino, v čas Bd D.10 Cevaste ročaje imajo običajno žare virovitiške Si. 5: Ptuj, Potrčeva cesta. Grob 1. Abb. 5: Ptuj, Potrčeva cesta. Grab 1. lupine.11 Na Brinjevi gori jih najdemo na nekaterih posodah najstarejše naselbinske Plasti,12 na Bledu - Žale pa v grobovih z začetka kulture žarnih grobišč.13 Skodelica na 3: 5 ima ročaj, ki izhaja vodoravno iz ustja. Taki ročaji so zelo značilni za Vlroviti§k0 skupino,14 najdemo pa jih tudi na naselbinski keramiki z Brinjeve gore,15 12 Dolnjega Lakoša" in v Rabelčji vasi v Ptuju.17 po vsem tem sodeč bi lahko grobove iz Ptuja uvrstili na začetek kulture žarnih grobišč, to je v čas, iz katerega poznamo doslej zelo malo grobov ne le v Podravju, ampak v Sloveniji nasploh. S. Gabrovec jih skupaj z grobom iz Kamnika in grobovi Bleda - Žale uvršča med grobove izven skupin. V tem času ruško-mariborska in ljanska skupina še nista obstajali,18 v dobovski skupini pa za ptujske keramične 12 ArheoloJki vwtnlk 177 oblike tega. časa ne najdemo nobenih primerjav. Številne oblikovne in okrasne primerjave pa so nasprotno med keramiko virovitiške skupine, s katero jih veže tudi način pokopa. Zanjo so značilni plani žarni grobovi, pokrivanje žar z narobe obrnjeno skledo, razbijanje posod nad odprtim grobom in oblaganje žar s fragmenti razbitih posod.19 S fragmenti razbitih posod je bila obložena žara iz groba št. 2 (si. 1: 2; 3: 1). Pri grobu št. 3 je bila žara na eni strani obložena s peščencem in pokrita s fragmenti keramike (si. 1: 3; 4: 1). Morda je bila pokrita tudi žara v grobu št. 2, ki je bil poškodovan s poznejšim vkopom. Virovitiško skupino, v katero lahko zaenkrat uvrstimo tudi grobove iz Ptuja, je K. Vinski-Gasparini poimenovala po najdišču Virovitica v Podravini in z njo označila najstarejšo stopnjo kulture žarnih grobišč v hrvaškem medrečju. Zgornjo mejo ji je postavila v prehod Bd C v Bd D, to je na konec 14. oziroma začetek 13. st. pr. n. š., spodnjo pa na konec Bd D, to je na konec 13. st. pr. n. š., torej v čas do prodora skupine Baierdorf-Velatice proti vzhodu in jugu.20 Medtem ko za večino posod iz treh ptujskih grobov obstajajo najboljše primerjave med keramiko virovitiške skupine, to ne velja za oba vrča s trakastim ročajem (si. SI. 6: Ptuj, Potrčeva cesta. Grob 3. Abb. 6: Ptuj, Potrčeva cesta. Grab 3. 3: 4; 4: 1), za katera imamo najboljše primerjave v slovenskem Podravju in v Avstriji. Zato je možno, da gre pri ptujskih grobovih, grobu iz Kamnika in grobovih z Bleda-Žale le za najstarejše grobove, ki jih bomo lahko pozneje, ko bo odkritih več najdb, vključili v začetek ljubljanske oziroma ruško-mariborske skupine.21 V čas virovitiške skupine postavljajo tudi igle z narebreno vazasto glavico. Dve taki igli sta bili odkriti v ruševinah antične vile na Vičavi v Ptuju.22 Ti igli sta bili dolga leta edini najdbi, ki sta nam pričali o poselitvi Ptuja v tem času. Z grobovi ob Potrčevi cesti je bila delno zapolnjena tudi ta vrzel. 1 B. Jevremov, Var. spom. 22, 1979, 294 ss; isti, Arh. pregl. 20, 1978, 65, t. 29; M. Toma- nič-Jevremov, Ptujski zb. 5, 1985, 388 s, t. 2. 2 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa ža- rama u sjevernoj Hrvatskoj, Filozofski fakul- tet Zadar, Monografije 1 (1973) 40 ss, t. 7: 3; 8: 5; 9: 6; 10: 6 (Virovitica), 14: 8 (Sirova Katalena), 16: 6 (Dakovačka Breznica), (odslej Kultura); ista, v: Praist. jugosl. zem. 4, Bron- zano doba (1983) 557, 564, si. 34: 14, t. 86: 5 (Virovitica), si. 34: 16 (Sirova Katalena), (od- slej Bronzano doba)\ ista, v: Arheološka istra- živanja u sjevernozapadnoj Hrvatskoj, Izda- nja Hrv. arh. dr. 2 (1978) 130 ss, si. 1: 8 (Virovitica); N. Majnarič-Pandžič, v: 40 godi- na arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (1986) 89, si. 50 (Drljanovac). 3 K. Minichreiter, v: Arheološka istraživa- nia u istočnoj Slavoniji i Baranji, Izdanja Hrv. arh. dr. 9 (1984) 96, 99, 104, op. 25, si. 5: 3-6; 6: 1-2; ista, An. Zav. za znan. rad u Osijeku 2, 1982/83, 25 s, t. 27: 1, 3-6. . 4 ..K. Willvonseder, Die mittlere Bronzezeit "» Osterreich (1937) 386, t. 32: 5; R. Pittioni, Urgeschichte des osterreichischen Raumes (1952) 377 ss, si. 275. (TV fb., 409 ss, si. 295 (Gaiselberg); 311: 1 (Dunaj). J- in P. Korošec, Razprave 1. razr. SAZU 1953, 190, r. 4. S. Pahič, Arh. vest. 32, 1981, 115, si. 28: !~2; D. Oman, ib., 144 ss, t. 27: 5; S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 42' sl- 5: 9, t. 1: 13. K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 38 ss> 44, t. 7: 6; U: 8 (Virovitica); 14: 1; 15: 6 (Sirova Katalena); 16: 5 (Sedlarica); ista (op. 2, Bronzano doba) 564, sl. 34: 1 (Sirova Kata- lena), t. 86: 6 (Virovitica). 9 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 41, 44, t. 8: 4 (Virovitica); 15: 1 (Sirova Katalena). 10 S. Gabrovec, v: Kamnik 1229-1979 (1985) 7, sl. 1; isti (op. 7) 70 s, t. 3: 3. 11 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 38, 44, t. 7: 2, 6; 8: 1; 11: 1, 3, 5; 14: 1; ista (op. 2, Bronzano doba) 551 ss, sl. 34: 1-2, t. 86: 10. 12 S. Pahič (op. 7) 118 in op. 189 s primerja- vami; D. Oman (op. 7) t. 29: 17. 13 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled, Dela 1. razr. SAZU 12 (1960) 9, t. 2a: 2; 3: 1; isti (op. 7) 70 s, sl. 6: 7. 14 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) t.. 8: 2, 7, 10; 9: 4, 5; 11: 9; 17: 13; ista (op. 2, Bronzano doba) t. 86: 8-9. 15 S. Pahič (op. 7) 118, op. 190 s primerjava- mi; D. Oman (op. 7) t. 25: 19; 29: 8. 16 I. Horvat-Šavel, Situla 20/21 (1980) 51 ss, sl. 3: 9, 15. 17 J. Dular, v: Bronasta doba na Slovenskem (1987) 45, sl. 28. " S. Gabrovec (op. 7) 70 s. " K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 37 ss; ista (op. 2, Bronzano doba) 559. 20 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 58, 62 s; ista (op. 2, Bronzano doba) 555 ss; ista (op. 2, Izdanja Hrv. arh. dr. 2) 130; ista, Vj. Arheol. muz. Zagreb 5, 1971, 4 ss. 21 S. Gabrovec (op. 7) 71. 22 S. Pahlič, v: Svet med Muro in Dravo (1968) 181 ss, op. 166. Igli sta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. GRABER VOM ANFANG DER URNENFELDERKULTUR AUS PTUJ Zusammenfassung Gelegentlich der Untersuchungen des Gelandes an der StraBe Potrčeva cesta wurden unter anderem im Teil der Parz. Nr. 1441/1, 1444/1 und 1445 der Kat.-Gde. Ptuj drei Brandgraber entdeckt (Abb. 1: 1-3).1 Darin befanden sich Urnen (Abb. 2: 1; 3: 1), Topfe (Abb. 2: 2; 3: 6, 8-10), Kriige (Abb. 3: 4; 4: 1), Schalen (Abb. 3: 3, 5), FuBbecher (Abb. 3: 2; 4: 2) und Bruchstucke verschiedenster GefaBe, mit denen die Urne im Grab Nr. 2 umgeben (Abb. 3: 8-11) und im Grab Nr. 3 bedeckt war. Die GefaBe sind aus gereinigtem und von gelb-grau bis grau-schwarz gebranntem Ton. In drei Fallen war dem Ton noch Glimmer und in zwolf Fallen zersplitterte Keramik beigemischt. Die GefaBe weisen auBer bei dem Becher (Abb. 3: 2), dem Krugfragment (Abb. 3: 4) und den drei Fragmenten der GefaBwande gut geglattete Flachen auf. Es ist anzunehmen, daB diese GefaBe die Tradition der mittelbronzezeitlichen Formen fortsetzen. Die FuBbecher (Abb. 3: 2; 4: 2) konnen ab dem Ende der mittleren Bronzezeit im mittleren Donaukreis bis zum Ende des Ha A-Horizontes verfolgt werden.2-3 Solche Becher treten auch in der Gruppe von Virovitica auf, durch welche K. Vinski-Gasparini die alteste Stufe der Urnenfelderkultur in Nordkroatien bestimmte.2 Ahnliche Kriige wie aus den Grabern 2 (Abb. 3: 4) und 3 (Abb. 4: 1) finden wir in Turnišče bei Ptuj aus Bz Bl,6 in den altesten Siedlungsschichten aus der Stufe Bz D auf Brinjeva gora,7 in der mittelbronzezeitlichen Fundstelle Pričica aus Karnten in Osterreich4 und in der Gruppe Baierdorf-Velatice.5 Die Urne (Abb. 2: 1) und beide Topfe (Abb. 2: 2; 3: 6) konnen mit den gleichartigen oder ahnlichen aus der Gruppe von Virovitica8 10 verglichen werden, fur die unter anderem auch Rohrenhenkel" und Henkel, die waagerecht aus der Mundung ausgehen,14 charakteristisch sind. Die Rohrenhenkel finden wir auch unter der Keramik der altesten Graber in Bled - Žale13 und der altesten Siedlungsschicht auf Brinjeva gora,12 die anderen Henkel, wie jener auf der Schale (Abb. 3: 5), sind aber in den Siedlungsschichten auf Brinjeva gora,15 Rabelčja vas im ostlichen Teil von Ptuj17 und in Dolnji Lakoš16 vorzufinden. Die Graber aus Ptuj konnten nach alien oben erwahnten Daten und der Bestattungsart nach19 vorlaufig der Gruppe von Virovitica zugeschrieben werden, die nach K. Vinski-Gasparini am Ubergang von Bz C nach Bz D bzw. am Ubergang aus dem 14. ins 13. Jh. v. Chr. begonnen hat.20 Vermutlich geht es bei den Grabern aus Ptuj, dem Grab aus Kamnik und den Grabern aus Bled - Žale, die von S. Gabrovec als Graber auBerhalb jeglicher Gruppen eingeordnet wurden, nur um die altesten Graber, die spater, wenn mehrere Funde bekannt sein werden, der Gruppe von Ruše-Maribor bzw. von Ljubljana21 werden angeschlossen werden konnen.