113. flevnko. v LjobUanL t ietrtek 18. milo 19ZL Leto LV. Imkafa vsak dan fflšm; isvieaUi aedeli« la pramalk*. •»••rali t do 9 petit vrst 4 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsti 2 D; notice, poslano, izjave, rekltme, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseđi 75 o. Popust le pri ntrottlin od 11 objav naprej. — In&erainl davek posebej. Vpraianjent glede Inseratov naj se priloži znaraka za odgovor ffpravntttro „Slov. Varoda" la „N «r»*aa tiskara«** KatlUva vllea ŠL 9, prltllteo. — T«l«Ua ftt. 304. OradmUtv« „■!•*. Rtrtit" Caaflov« »lloa M. I, L Mtetropt* Tatolt« stav. 14. lopls* spM|«ns !• padiltaa« la isdoata« trsakavsat. «V Rokopisov a« na- vraCsu "Vsi 19" Posamasne Stevilke: ~M v Jugoslaviji navidia dnl 75 par, nedolia 1 O ¥ inozemstvu navadrti d*l 1 Ot najdalje 1*25 O PoStnina platana v gotovini. „*Uv«askl Var*4" valfa ▼ &|«N|aal tn po po*«: V J*0e*Urrltl! relolctno naprej plaćan . t> 12O— polletno....... , 60"— 3 mesečno...... , 30-— 1.......IO— V ftoosftmstvu: celoletno . r. » % ■ I m ^ ^^— polletno 9 >*"•'*• ->TU • !0^— _, • .^-, »O *'■'.. ;* ' r- 3 mese^no • -w ^*# • » M'— 1 . ....... 18 — Pri morebltnem povftanlu se ima daljia naročntas dopliffltS. Novi naroćniki naj pošljejo v prvić naroćnino vedno &&" po nak#snah, rnocroče ie dok?7ati. d?> je angleška monarhiia haVsa kot franeoska republika *td. Dm^ačna pa je stvar praktično. Praktično dejan-sko in zgodovinsko pa pom^ni pri nas monarhizem ideio nrevlade — srbstva: monarhizem ima za podlagv") militarizem in imperijalizem ter ie — dru notoki krvi rdkiTnf]o na tfsoče in tisoČe naj-bc!i?;h nr.šrh s!nny? Ali si hrčrmo pnl^ŠMti samo r-'-^f? !e sežen! ozerni'a, ki fe tiiia last? Nai raTii na to odgovore gospod-'z kat^rški »rcp'.iMikanci«. DnVl-?r na r~™ ne morejo dokazati, da hi si naša država hotela do-keriti katerikoli tuji narod v svrho politiIncga in gosnodarskega izkori-ščpn^a in da hi stremela za ro^nod-stvoin nad tujerodnimi Dpkrajinami, d^t'ei so niihova gesla o imr>eriializ- mu in monarhizmu samo fraze, krinka, ki naj dela plausibel niihovo v narodni tradiciji d_peela neutemeljeno in tuđi pd naroda same^a perhorescira-no reoublikanstvo. Centralna uprsua države. »Jedinstvo«, glasilo demokratske stranke v Vojvodini priobčuje ol^širna izvarania nckegfa svojega odličnoga priir.telia o centralni upravi države s nripon bo. da se ne str'nia povs'jm z izvaianji. Ker je članek ak-t!Tak»n in obicktivno nišan, ga pri-občujemo v kraišem izvlečku. Član-kar izvraia: O vnrašanju državne ureditve nišejf> noklicani in nenokli-cani. vendar se ie treba v prvi vrsti rzirati na izvpfar-ia liudi. ki so deian-sko sodelnvali v dr/avni upravi ter si pridobili tnzadevnih izkušcnj. To ie storil jr. A*il?n Rnjc in ml mu mora-rro hiti hvaležni. Mislimo da je njegovo stališce oor'.!noma korektno. Vpra^anie centralizma in avtonomije ie crtano iz dnevnoga reda z vidov-dansko ustavo. Imamo državo z eno politično centralno upravo, kar pa še ne p^^e^i. da mora biti centralizacija vreh delrv v sredi^ču države. Ml absc''!*ro n!rfno v rc'ržaiu. da bi w?»7P' »n )]*+]*£ državnoga 7fv!"eii:a c?ntr?I!2?r?»t! v Beogradu, ^er tez? n^ z^ore B<*o^r?d ne fiziČ-no hi re mor?1no. Člankar na to pravi, da ie ponolnoma naravno, ako so danes v vseh ministrstvih uradniki iz Dredvojne Srbije. V raznih ministr-stvih n. pr. v prometnem in za iavna dela, so s^kciiski načeHiki. referenti samo Srbijanci. č?sar se ne sme smatrati kot n^sledice srhiianske oz-k'^srčnr*stf. ^lpiT"ar rr*ravičwe to ćelo s Pomanjkanjem stanovanj v Beo-gradn. Skupno osvobojenje je našlo Sr-biio v porolni upravni desorganizaci-fi. Vsled številnih političnih zaplet-liajev ni imela Srbija niti stalnega uradništva in zato tuđi ne birokracije. Srbija ie bila dobro tireiena primitivna kmetska država, kjer se je urado-valo patrijarhalno. In še to je med svetovno voino popolnoma propadlo. Ob osvoboditvi ni imela Srbija niti toliko uradniŠtva. da . obrovila syo-jo pred vojno primitivno državno £iT-Ijcnje. Zato ne moremo pnčakovati (xi beogradskih mlnistrstev, kier f<> Ijudje malih razmer. c!a bodo dorasli velikim naloffam. ki jih priiakuje oć nas naša velika država. Razmerc % našem državnem središču so dano* take da inoremo od posameznih nri-nistrstev največ pričrikovati direktive in skrb za naivečje državne naloge, nikakor Pa ne moremo zahtevali funkcii popolncq:a drž. sredtSča. Zato je naše mjienjc. da moraja ob držati ministrstva Šc nadalje svoje »zunanje« oddclke za posamna upravna področia in da ne smejo biti p.aprair* tem ozkosrčna in strankar^ko raspoložena. V teh pokrajinskih oddcllcOi morajo imeti vedilno bes^do Ijudje ^ teh kraJcv. ki poznaio razmerc ter no za to splošno in specijclno kvnJifici-ranl. Načelniki teh cKldelkov bi morali imeti širok delokroc in svnbođa disponiranja. Po našem skromnefn mnenju bi se morala brerpogrrin* centralizacija izvesti samo v pro-svetnem. vojnem in finančnem rm-nistrstvu. Z novimi Ijuđml iz rsch Irrafev države bi po kaklh desetih leilfa nx> cle nastati rarmerc. da se odf>r*Tt|& pokraf!nski cdse!i! fn bi mocll hr^l vso v Beogradu. Tri leta sein dela! z najboljim namenom v nekem rrrttrf1 strstvu, vendar nisem dose^et one^r* usdeh a, ki bi se mora! do*o£t Pre-pričal sem se o resničnostt starejia Iatinskesra pregovora: lkfnotf milli cuDido. Beograd danes |j ni v prrtfv žaju. da bi \rzel na svoje r?me cert-tralno upravo v vseh detajlih._____ POVRATEK JUGOSLOVENOV 17 RUSIJE. — Santa Marjchcrita. 15. maja. (Izv.) Na intervencijo člana na&? d^-leiracije prof. Dragoljuba 111 ć a fc predsednik ruske del^acije Ćič-ertn izjavit, da je tako! odposlal naloc sovjetskim oblastem v Moskvi. d& ukrenejo vse potrebno za taJcojSiiM povratek v Rusrli blvajočih Jnj?r>-slovenov. Prof. Dratroljub IHć k predscdnlku.ruske delegacli^ Čičorf-nu predlažil natančni seznnm v^ah vr Rusiji bivajočih JuSTos'ovenov. muzfhalen Izprehod lOpsra JLbJIm*4 In U kali. Izprehajal sem se z damo, ki ja ve6 nego lepa: dobra in modra. Ni 1 ep šega nego ž njo izprehapti se v spomladanski naravi. Kamorkoli «e bzreš, sočne zelenje, fegromni beli kšopki bohotno cvetočega drevja, rdečih, žoltih in lildstih gnnov ter od vseh strani objestno brlizgajočih kosov, sčinkavcev in penic. — Zakaj ne porbčajo o >Lujizi«? Grovorijo in pišejo le, kadar lehk%> grajajo... __ O kako ste zlobni! Ne, 1© bdkritosrčeii. Vsak dan doživi jate isto: družba se domisli dobre-pa človeka ali panretneg čina. Hipoma zledene vsi jezikl! A nato se spomni.io, recimo lepe p^ežnice. HuJ, vsi jeziki se sprbžijo, dovtipi švigajo, pikanterije se stresajo na koš© in hudobnih laži kar đežuje! V pohvali silno skopi, v eraji nečuveno radodarnl: taki smo pač Jugosloveni! — Torej kjer bi morali hvaliti, so rajši nemi? In vi niste nič boljši? Nisem kritik, milostiva, Vsaj ofici-jMno n©. — A bodi to vBaj zame! Prosim! Hočete? Saj moram; vso kar vi hočete. — Torej najprej o operi sami to komnoniptu! Vtisek tega obiteljskega romana, ki ga je Charpentier napisal in uglas-KU, je. da je vse to doživel In prečutil pklftdntelj sam! Ziljen je Charpentier, Tiiiiiza je njegova velika ljubez^n. 2a-tn je njegova bpora tako mojstrska v orkestraciji, tako divna v deklamaciji, tako rflzkoSna ▼ melođlki; vs© Ja izfilb \% niesovega srca, iz njegov* duše, a. ne le iz njegovih možganOv. >I>njfza< \m iskren umotvor in čisto subjektivna izpoved; taka dela pa eo vedno velika in dobra. Zato stoji >Luiiza< kot neumrla >Carraenc ter spada med muzikalne dogodke 19. veka. To je himna mladosti, ljubazni, svobođe, a po vrhu še himna ponosa na Pariz, več no slavni in krasni. Začenja z motivom bohamov in motivom svobodne Ijubezni. Z^nimivo en'ostaven je. a wier«ri?en: nni?ono v duru in mollu. Duet Ziljena in T.ujize je vrlo melodičen, a prav tako enosta-ven, brez komplicirane instrumentacije, nežen in jasen. Krasno je zlasti ono mesto, kjer spominja Ziljen svojo ljubico, kako jo je ugledal prvič. Ta melodija zanese poslušalca, da premišlja s srcem enake doživljaje, prošle, seda-nje in bodoče... Ko nastopi mati, jo označuje suho-paren, skoraj brutalen motiv (v triolah) in tuđi orkester duhovito izraza materino srditost. Toda flavta poje daljo melodijo Ijubezni. Sledeči razgovor matere s hčerko je zslo zanimiv po svojem melodičnem in ritmičnem izrazu: jeza in bolest, ljabezen in nežnost so prepleteni z bohemskim motivom n%-ravnost mojstrski. Prihod očeta (12/8) je eno najleipših in najboljSih mest v partituri. Mol to lento (m«i andante) motiv izraza izmu&enost z dela došlega moža; njegova mirnost vpliva kakor tišina pb vlharju. Občurje večera v skromni delavski hiM je naslikano čudovito. Nato krasna •scena, ko oče očit« Žiljenovo pismo ter mu pade hč>rka v naročje! Tu se kaie ganijalnost skladatelja, ki zna fc naibolj enostav-nimi sredstvi izraziti toliko čustev ter ganiti slušača do dna srca: ta je Charpentier slikar umetnik! In potem težko občntje montmart-retkega Jutra i težkim motivom (3/4) __ klarineti, rogovi, godala, vsi unisono, pa dražestni seherzando ob na-stopa NocUmbula tor Chiffoniera in j končno zopet duhoviti kontrast s pri-povedovanj^m obupanega starca: sama genijalna mesta partiture, ki je vse-■?koz bohotno postra v občutjih. In potom motiv Pariza — motivi prodajal-. crv: vse občutono. doživljeno do zanos-: p.* pesmi Ijubezni med Žiljenom in Lu-jizo! Dražestna humornost v modnem atcHoju, vepelost. resnoat, sentimentalnost, melanholiia. poredno3t in strast po izražene čudovito, a hkratu so vse različne ofp>>o, šivilje, mojsterica, va-jenka in Lujjiza, karakterizirana v me-lodiiah in sijajni orkestraciji. Ziljatiova pesem (6 8) v starem franc. stilu je zlati interesantna po svojih naglih pre-menah iz C molla v E dur s spremija-njem kitare (ki jo je pri nas, žal. nar domeSčal pinnino). ZakljuČek dejanja prinaSa razkošen finale: netjo tenorja, vik in hrup Sivilj, vojaška ^odba za sceno, beg Lujizin, krik. smeh, pored-nost vnjenke: ćela simfonija glasov in obeuti j! K III. dej. pristopamo po kracnl predigri z motivi Pariza, Ijubezni in bohemov; vsi izraženi eno-stavno, a jasno. L#ujizina arija v somrakn je ena najtežjih ari i, ki so bile pisan« sa sopran. Arija zahteva lehkote in dramatičnosti, mezzavooe, pianov in fortov. Gđč. Zikova Je pela tu praT poeebob inteligentno in v vsakam oziru krasno. Sledeči duet se navađno crta; pri «*» je oetal vsaj del; razvija ae fcnto ▼ valček moderato, prepleten % znanim! motivi Pariza, Ijuberai in bbhemov v prekrasno karakteri stiko pariSkega življenja. In zopet Je njegova orkestra. «ja mojstrska ter učinku je vzlie val6-ku vse preje nego banalno. Duet pa zahteva po svoji težkoči položaja In -silne instrumentacije % neprestanim opečen, dom od tenori sta in eopranisfke ne le mnoffo glasbene izobrazbe* n^o todi glasovne sile, da p rodina ta preko orkestra. Tuđi to dejanje -se zaključuje nad vse efektno. Ogromni ansambl, ki pri-haja kronat montmartr^sko kraljico Lu-jizo. izvaia grandiozno trhimfalno pesem mladosti, svobode in ponosa, in zona te poliva ob veličaet\*u to harmonije, ko jo rezko prekine prihod matere, tega živega simbola bolesti in tugs. Naravno, brez teatralike. z enostavnim >Ah?« v zboru do-seza skladatelj tu si-len učinek. Lehkomiselna radost mlnr dine se umakne resni skrbi matere, in dejanf« so zaključi z mirno globoko melodijo. Četrto dejanje je celotna mbderna obiteljska tragedija. Tako je bogata in zanimiva, natlačeno polna dramat. napetosti, melodij in motivov, da bi l^hko obstojala ta tragedija zase kot zaokro-Žen umotvor. Skoda, da je Sele na koncu, ko Je poslušalec Že na-?ičen in utru-Jen. Vsak moment je izvede« genijalno in občutje se spreminja neprestano od prvotne tihe melanhblije in tesnobne napetosti do Jarkeca preplra in končne peripetije, ko užaljeni oče pokaže nad vse ljubljeni hčeri duri ter do znova vzkipele nade, d« se hči morda v^ndar le Se vrača. A raključek ▼ A-mJollu, ko uničeni oče nrezmočno« zaprHi s pe-stjo: >Ah, ti Pariz U ter «e zgradi ob miti, jd prelestno strasen. >Lujiza< je silno tožko đelo, !n vsaka velika poebmlca je srečna, ako to ima na repertoarju. Da smo io dobili končno tuđi Slovenci, si smemo le čestitati. Pbvsod je doserAla velik uspeh; v Pragi Je stalno na. vrsti in v Zagrebu Jo vprizarjajo že nekaj sezon. Seveda >Iiujiza< šahtova, da je njen dirigent umetnik In ne le mahale« tetnpov; rasen ogromnih težkoft v par. tituri mora poznati dramt> do natmanj-le tančine. Tempi, ki se meniajo skoraj % vsakim drugim taktom, morajo aeđeti dirigentu v glavi in srcu, a dogodka nm odru mora poznati od sokund" do «*>-kundck, ker partitura je hkratu r***ij«k« knjiga. Tu ni nobene &&blona in nitt m~ tina ne pomaga. Zato jo bilo ssrao naravno, Mm že >Tosko«, a v >IJujizi> jn izvrfiil režijo nara\-nost minuciozno natančno, vse na temelju gla.sbt*, na takt in O» akord. Dirigentu in rožisLuji«oc v obliki, ki je pledališču na čast. Očridna je d^lal na tej operi z vso rncnnn ta ljubeznijo, kar ee opaža na njem rudi pri vsaki rsprizi. Naslovna ult>ga je grlft. Z i k o rLujizt>c nedvomno s\o]o najlopdo kreacijo. Morda jo bila pri prvih prfed-stavah se nekoliko tromiranA; pTi r>a-elednjih pa se je dvi^nila t\a poi>olno vižino. Arijo v III. đoj. (od srednjeg« t dt> visokoga g) je pela rosni^no umo%-niSko. Na vrhuncu jp> bila t IV. daj., kjer je silne, pretresi]ivo motn^nto \%-vedlai slasti v po s«3ne, da t«lđe zmeftkan Um. Z dikcijo ni nihče ««do-^>ljen; teksta ni »korij nlknli rammett. Po figuri kajpak >Ziljpn< niti pnblifao no odgovarja. Uprnvi vrlo korMn« moć a publiki aezAniniiva. stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 18 maja 1922 štev. n3. Goap. RomanoTTski je bil izvr-sten bće. Vzlic svoji rasti je • svojim krasnim timbrom, p^stoznim moškim glađOm, lepim petjam 5n dobro igro dovela ladovoljeval. Ta pevee j© vednb na »vojem mestu ter je ▼ baritonski stroki naša najboljča moč. Gdč. ŠterkoTA (mati) je že do-k&l rutinirana pevka*. a še napredujB. Gla« se ji utrjuj« in treeljaji v tonih •e izgubljajb. V igri je preveč dr&sticr-ua, zato vcasih karikira, preveč gestikulira. Postavlja tip, a ne razvij a fcna-fiaja polagoma. Na oder stopi n. pr. že besna, dasi se ji mora razviti jeza sele Bčaeom, V III. in IV. dej. je najboljSa. G. Kovač kbt Noctambute In blaznik je bil dober, a v III. dej. br^a temperamMita in hnroorja. Mož Ima tep materijal, zato je škoda, da nekaterih tonov dobro ne postavlja; zaradi tega nišo taki toni jasni in fcvonki, a v izgovoru vokalizira vcasih po ljubljansko. Toda Kovač vztrajno napreduje ter se t pet ju in i£ri vidno lepo razvija. V nekaterih ulogah mu treba priznati prav zaslužen© uspeho. G. Z u p a n je začetnik lepega materijala, ki treba še iolanja. Nekaterl toni so mu kakor zadušeni in brez sile; graduirati Se ne unteje. V tragični povesti II. dej. na konca omaga, name-sto da bi UfcFal potresen Tttoek, R ffl, dej. pa mi je bil prav vsec, ker j© svo- I jo arijo odpel ldp*> in dojmljivo tužnb. ■ Bohemi bo z većina diletantovski in nehote komični. Neki bariton tremb-lira neznosno. Najboljša eta gg. ĐekS in Perko. Tuđi v igri- Izmed dam manjših ulog jo pohvaliti gdc. Levandovikb, ki ie te-žko svoje pripovedovanje zapela vrlo dobro. Le nekatere visoka tone akcentira br« pbtrebo premočno. Dobra Je bila gdč. Kalina, dasi premolanho-ska. Izvrstna je gdS. Kalo uska, kl prav dobro karakterizira rtazeffio damo. Gdč. Ribičeva (kot zatoena am g. Kalinovo) le bila Y fednji predstavi dobra in dražestna. Gdč. 8molensCft{A (dbuia ie kt>t izvrstna ga. Pinkertonova t >Bnfc-terflevc) je imela kar đv* nk>gi; nstra-zala je docela ▼ obeh. Le nekatari visoki toni ji Se nišo dobrb impostlranl. Gdč. Eor^nlnbvs fei kot va-ienka v agri sadostna, da«i Se premalo hnmorna: v glasu nekam toetra. Dekoracije bo prav lepe, dasi eno-stavne; scena ni preveč natrpana, kar je v moderni operi eđlno pravilno. Pariz (naslikano ozadie g. V. SkrnSnega) j** krasno izveden. Skoda, <đa Je pozornica tako ozka in plitka! Zbor imamo izvreten; glaacrvi CtiBoe pofintt la htnmite* jfc HL đei I i tr^ba več sanlmanja, več igre in dosti 1 veft veselosti. Posamesniki t zboru an&-bicijozno reSujejo situacije. Orkester je bil dober. I> v€a-dh mo trbrobe in pozavne prrplasne, dasi jih utišava dirigent. Mar so iz vo- jaških godb? __ Godala so bila dobra, santo tu in tam ne najdejo dovolj než-mreti, ki jo zahteva moderna partitura. Pac — manjka Zikovc^ev! Nafta opera vsekakor napreduje. Treba je le nekaj iepopolnitev v st>lih. Gospod, ki je videl >Lujfcwx zapored v Parizu In Pragi, mi Ja pravil, da srne-mo biti na ljubljansko izvedbo ponosni. Ansambl treba ali pomnožiti ali etevilo pralatav reducirati' đanes se solisti fsrabljajo predesto. Ali pa naj bi se porestavila drama topet v bperno gle-daliS&e, a dramsko gledalište nporab-ljajo le za koncerte, predavanja ter za fin kino na korist gledali Scu. A to ja problem, ki ga morajo resiti drugi. O >Lujizi< 9em Vam svojo krltiko pove-đaL — A napisati bi tega ne hoteli? Zaradi postenosti, pravičnosti — ? Niti we, če Vas Jaz prosim? Ubogal sem Jo in napisal. Evt>! Samo da đbkazem, da so mM Jugoslo-veni tuđi ljuđje. ki v pohvali nlw> pre-3kopi in t graji ne prevec" radodami. Pismo iz Prage. Paqp^ 15. maja. Partament fe skllcan na dan 28. t ni., zborova! pa bok večjemu oet tednov. Kratka doba ni posledica te« Ca. ker žele a^rami poslanci biti prosti za Dričetek pollskega dela. niar-vec jo povzroča najbrte negotovost In ne jasnost razmer v notranji politl-ki Novi Beaešev provizorij v na-čelst\Ti vlade bo trajal dalje, ker razmere ne pripuste, da bi se Izvršile kake Izpremembe v kabineta. Delovni prognam te vsled tega skromen. Ako bi ne bflo pojtrebe. da se odlože občinske volitve za leto ćm radi tega, ker finančne razmere v občinah šje nišo uravnane. pa tuđi rato. ker bi ob sedanjem tjpkem raz-ipoloženju ljudskih mas In konsumen-forv prtilo v občinske zasiope jako mnogo komunistov. bi bilo zasedanje parlamenta lahko sploh Izostalo. Dve reči pretresata Češko javnost boli nero srenovska konferenca: stavka kovinarfev in draginja živiL slasti mesa._.Obe te dve reči sta med »ebof v zvezi. Ko so se zniževale pla-^e đr2avnega uradmltva in učitell-stva fer mezđe steklarjev fn ntdar-jev, se ie godilo to v prTCakovanjo. da pađcfo cene knihn fti mesu. Zlasti dc» narastku naše valute v Inozemstvu in no ztmanjfh posattllh. ali to mičakovaTiJe s€ ni izpolnila Tako Je T)iTa stavka kovtnarjev r ?2 zavodih moralno In DIstveno ojačena. Delavci se skljcujek) na to, :aKem mfrifstrstvu. O dr. Benešu se §e vedno ne vc, ftlaj se vrne iz Oenove, gotovo pa Jfe. da po svojem povratku poda q ffencvsk^ konferenci ooročilo v zbor-«tci Znano te. da n% angažiral na§e držzve na nfkako stran, da Je dvigni! ugled in veTiavn male antante v Ge-nov} tn da vstrate na odločnem od-nortt, ^ar se tiče prfznanja so^etske vlacfe. Lahko rečemo, da dobi tu do~ s!i ugodno situacijo, izvzemši morda komuniste. C. nreObzore trdi, da hooe Pri-biftević s tem Hrvate odvrniti od du-hmoiiškega pokliča in katol. duhovnikom oneimogoćiti višje studije. Knnrno trdi >Obzor<, da hoče Pribičević ćelo na cerkvipnem pol^u pbkazoti, kako __ »eovraži Hrvate. < Kjer hode država kaj priitediti. povsod protesti, povanil ^nim-nifienja. Denarja ni -za. najbolj potrebne roči, toda pri^te^iti se ga ne fine ni-kjer. = Velike demonstracije proti vojni. Londonski listi poročajb, da se bodo vršile 29. juni ja, v vs udeležila vsa ženska društva, bojevniki iz svetovna vojne rerkvene organizacije, dolavpke stranke, knji-ževniki in novin^ni. — D* Aniiunrio ia delavstv«>! K.^-kor poro^ajo iz Firence, to i7,ročil D' Annunzio založništNm VaHor.hi svoio najnovejše delo >Tn romi> del fii.turo.--D* Annunzio razpravljft v to.i kniicr! o raznih »trnnkah, prf>dvikoii?kih vpm^a-njih. delu ter o narodni in >;*Acii:ilni nb-novi. D* Annunzm za^ovarja v n^iVlu delavstvo. V Italiji vlada veliko znni-manje ta to knjigo. = Atentator**tvo v Ttalifi jo ^r.e^ -n\ pojav. Fa^iMi in anarhisti pooen^n-jo zlodejstva, ki bi morala biti v kulturni državi nemogoca. V ponedoliok se jb tsčelfi pml milanpkiin ^ndišr^m razpravft proti atentator]Pm na ploda-lišče »Diana^. Lani so ;itf^itator.ii p<>-Btavili v gledališrn pekl^n?»ki ptroj. ki je oksplodiral med predstavo, ubil 20 o?eb in jih oko U sto ranil. Atentat >^o priredili ital. an;irhisti kot pmtofit uro. ti aretactji svojega A*odje Enrica Mnla-teste. Razprava je* jak<> burna t^r se jo zaradi raznurij vor je izzval viharne ugovore. Tnko ie tuđi v Italiji malkontentstvo strašno razvito. kakt»r povsod n* svetu. V Jugoslaviji smo imeli enega Aliagića, v Italiji jih ja neštevilno. = Angleški mandat v Palestini in Zveza narodov. Iz 2en^ve porbčajo, da je bil najvažnejsi razpravni predm-et na prvi ^eji 18. sestanka. Zv^ze narodov angleški nMndat v Palestini. Bnl-fotir je zahteval potrditev tega mandata s strani Zveze narodov ter jie izjavil, da fl*> tcxad©rna po gaj 1 nj a med An-glijo in Zedinjenimi državami končana. Amerika no nasprotujd angle^kemu mandatu, pač pa zahtera za sluč-ajj, da se ta mandat ukine, vzpostavitov palestinskih kapitulacij. S\^t Zveze nn-rodov pa je odložil re*Hev tega vpra-šanja do 18. t. m. == 700 mlHJooov deficita na italiian-sklh železnicah. V italiianskem parlamentu ic minister za javna dela, Riccio, pri raz-pravi železniškega proračuna povedal. da zna^a finančni primaniklia! v zelezniSki upravi tekom prvih osmih mesecev nad 709 miliionov in ie bil provzročen, ne vsled zvlšanra stroSkov, marveč vsled znižanja dohodkov zlasti v mesecih januarju in fe-bruarju. Med raznimi vzroki ie navaial delovni urnik, stare tarife, velike poprave na strojih neurejenost v stroSkih, nadalje ^e preveliko Število uslužbeneea osobja za glavne vzroke tako velike^a primanikljaia. Službenesa osobla s spreietimi blvšinii ie 212.852. Izrekel $e le za to, da nameščenđ v javnih službah ne smeio imeti pravice stavkati. Osobje se bo kar najizdatnejše reduciralo, in sicer se ntnisti 191.561 sTuz-benih mest — Glede pristani5kih dcl je omenil med đruifim. da so v toku «a pristanišne v Ntpolju dela ceniena na 45 mili jonov . 53 Volna v Mati Az|L Kakor poročaio ic Carigrada, je angorska vladt odredila v Ciliciil splošno mobilizacijo. Gospodffrstuo. VECNE LAJNE. te bi se v naši 'nladi državi ta-koj od vsega početka pa do danes našel marljiv in onvinalen. pa za procvit našega državnega gospodarstva vnet opazovalec. ki bi na-menoma zbira!, na kup spravljaj fn korjičil vse pisane, tiskane in izpre-govorjene pritožbe zoper naše ca-rjnske. izvorne in uvozne predpise, ukaze, prepovedi itd.. bi ta njegova 7-hirka in knjiga dandanes zavzejma-la že take dimenzije in višave. dn bi bila v primeri z njimi ^marria k'ora le — majlina krtiiiica. Tako bi se dalo nekako najboljše prisnodobi-ti to večno zabadanje, to vsestran-sko zabavljanje in tožartnje pri nas v Sloveniji. Vsakejra rodoljuba, ki stoji in deluje izvrcn takozvaiiili pri-dobitnih krorov, že davno bnle. čc-prav potrpežljiva in marsičesar na-vajena n^esa. In vendar vse to kri-tikovanje. nai pribaja iz po^tencea ali na sebičnoga vira, do dancs ni doseglo nobenih uspehov. gotovo pa ne Rlavne^a usneba. da bi namreč me-rodaini faktorji v na^i upravi vsaj kolil:ortoliko ustrc/M prizadetim kromom, ustre^li spl^šnim rrnspodar-sk!m želiam in zahtevam. ki se iib nikjer ne sine in ne more nodcenjc-vati in prezirati! V tem oziru le in ostane vox populi — suprema lcx, ljudski Pflas -— naivi^ia postava ttidi v naši mladi državi. In izsrublien ie nrej ali slei vsakdo, ki hi se bo-tel z državno avtoriteto ali pa s strankarsko vsegraTnočnostjo trpirat? temu železnemu nksiiomu! Le našn rakonodaia in eksekutl-v?- v carinskern ncclavlu bi sploh v vDrašeniih roodnarodnega sosoodar-stva, kontakta in prometa ia iu kakor su mimo, tuđi ostane za neđo-gledne čašo dnicrc^ra mnenja ]n na-sprotne pameti. In tu. na ta naslov je treba nasloviti uljudno, v pravem domoljubnem smislu utemeljno vpra-šanje: z a k a i. \f. katerih vzrokov n! mojroče Dnaziti na .cor! omernenem zlasti carinskern polju nobenega na-predka. nobenega izravnania in o&Iajenja vseh teh trdib. 7.astarclih in okorn'h nostavnih določil. ki do-vzročajo potem §e okornejšo vpo-rabo! Mf pri tem rte nasrlašamo in ne tožimo. kakor se vidi. o preveliki strogosti in se ief tuđi ne npiramo. Nasprotno želimo sf se buišo strogost in ostrost. tuđa n? ćeli črtf brez vsskih iz>cm in v ysa-kem pogledu! Pri tem se osel^ih momentov in referenc £!edrlico elckt.rične.iia toka. Vse slabe vesti se namreč razširijr> In razbobnajo v nenavadnem tem ni med širširn občinstvom. In često se soveda ratom tudf prctvariaio in razMiivafo v naravnost neverletne in sramotne pravljicc. Vendar ie mnoeroKrnt bridko veliko resfiJce v teh nritožfcah. k? so vredne. da se izroče Javnostf. Tako nam fe mecf đrnsrfm te cfrr vse ?n vsake vere vreden znance. uradnik, kl se je pred kratkom službena preselil \z Trsta v Ljub-liano, Drlpovedoval «voje težave kl jih fe je imel na meif. ko ie potoval v Trst. da uredi ondi še neke svoje privatne zadeve. Tmel Ie vse dokumente v redu, Imel .ic seboi 1000 l!r. katere sf Ie nabavil pri k temu no-obi-iščenf banki v Jnjroslavijf irr katerih iznos in etevilo ie bilo v not-nern dokumentu, pasusu, tuđi stevi-loma navedeno in zapisano. Vsak. v PTotovem oz!ru fn lastnosti ^e tnko skromen človek. bi meni!, da utes-rte ta fn tak dokument zadostovati našim carinikom. Pa vendnr bi se motll in sicer še prav grdo zmotil! Kajti zgodilo se ie, da ie po» vsem Drerekanlu, razlaeanju fn zatrjeva-nfti ne s:Ieđe na doknme?!tar|čnr> ?n ^tevilčno dovofJenfe. ne slede na čl. 3. pravilnika za reguliranje devizne-£a prometa — ooslujoči jrosn. carinik vendar — drugače obrnil. Mi nnSa naioea preiskovati. v koitko so bili uradnemu carinskemn organu znani seđal veliavni predni^i. De.fstvo in sicer žalostno carinsko defstvo ie. da Ie ta dobri naš Juprosiovan moral od svoiib 4000 lir leno položiti in iz-ročiti 3000 l?r v poloe Pri tnmVni?$ni| carinom''"!- Tnda on sr ie mnral n*n-no odneliati. ni moeel nocakat! na prlhodnji vlakjcar bi bilo na vsak način potrebno za položitev nJeT^vlh aretiranih — lir. Radi te^a je izro-čil svojih tri tisoč lir kar »s kratko roko« g. cariniku s prešnio. nai mu jih hrani do povratka. \ hitriji niti r-otrdila ni zahteval in tuđi ne dobi!. tem mani. ker mu je strogi in na-tančni carinik zatrdil. ča jih na pmu iz Tr^ta d';] i povrnjene brez ysa-kesra nadalji-ic^a nostork'i v carinarnici, kjer n:ii se blagovali javiti. Rečeno, — strricn«->! No, naš juvroslovcisk! pr»r»ntnik. pomirien in zaunliiv r^ vsen ten obmejnem vznemirjertii' «;e leno nd-pelie s svniim ostriženim lirskim zneskom hitro v Trst. kjer hiiro opravi svoje zadeve. Prei ko mecro-č'j se napmvi in odora vi zonet na pot iz Trsta v svoio li'ib1iorc> domovino. Prekine pot na obmeni d^ti. ni prrstafi. pnr.izno notrka in s? zrlr.si na carinarnici, kakor mu fe bilr> n^~ ročeno. Ttt pa se zerodi, česnr npb;"n pesimist ne bi rričnkavp.i. O njcr^-vili limb tu nn carinamfei nišo ni;c-sar vedcH! Ta scvrda tuc^i ni in:cT potrdila! In živa duša ni vedela. kaj le bilo In kai bode! No. dotični strr>-^! in ncizpr^sni carinik fe bH Trscnda službeno prestavlkr! v Maribor ?n nfkomir pred odbodr^m m n!?e«"»r IzročH in naročil. šatore1", se fo reklo nasemti riopotncTntT tminn. nar se neJJe t"rf>ioknlTh !. t. đ. Tako se je srodilo temu našemu informatoriu v mesecu aprilu ukoce-ga. leta! Konce te žalosme carinsko zs:odbe je ra ta. da se Jr rcvez — lastnik. pri^odsi v Ljublijmo. r^brni! na svojega Prijatelja \ Mariboru, rnu noslal vse dokumente »n vso podrobno informacijo. Nnnr^.sil tra ic. da mu izvoiskuie ali izkoi)!;e njegove lire. Skur.p.cmu in trdenui raporu se je konečno posrećilo zaslcdiii in i^-poslavati povračilo nesrečn li lir. toda no odbitku nof procenta od co-!e^?a zneska za ooravek m nohotn?-co! S tem je bil križev r>ot končan in domovina rešena. Po našem skronmem mven'j pripoveduje ta. od konca do kn* i a rcsniCen dosrudek ćele kni:t:L\ it? boljke osvctljuje vse naše carinske razmerc neko kilometarske raz prave. Mi se tedai v nadaljne nepotrco-ne kritike tuđi ne snušjiimo. Pač ra sf dovoljujemo iedno sarno vprasa-nje: K e d a i se bodo moslc 7h^ij<:>Ti take i'nrostasne raz-merc. ki so nr-verjetna knrrbirru'Ha v vsaki moderni državi ncmr«rocili sl'.ižberili — ncvcrietnosTi? J. Lc-pafne: * 0 ¥ —2 Carfnrko .nJpravijartjfe vrorce^ : :'-nanUh r?.7>tav!j.-2!»;o\ nj dru/^-ai or?*.r:-talncra tr«:u v Bratislavi. Fin.ir.Cno ininiMr-<;tvn v Praši Te d.volilo 7(iT)c( z odV'k^'1! t dne 20. april.'. }"22.. st. 1J424/51Of> ..i-rnnmno r tiradom trsovskesa mtnistrsf'.-j, da se Mapo. nnltaiaioče \r. tiiiinc kot vr.n. rec ra II. orijentalni trg v Bntislnvi. Vi traja od 9. do IM. juliia L 1.. * strani oh-mesnih cariiTskih nr.iclcir br^i di>vt>7ne^a dovnljenja odka7uje jrlavnermi carinskomu uradu \ firatislavi, kicr ^c odpravi bclož-nim uradnirn potanL Obinejnicjrinski i;radi so o tem obvcSčeni. Pcdrobncjšc inforfr^i-ciie J.Ue interesentom konzubt C?R v I.iubliani. —K Pokrajinska fibrt?ra rtrirstara v Maribora. Za razsuvo fe rrmor^ ranirrijni'a v industrijskih podjetjih. Mmj&e obrtnike, ra katere ie rarstava ^ra^■^:ap^av nnnic-niena. je vstrašila prvotno d<]"C;cna eena f^a raz,sta\lialni prostor. Razstavni odbor je to napako še pravteaeni se ie omeJ-Ia tuđi ob-vernost rvd minimuma 4 kvadratnih metr-w nn I kvaJrptni nieter. F::.cl odlomiti fcledci prostora z.-t ra2stavo. ^clcio se ie po Hub-Han^kcrri vzorc.i rastaviti posrbne rar.stav-nc paviljone, airrprk to bi bilo daleko rre-sesralo financj rax<;ta\Tieza odbor.?. Znto se ie odbor rđiočil rn delitev razstave v več ra7!;cnih pr~*tnrov. <"iavni odde^ek rnzstavc naoolni zonet O^t7ovr> dvorano. Pn'^i tx!dclek v Narodncri dormi. ostnle oddelke nameravaio Dostaviti na vrtn Dt-jn?keza doma v Presemovi tittcj in dc';l!« ške rnc^čanske ^cle v C:?nkar?r\i ulici. Oa se rar^*avni odbor isocne oCitku konVu-rence dnijrim sličnim pri redit vam (Celjr, j merno u^oefen čn«; rafetkoin ^r^^o-nb-a. I ~_ s: N'orc trzrso rcn** v Mj-šliom. i 7.1'^ii nr.^^rio izdani tržni '•^nik v j Maribora izkaznie n^pr«m r^rikii **n 1 mf*5soc na raj. torc^ v naihol^ kri*iv, naravno?t n^vrrirtno "novis.iriio : cen pri mrsu in ne«"ih i7r"rlkih. Cop^ ' j>ri "reloniavi f> i^ie. čej\r?w i<* ravno rdn] R(*7on^ /n to H.tiro. Podra- žile so »e r^no v spe^orii^lccm V>lncni, rtn primar kr»va T. ks; r>r*M 15. 7<\n\ 50 -din., pinriknr kristal prc^ 15. rAn\ 15.50 din. Pndln \o 1^ ron?« rrtoki 0 prri 7. zdaj K.50 din. r'^ne Vruhu so octale 1 še iste, i>a 00 kljub padanju oen moki Stev. 113. »SLOVENSKI NAROD« dne *8. maja 1922. Stran 3. ™"-------'--------------------- ■ i m le govori o novem podrafonju, katare^ 1 ga se praktično izvaja s sl&bejšim in lažjim kot predpisanim pecivom, ker Maribor nima nobena prave tržne kontrole. Narašeajo cene tuđi vinu (v Na-rodnem domu so pri 601 etnici Citalni-ce točili navadno vino že po 56 K). Cene mleku, za katerega so za veliko-nočne praznike zahtevall ža od 20 do 26 K, so se ustalile na 12 K, ampak samo v uradnem ceniku, v rersnici ko. lebajo cene pod vplivom vremana, časa in poštenosti prodajalcev med 12 in 20 K. Zdatno so poskočile cene ko-žain, na primer komad konjske kože I preje 62.50 — 75, zdaj žd 88 — 100 D; telecje kože preje 12.50, zdaj 15 din.; ostale pa so cene govejih kož 10.50 D. Podražilo se je konjsko meso I. od 6 na 7 __ 8 din. Za govejH!a+eW pa T»o*rre?amo s> več TJt»n-ii>n??rtov. kf imaio priznano 1er>e t*e. P*z«fava So zelo poučna. Icer b>»mo vfd^l tsim nairarilffnefSe nasrne wr>v. In Je radi \'Mfkeea ~nsT»odarskeira pomena. Ta^e ra?-stave prlreTafo v vseti Jait*nmfn državafi in f'h pnđrjtrafo razna minKtrstv* omotno !n moralno. Z raz^tavo !e zdru^fno ocenje-vanie zunanlosti p?ov In imalo lastniH psov priliko, da ocenlio njihove pse avtoriziranl, I domači in tuii sndniki. Marsfkdo n?ti ne ve, I kako lerje^a, pasmi odsovarjajočega psa da ima. Razstava Je torei važna za vsake-ra ljubitelja psov. Prijavni rok Je do dne 28. maja. Kdor se prijavi pozneje, mora plača ti d vol no prijavnino in ni mofcoče raz-ven tega niegovega psa uvrstiti v katalog. Prijavnice, položnice in tiskana natančna razstavna določila se dobe brezplačno pri razstavnih tajnikih (gg. Rado Hribar, Ljubljana Zaloška cesta 14 ali dr. France Lo-kar, Ljubljana, Sodna ulica 11). Lastnlki psov, odzovite se častno vabilu k razsta-vitvi! V Ljubljani Je priglasenih na magistratu nad 1400 psov, vsaj polovica iih mora na razstavo! Za vsako pasmo so po tri denarne nagrade. Razven tega krasno iz-delane plakete, priznanice in nad 50 od posameznikov naklonjenih denarnih daril. I Psi se moralo pripelian* na razstavišče naj- I kasneje do devetih zjutraj 4. Junlja. Psi, kl dospelo v Ljubljano £• 4. lunlja, ostaneJo čcz noč lahko na razstavišču. Zunanjim razstavnikom preskrbi Klub IJubitelJev ptičar jev na željo prenočiščc čo se pravo-časno obraejo na Klub. —g Odđaja pleskanja (Učenja) ielcz-nih mostov pri Karlovcu. Oradi e vinska sekcija v Ogulinu razplstije na dan 1. Juni-ja t 1. ob desetih dopoldne v svoji pisarnt pismeno licitacijo glede oddale pleskanja (ličenja) železnih mostov na deželnl cesti pri Karlovcu. Predmetni oglas Je v plsarnt trgovske in obrtniSke zbornico ▼ Ljubljani interesentom na vpogled. __g PlaČevanfe konzolarnlh takt. Za konzularne takse, katere pobirajo PO zakonu o taksah (2L 34. pravilnika) naSa !no-zemska zastopstva, Je določeno plafievanje v zlatu po kurzu. kl ga določa flnančni ml-nlster. Zadnia naredba finanCnega ministr-stva t dne 8. JuliJa m. 1. določa za zlati dinar sledeče uradne kurze inozemskih va-lut. ln slcer: v TranciH 1 «1. dinar Je enak 2 fr. franka, v BelfdJl 1 z\. dinar Je enak 2 belg. franka, v Svici 1 z1. dfnar Je enak 1 Sv. frank. v Združenih državah ameriSklh 5 t\. dinarjev Je enak 1 dolar, na AnfcJe-*kem 2S zi. dinarjev Je enak 1 armi. luni v §pan!J1 1 zl. dinar Je enak 1 pezetas, v Ttaini 1 zi. dinar Je enak 4 !t lire. V Nem-V\\ Avstrili, Madžarski. Ce5koslova!Ek1. Po-munljl. Rokarskl, OrčiJI. Poljski In TurSkl pa se počen?! od 16. aprila t 1. vrs*! plače- I van»e konzularnih faks po relaciji. Irt se izračunaJo na sledeči naSn: 1 zlat dfnar !e rti^V enema Ivicarskemu franku. Po tem f-rrn?«!Tna na?ft Inozemsičo zastot^tvo 1^., od«o*-n*-i radnie^a vsake^a rnMeca, VotfVo \tt rna^al wdnjl \rnrt lv1cj»r«Ve Vnnca mene« t,^fam va'"ti one države, v Vater! se fia-l--,?^ t,.,*,, 7,,tor,«fvn. Ta^čo irTactman sred-rv *r>*ii oi Ai «e na ta nn^n dos*^ft "tfmer-nH?a rp'fl^ia pn^tn^rnlh nestalnfli valut w**%m lUttn^i llovjit Konferenca o Genool. I PRED ZAKLJUČITVIJO KONFERENCE. — AMERIKA ODKLANJA VABILO NA HAAŠKO KONFERENCO. — ČIČERIN IN SCHANZER. — Oenova. 16. maja. (StefanL Oficielno.) Po4komisija prve komisije ie danes dopoldne imela pod predsedstvom Facte sejo, da predloži ruski delegaciji končne zaključne predloge, ki so Hh sprejeli člani, v podkomisiii zastoDanih držav. Pre- I čitana so bila določila zapisnika, o katerih se irna ruska delegacija lz-iaviti. Čičerin je mimogrede stavil protipredloge. Schanzer in ostali člani so mu podali obširna pojasnila. Glede vsebine spisa je čičerin izja-vil, da je ruski delegaciji trenotno nemogoče se takoi izjaviti o predlo-gih, ker ni bila navzoča vt\ formulaciji. Zaprosil je 24urni odlok. Pred-log je bil sprejet in seja zaključena. — Genova. 16. maja. Hzv.) Današnje seje politične podkomisije so se udeležlli Rusi. Navzoči nišo bili Franciia, Belgija in Nemčiia. — Genova, 16. maja. (Izv.) Na današnji seji politične podkomisije je prišlo do ostregA dvoboja med ČiČeri-noin in Scbanzerjem. ČiT^rin je porabil vsako priliko, da jd usfovarjal Sohan-rerju, ki je skušal naeprotno dati ČU čerinu pojasnila. Med dnipim je Čičerin usrovarjal, zakaj ni vablj^na na sejo Nemčija, čeprav le navzoča Poljska, ki jo rudi že podpisala posebno pogodbo e eovjetsko Rusijo. Seb^nzer mu je od-^*^T\il. da j^ Poliska sklonila z Rusijo pojcrodbo popolnoma komercijelneeja značaja in je bila ta pogodba objavljena vsemu svetu. Čičerin je dalje izja-vil, da ima Rusija s ■sklenitvijo po^roi-be ^đino namen, da doseže kredite in da se v erlavnem re5i kreditno vpraša-nie. Ru?tia pa zabteva, da »e sovjetska vlada prizna cte iure. Do kontrbv©ns« pa je prišlo tuđi med Rusi in Japonci. Ko je Ciferin končpn izjavil. da srovorl v imenu vseh % Mo?k^•b združenih sovjetskih \\n&, Jb proti temu protestiral japonpki delegat T p i, feS da sovjetska republika Pnljn^sra vzhoda ne more biti ^a^topana na konferenci, ker ni bila vabljiena. Konferenca se je pridružila prbtestu Tlit^vemu. __ Genova, 17. maja. (Tzr.) Fran^ co?ka delesracila predlaga. da bodi za-kliučna plenarna «eja konference v če-trtek 18. t m, — Genova, 16. maja. (Izv.) Da-našnia seja politične nodkomisije je traiala od 11. dono^dne do r>ol 1. do-Doldne. Seje so se udeležili hidi član! ruske delegacije. Rusi so nrecizirali svoje staliŠČe rtanram predlo^u za ustanovitev nosebne komisije stro-kovniakov v Haa^u. Načelno Je bil dosežen sporazum. Vprašanje ie. če se Amerika odzov© vabilu k udele-žitvi haaške konference. Radi tesra ie bila seia Dodkomislje preložena na 24 ur. Delegat Rakovski je v pod- komisiji izjavil. da ie Rušila v načelu za spreiem predloga. da vodi komisija strokovnj?j;ov razDrave o ruskih zadevah. — Rim. 16. mala. (Izv) Genov-skemu dopisniku Tribune ie franco-ski poslanik v Rimu, Barrere, izja-vil: »Za nas fe konferenca v G eno vi končana!« Ne samo franeoska. tem-več tuđi ostale delegacije se prjprav-Ijaio za odhod. Barthou naineraj/a v soboto odnotovati iz Genove. — Genova, 16. maja. Uzv.) Razne delegacije se že mrzlično nri-pravliajo za odhod. Veliko je po-vpra^evanie po zelezniških kupeiih. Vsak hiti naročati vozne listke in si zasigfurati prvi vlak. — Genova. 17. maja. Ozv.) Danes se zopet sestane politična pod-komisiia. Politična komisija bo plenumu kratko poročala o poteku in rezuHatih dosedanjih raznrav. Plenum konference je v soboto. — Genova, 16. ma'a. (Izv.) Barthou je oozno v noč prejel iz Pariza telefonsko pcoblastilo da se lahko udeležl seje politične podkomisiie. Rarthou ni vporabil teea pooblastila. Barthou in Jaspar sta bila odsotna. — London. 16. mala. (Izv.) Iz VVashinsrtona ie danes zjtitrai prejel Reuter poročilo, da le državni de-nartement odkionli vahjlo, da bi se Zfedinfene ameriške države udele-žile konference v Haauu. — London. 16. maia. (Izv.) V od-eovoru na vabilo zaveznikov k haa-Ški konferenci iziavlia ameriska vlada: čeprav ZJedinjene države iskreno žele. pomagati pri gospodarski obnovi Rušile, smatralo vendar za nemožno, plodonosno delovatl na konferenci v flaasni. ki jo caka ista usoda kakor ono v Genovi, vpošte-vajoč stališče Rusov, zavzeto v spomenici od 11. Tjnaja *• 1- Odgovor dalje naerlaša numost gospodarske obnove Rušile, treba je vstvariti predpogofe gospodarske obnove, brez katerfh je tuđi dovoli-tev kredita nemogoča. Američka vlada bo skrbno proučila vse pred-loge. fe pa mTienja. da primanfkuiejo smemice za gospodarsko pomoČ. — VVashington, 16. maja. (Izv.) Ameriška vlada je pripravljena proučiti gospodarski položaj Rusije. Amerika pa ie za to. da se določi posebna mednarodna komisija, ki naj bi v Rusiii preiskovala vse za obnovo merodajne okolnosti. — Genova, 16. maja. (Izv.) Llovd George se 19. tm. povrne v London. Socijalni demokratje in Kotmurjeva skupina. V včerajšnjem >Napreju« priob-čuie predsednik socijalno demokratske stranke Franjo Koren uvodnik, naslovljen »Zataji! sem ga!«, v kate-rem ugotavlja, d.a ravnateli Kocmur. Ivodja socijalnodemokratske delegacije v občinskem svetu ljubljanskem. že doleo časa »faktično ni več član socHalnodemokratske stranke«. V tem članku n avaj a Franjo Koren pikantnosti, ki bodo zanimale vso slovensko javnost, predvsem pa one kroge., kl so socijalnodemokrat-ski. Koren piše: »G. Majcen kot Član sosveta boln. blagajne si je moral vpogled v zapiske s silo priboritl. V zapisniku, ki so ga s silno težkim srcem pokazali, te razvidno, da Je g. podravnateli predlagal za ravnatelja Kocmurla 50.000 K naerade in g. Kocmur za podravnatelja dr. 2nžka 25.000 K nagrade. Eden izmed čla-nov načelstva te Dredlasral za načelnika Rožanca 10.000 K. za podnačef-nlka Mlhevca 5000 K. vsi ostali člani načelstva pa so imeli različne zasluge, za katere so enl dobili 3000 K, drugi Da no 2000 K. Kje te bilo nad-zorstvo? Kaj pa Je ono reklo k temu ravnanju z blagajno? Tuđi nadzor-stvo te dobilo večje nagrade, da ie molčalo. Končno se le samo za nagrade Izplačalo okoll 200.000 K. tišti Da. ki so največ zaslužili, so dobili najmanj in to so bili — uradnikl. Po-ročalo se ie ražen tega tuđi o nebroi drugih stvareh. kakor o avtomobilu in vsi ti grehi naj bi Sli na račun socijalizma. Kot predsednik stranke za SIo-veniio sem podal to izjavo s popolnim nrepričanjem, da bo Izvrševalni odbor mole dejanie odobri!. Storil sem to le proti kliki ljudi, ki klfatralefo hi so klfabovali dre leti vsein sklepom strankinega vodstva. Ob nobenem času fn na nobenem mestu ne bom zagovarjal dejanj. ki se mi zdijo kot koruptna in nepo§te-na. G. Kocmur pa je storil stranki s svojim kljubovanjem velikansko lisluzo...« Svoječasno smo že poročali. da vladajo velika nesoglasja med vodstvom sicijalnodemokratske stranke in Kocmurjevo skupino, a Je sam »Naprej« proglasil te vesti za neres-nične. Sedai pa sam strankin predsednik Koren v istem »Naprejuc av-toritaljvno potriuje vse na§e informacije, kar je nam y veliko zadoščenje. Iz naše fcralleolne. —k Lcp Tzgled. And. Nikoli ć, ravnatelj delniSke družbe »Letnjikovac« v Po-žarevcu, je darovat Invalidom vso vojno odškodnlno v znesku 24.000 kron. —k Tehnika ▼ Beocradn. Mlnistrstvo za Javna dela Je odobrilo kredit v znesku 1,43fi.Q22 Din za zzradbo tehnike v Beogradu. —k Za lačno Dalmacijo. Iz Beograda poročajo, da Je *emUr>radn15kl klub korporativno posetil g. M. Trlfkovlća kot zastop-nika ministrskefra pred^ednlka, kateremti le odImI obtTpno stanje Dalmacije glede prehrane. O. Trlfkovlć Je prošli n pismene predlorre, kl mu Jlh Je zemljorodnlšk! klub IzrnčH. nakar Je f. Trltkovlć obllubll pomoč vlade. __ S!fwe*en gprrffm naie prve vnine 1«djo ▼ RpUrn. 1t Splita nam pH>. rn^^io: 5. t. m. Pt)poldn« s© je zbril* ogromna m-nofAcn na obnll, đa spr^jm* f?o=tn^r»o nnpo prro vojno ladfo >Oalfr-hn*. V<«^ m^sto 1« Mio v i«*tavah. Ka «e je prilcarni >n°lebf. z* je r»O7drflvila mnofArn % vlTinmimi živio klici, floini sportnih drn?stPr pa po pa obkolili in Bprmnili đo obal«*. Ko jp» r»ri?tal nb ob-refin. je pozdravljalo ob^inetvo krmi ja, voino mornarim t^r »© % vzkliki sipo-minulo n^odrf^**niri bratov. Međ p^t-\?m đrSaVn* Mmr© »o *torjHi n* \«Mo itiPfin. m^J»rni komandant in zapfcmniki vs^ri đntSt^v. Prvi ie p<^dTavil kotnnn. d«nta Jurni Biankini, ki j^ t rjftTdn-Smiih bes*dart pr^^larilal Eprodovinskl pomen teea dosrodka. V nafo vojno rrw*rr»>»Hro mo nv*rt+ o*l stotiso^v wt^n*-uleTiili lirato-r Jn^o^lovenov. J5tiT>«n At. Tart«ffHa Je poti^aril, 6n nozdravlia RnHt prvo volno l«flio t er>ftk1m nffrdn-Č^i^m^ V?»Vor l> PorHra-ril prihod fn-vnšVlh BHln orlov. Na v«e nordrave \+ oflfTovoril K^^flTid««t >frf»lebac ltor-vetni kanetan Knltnnfrl. ki je pond«ril vnžnont vo^r»e rnArr«»Tir« ea rinfi rt,*rr»d 1n nn^o ^r?«v^> l^ferlteni ie n^ro«rno S**r»-pfro »Vorni rtnfcr^ertrm noVrilo » cvet-ir*m ln^io. ofi^iH^ in T*>o5fvo. >O^l<*b# jo na fr»ct ^ostov ođdal sed^m topov-ekih atrelor. I Sokolstuo. — Starešinstvo luroslovenske-ffa SokolsHeea Saveza v aveliienci or| kralju. Dodatno k naši vćeraivnji vesti smo dobili še to-le porobilo: Avdijenca je bila prvotno dolo:;na ob 11. v nedeljo. Ker pa se je krali odločil, da prisostvuje matineji »Glasbene Matice«, se je avdiienca preložila na 1^. uro popoI'Jne. \" av-dijenci so bili starosta JSS dr. \ 1 a-dimir Ravnihar. po'kovnik P e-ro Lazare v i ć in starosta ben-frrajske sokolske župe M o i ni i r K o r u n o v i ć. Starosta dr. Ravnihar je tolmačil kralju snostljivo vabilo na vsesokolski zlet v Ljnbliani. nakar je krali Izjavi!, da se i/leta tro-tovo udeležL V nndaljncm razernvo-ru s člani dcntitacije se je kralj živo zanimal za priprave na vsesokol-ki zlet ter vobče za razvoi jncroslnvcn-skesra Sokolstva. o katerem je kazil točno informiranost. Avdiienca ie trafala malodnne pnl ure ter je kralj najljubeznivcjsc odpnstil odposlance stnrešinstvi JSS. — Redna Ictna Javna telova-iba »IJub- |l.?anskc?a Sr)kofat «e vr§I v nedcfjr*, 1«. ?u-ni'a t 1. na letneni telovadišču pod Tivo* lijem. — »L,'ub!?anskl Sokol« priredi v ne-del'o, 21. maja ccl^dnevni pc^iz'ot «;vnfe?ra članstva v civilni ohleki na Sv. Katarfno ?n Grmado. Odhrd to?no ob 6 In po] i;fotraj izr>red Narodne^a dnma. pc^ Cer Podutik, ToSko čelo — Sv. Katarino — Ormado — Medvnde. Povritek r vlaVrm ob 20.45. BratJe in sestre, udeležujte se društvenih prireditcv! Zdravo! — Jvokol Fl. živahno in naneto se pr!-Sakitfe nedeHa, 21. t. m., ko bo popotdne ob 15. zanimfva ?avna tombola nn FConcrre«!-nem trsru. Ker pa gotovo v^al-do brez-dvomno Želi priti na tako tahek In cenen način do lcra«:nti ?1a\Tiih đ^bitkov. ko'ih Je seđem, bo rvv^ktisfl laTnoumlMvo la dan svofo srečo. Kd^r ne kiipi taMf^e. ne bo zadel. V«;ak nai riskira le dva đircaria. đa ^1 ne bo mogel oltari. Kupite nemudoma. ker omefeno ^tevifo tablic jrre h koncrti. Rventueln! prebitek se bo porabn za potrebne obfekce našemu nara^čaju, del pa Je namenjen za z^radbo druStveneera doma- Namen Je tedal vz\rt?eno naroden. — Sokol fn pravoslavna občlna v Ce-IJo. Celjski Sokol je po poročilu »Nove dobec sklenil na Izrednem občnem zboru dne 9. maja t U da si prisvaja svolečasni sklep odbora, ki Članstvu priporoča. na) ni-kar ne poseča prireditev, o katerih se ve, da so na nje vabljeni rudi Nemci- Nadalje se ie tutfl sklenilo, da se bo člane in članice, ki b! se udeležili prireditev iz-kliučno netnškega značaja, brez Izjeme crtalo iz društva. V isti številki omenjenega lista odgovarja odbor pravoslavne občine v Celju na članek prof. Reicha, ki je v smislu gornjega sklepa Sokolskega društva obsojal, da so v Celju bivajoči Srbi vabili na svoj koncert v »Unionc vse celjske Nemce, vsled česar se ga narodno čuteči Slovenci nišo mogli udeležiti. Dasi le iz-recno poudarjal, da le bil merodajen pri tem koraku edinole narodni moment, spravila odgovor odsotnost gotovih slovenskih krogov v zvezo z nerazumevanjem cilja, kl ga zasleduie pravoslavna občina in pro glaSa pravoslavno vero kot anacionalno. Ne vemo, če se strinjajo naši narodno čuteči Srbi s tem ekskluzivnim in naravnost čudnim stališčem svoiih ljudi v Celju, ki so že opetovano očitno kazali večjo naklonjenost napram Nemcem, kakor svojim bratom po krvi ln trpljenju Izza pretek-losti . — »LhiblJtRSki Sokol«. Vsi bratie. ki ne telovadljo redno pa Imalo svoj kroj ali kl hočejo letos ob katerikoli sokolski prtre-ditvl nastopM v kToJu, se moralo udeležtti vadbe redovnih vaj, kl se vrSi vsak Četriek ob pol sedmih xve?er na bivSem dirkalištn pod Ttvolilem. Začetek v četrtek. dne 18. mala ob pol sedmih zvečer. Vsak udele-ženec dobi posebno porrdilo, brez tega bo vsakdo bref \t]cme Irključcn od sokolskih sprevodov. Pa si prihranite neprijernost! In pripomorete do brerhlbnega nastopanja, pridite vsi prlzadetf. Zdravo. — Prednjački zbor. DmSfoene uesti. — Gospodarsko ln lzobrafevalno društvo ea dvorski okraj vabi svojo člane in po njih upeljane post© k predavanju g. dr. Zivka Lapajneta, ki bo govoril o temi >Stanovanje malega dr-žovljanac, v soboto dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri >Zlatoropu<. Gosposka ulica 3. Obilne udeležbe prosi bdbor. — Narodna ĆKatnlca v Sn. Šllkl vabi vse Clane in rudi nečlane, da $e prilavijo pevskemu zboru omenjenega druStva. Pri-lave se vr§e ob sredah od 7.—8. inpol zvečer ▼ času knjižnice v Citalnlcl, al! pa pismeno odboru. Dan prve pevske vale se objavi v časoplsju. Odbor. — »Kolo JugosloveitskUi Sester«. Podružnica v Novem mestu Je Imela svoj prvi redni občnl zbor dne 28. aprila t L T* poročlla predsedstva posnemamo $leđe-če. VkHub mnoKoterim zaprekam Je naSa podružnica fe v svojem prvem letu dobro u se Je s vnemo ln požrtovalnostjo. Pri-redila so se predavanja, gojilo se Je perje fn potiCevafa so se ročna dela. Prebitek ramth prfreditev se Je uporahljat v dobro-dcine namene, taVo ^o se n^Vazale enkra?-«e perfnore pt\ R00 kron Podpomermi društvu 1|ub1HnOtroSki d'.iru v Ljubljani. Polcg vsc?a pa zbira podružnica sredstva za u^ta-iovitev v Novem mestu prepotrcbnega oiroSkega vrtca. — »L'dniženie jugosiovensKiti Inzcner-•cv In arhitektov — scl;ci;a Lv.ii^i^na, skli-cuje c e ^ t a n e k na petek. dne 19. mali t. I. ob 20. v posebni sobi Hotela Tratnik«. I V^lcd va?nr,sti razgovora o »Zakonit o 1 r^novanjti in/cpiersklh komor* in »Olav- nf SkupšvJr*!''. ^e pričakuic polnoštevilnu rdelcžbo. Odbor. — Orer.irnznciia ,Tn*ro«;lovrntov je c^oča< ?t. 1., kiov io otvori I* I1", t. ni. ni^^rno. Po'ivamn v«;o nnrijo« n.^ln'oi čntt>r-^ Jnco-lovon^. di pitjct^. pijo k or?nni7«fiii. V pi^trni -o u radnjo v«snlj <1nn od pol 12. r!--» vo\ 13. in od 1". do 1^. — 2Mc"frnca TK*v*kch 3. poT-nlrlno m Provoj.ih pri Kotni-ku. Povnbljeni ^o v.-i priintelji. Ofafslieiif wr.!*?£iii?t. — Koncert »Mladosti«. Na^e občinstvr* op^zariamo, da so od dmcš naprej v pred- i predaji vstopnfce za konrert .Tiiffn^Tovan-sVcc:? Akademskejra nia«:beneKa Društva »Mladost« iz Zasrreba. ki se vr^i v pnne-dclick dne 22. maja t. 1. ob 20. v dvorini Filharmorične družbe*. Prcdprodaia vstop-nic v pi^arni Glazbene Matice. Vsiopnice. po 1^, 13. 10. 8. fi, 3 in 2 Din. — Snorod koncerta pevskega zb^ira »Mladosti < \z Zagreba v Liub!iani, dne 2?. maja v dvorani Filharmonične dru^bo^ j. del: umetni zbori: 1. Manojlović: Prizrtne stari. 2. a) Jašefović: Zdrava Marija; b) Moje Lane. 3. a) Dev: Kvi5ku plava; b) Hatze: Večernje Zvone. 4. Dersa: Prvi snijeg (zbor bez riječi uz KuMe, harfu i ? roga). — II. del: narodne pesml: 1. a) Or-gošević: U čas dok se ako dr^Tvf« prodat irr strot»o umefni ^ceera rna^aja. Opozariamo m^ ribor^ko oh^instvt* na to izr-vlno pri-reditev, ki -?e> vtM samo onkrat N% programu ?o: Chopin, Dollboa. Dvofak, Gounod, Grieg, M*>zart itd. Predpro4aJ^ vstopnie na Slonu) in pa »rTtaudl orationem meami (UsliSI moJo molitev). Tuđi podnaslov »Mors et vita« (smrt tn življenje) izraza celotno ideio dela vsal v slavnih poterati. — Drujri aj ji, Gospod, preitf iz smrti v fivlienjc). Ta d\~i stavka sta prvi del simfonije. Trc'tJI. orkestralni, sta-vek Je to, kar le bil v simfoniji stare oblike »seherzo«, ki se licnf?m In bojem k CTnad In reSIrvt« Tndi f^Vilnčnl rbnr 9 heseđamf: »V veri. hoJn moČ!' |e iolmafi ♦e ideje. Besede: »rToterl več, fe v tem Je određenje, iz mrakov, tnidov nwo jrre vstatenlet nišo tri le orfko srjbfeVt'"\7!i lzra» TtmerniVa. Imalo pomrn le kot frf?vi vse-čiovešleeffa čuvsK*o\'anJa. 4. stran •SLOVENSKI NAROD* dne 18 maja 1922 1 »3 *tev. Dflcrone oesfl. V Ljubljani. 17. ma/a 1922. — Bivanje kraljevske dvojice na Bfeđu. Iz Beograda javljajo, da je pokrajinski namestnik g. Ivan Hri-bar snoči dalj časa konferiral z na-mestnikom ministrskega predsedni-ka, ministrom g. Markom Trifkovi-ćem, Razgovor je veljal pripravam ma. bivanje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in kraljice Marije po poroki na Ble4u. — Odlikovanje »Glasbene Matice«. Svoječasno poročilo o odliko-jranjn izpopolnujemo s tem, da je krali odlikoval »Glas. Matico« povodom 50 Ietnega njenega jubileja z redom Sv. Save 3 vrste, ravnatelja Mate ja Hubada in predsednika dr. Vladimirja Ravniharj.a a redom belega orla in tajnika A n-tona M ahkota z redom sv. Save. ~~ Bofezen sooroge grškega ore-stofonasledrtlka, O bolezni soproge aprŠkega rrestolonaslednika kraljicni Jeleni Je snoči ob 6. v Beograd do-sr>elo poročilo. da se je stanje nekoliko izboljšalo. Ugotovljeni so tifuzni bacili. Temperatura 38. puls 131, di-hanje 32. Tekom današnjega dneva priča kuje jo prihoda romiinsk^ga kralja Ferdinanda in krafiice Marije. — Pravica nad vse! Na to sta-BfSče se je postavil hrvatski blok in zahteva za vse neslovanske manjst-ne v naši državi — za Madžare, Ar-navte, Turke in Nemce — ne samo vse svobočščine, ki iih do vol ju je svojim narodom — Amerika, marveč tx>polno politično samonnravo. Ni-marno nič proti temu, ako se vsako-mwr pri nas priznaio m*avice. ki mu gredo, samo vprašali bi, ali se na to idealno stališče absoltitne pravičnosti postavljalo tndi druge države? Na prinrer Itajiia m Avstrija? Morda so dosegla tuđi Radfćeva usesa vesti r> zatiranju istrskih Hrvatov in o kal-variji koroških Slovencev, zakaj glede te.h. ki so vendar kri naše krvi. ne zahteva hrvatski bTok !stih pravic, kf t?h imajo narodi v —Ameriki? AH fe radičevskemu srcu bližji Arnavt in Madžar in Turek. kakor trpeći, pod kruto tnjčevo veto umirajoči rodni brat f Istri, v Trstu, na Goriškem in Koroškem? Da. pravica nad vse. a fcidl za vše! Toda Stjepan Radić ho-6e veljati za moža silnih gest in ve!l-Wh potez. zato po^ablia ravn*xlušno «a svojo kri in na svoie brate ter lo-ihi v svoji zaslepljenosti konje za vče taišnje naše kr^flee proti lastnemu bratu. Žalostna nam majka, to je po-Jftika, nad katero je treba plakati. — Vm. Kongres narodni hžel. orfcaiđ-*ie?T. V sobe to in nedeljo se ie vršilo v veliki dvorani Mestnega doma letno redno aborovanje Zveze jugoslavenskih železrđ-ttičaiicv in kongres narodnih železničar-i3dh or^anizacij. Popoldan v soboto Je bilo rzborovanje delegatov Zveze, katerega so *e Bđe!e?IJ! tndi zastopniki vseh narodnfh organizacij, in sicer Udruženje Beograd z ?0? Udruženje Sarajevo s 25, Udruženje Zagreb s J6 in Udruženje Subotica s 4 delegati, odnosno delegatinjami. Podružnice in za*.'pni$tva ZJŽ .«; obile zastopane po 94 đelegatih. Delegatsko zborovattje je otvo-ril Zvezin preehednik tov. Korošec Blaž in no se pređlcgl za redni občni zbor po krai-ši debati soglasrto sprejeli. Po izvršenem dnevnim redu za redni občni zbor se }e vršila predkonferenca deleuatov vseh v centralncm odboru združenih narodnih or-latrizaclj. V neđeljo ob devetih dopoldne ?e b!l redni občni zbor ZJŽ. Id Je z eno-itrnim odmorom fralal do 16. Tz poročila jxY«arrmift frmkcfionariev Osrednjega cxf-Bra povzamemo. da Je Imela Zveza !ani m.2fif> K 6redscđnJka pa \a\\ Tle.fič Oroslav tn Sovra Franc. V odbor Je bilo i JtvolJeniK 18 odborn!ko^F. v nadznrstVo pa )9 tovarf^ev. Po zakiinčitri ređnepa občne-C» zbora se Je vrSfl kon^re^ vseh petih na-rcMfnlh ?elezn15arskfh or^anfead?. Zboro\ra-nfc Je ofvorll predsednilc centrainejra ođ-Sora fov. Joca SlanoJcvJĆ. fc? Je po-dal prx5ror>cn referat o đelnvanjn central-netr» odbora ra zbo!J5an|e ^motnesra položaj a ce!oTcrrrme*m fusro^tovenskeTa ^elezni-PnrsrVt. povđarjat Je, da so narodne že-lerničarsVe or^anV^cne v đonrem name-na ^topile v froaliclfo« s poTitično-sTanov-nk'inil ^etezrtTČarslčmii or^anlzncTIami za sVi'pe« nnsfoT). Po trirneseČnem delti. Icf pa XI ie fzvrSilo izkliu?nr» n-arnđno ?e1ezn?-čir«;tvo, odnosno vrhovno rnđ^rvo. ro narodne organizacije rt svoie đcln hite ne-prestnno napadene 9 stran! ?eh polir»fnTh' nrean^^cij teVo na rTrvafsičcm s strani Sa-vera kalćof v ?1oven!J? * sfra»rt Prometne Z-rze. ^atrri "dru*tvl nisfa Ko^elt poSTeno dr'a??. Tzvafartla frrv. ^tanoJeviSa so feta vina*"*« pr>1f?*5r?! sprriefn. P^vno-ff«kn i" h'A snrei'1! predlotr, đa crnrr^Tnf o"d-fier s?oi1 vse korake pri meroifaJnfh" fatč-!&Tj!fi n pravično Tt^fhcv araginJsfiH 3o- klad, predvsem đelavstvm in zaprosi avđl-ienco pri Nj. VeL krahu. Predlog je bil t navdušenlem sprelet Na to se le temeljito obravnavalo o koaliciji in konstatiralo, da koalicija đefakto več ne obstoju ker m Prometna Zveza in Savez ništa držala storjenih sklepov in vsak na svojo roko delala ter direktno hujskala proti narodnim organizacijam z direktnim narnenom, da na račun koalicije in pod okriljem te koalicije vzpostavijo in okrepijo svojo organizacijo. Sklenjeno je bilo tuđi, da se v naj-krajSem času skliče kongres v Beograd, predvsem radi nove službene pragmatike, ki je še vedno v zakon od a jn em odboru j narodne skupščine. !z rednega obenega zbora ste bili odposlani dve brzojavki, in sicer udanostna na NJ. Vel. kralja in nujna na ministrstvo saobraćaja glede delavskih draginjskih doklad. Ob 19.30 zvečer se je vrši! družabni večer v hotelu »Ttvoli«, ki m je priredila Zveza na Čast doSlim tovn-ri^em ?n tovarišicam bratskih UdruženJ. Nastopila je polnošteviln« Zvezna godba In polnaStevilen pevski zbor. Večer je^bit mnos:oštevilno obiskan. Narodno hiffoslo-vensko železničarstvo ie tuka) manifestiralo za svoje ideale In dokazalo, da se za-veda svojih dolžnosti napram celokupnemu železničarstvu, tako v gospodarskem kakor kulturnem oziru. Pevski zbor Je žel uprav burne ovacije kakor tuđi godba, ki je dokazala, kaj se da s smotrenim delom do-seč!. Sprejeta resoluc!Ja se glasi: *I. Zakon o draginjskih dokladah, kakor tndi klasifikacija krajev, obelođanjeno dne 24. aprila 1922., naj se podvrže revijizi, ki naj se izvrši s sođelovanjem centralnega odbora narodnih železničarjev In Udruženje snbotfUkih železničarjev, tako da bodo đraginjske doklade za vse pokrajne v dr-žavi enake. II. Vsem nslužbencem vseh katesorij in vseh oblastnih direkcij naj se nrizna enaka pravica na stanarino. III. De-lavcem na železnici naj se prizna ista rodbinska doklada kakor nastavHenemu osob-jn. IV. Pohiti naJ se z izdelavo zakona- o dratrintsVih dokladah zt delavce in na? se jim vračtma doklada rk 30 đnl v mesecu. Vsako Čeztirno delo na] se računa istotako z draginjskimi dokladami kakor se to iz-plačiife v dnigih obrarih. V. Vsem upoko-Jencem Jn upokojenkam, brez orira na ka-tecrriie, naj se prizna enaka pravica đo-klade na stanarino. — Podpomo đni§tvo hffroslov. akađe-mftov ▼ Lhibljartf je Imelo dan« ob no! devetih izredni občni zbor v Mestnem domu. Udeležba Je bila izredno velika. Prve točke dnevnega reda so bile gladko obsol-virane, ko pa je priSel v razpravo predlog glede spremembe pra\il, ki meri na to, da bi bili redni člani samo oni, ki so navezani na akademično menze, je priSlo do burnih incidentov pri govoru nekega akadeirrka, ki Je nastopil protj niskim akademikom, zahtevajoč, da se redno članstvo pred vsem ne prizna ruskim kolegom. Pri tem je došlo med akademiki do deianskega spopada in sredi splošnega hrapa ie naen-krat počil strel, ki je povzroči! sploSno pa-niko. Vse Je • hitelo k vratom. Zborovanje I se v splošn! razburjenosti ni moglo nada-ljevati. Akademik! so ođšli na univerzo, \ kjer se Je nato zbor nadaljeval. j — Na Bletaf. PlSeio nam: Sv. Serva- * cij ie pihal v soboto dopoldne na vse me-he, po kosilo pa mu ie sape zmanjkalo in skremži! se rrra ie obraz. Toda »Bajsov \ klub«, »Skala«, goriSki planinci m zastop-j niki akad. društva »Balkan« se nišo ni ma-| lo ozirali na čmernega svetnika ter so od-| rinin" veselo fz Ljubljane Ob treh popoldne, ! da se snidejo vrh očaka Blegaša z odpo-| slanci cerkljanskega hribovja. V Škofji Lo-I ki se je vlđk skoraj izpraznil; nahrbtniki, • kitare, palice in trobente, harmonike in si-; ropi damski klobuki so se vsuli iz vago-i nov. V imenu fkofjeloSklh planincev Je po-| zđravil v iskrenih besedah pisano družbo živlnozdravnik g. Joca Čeh ter naznanil, da je markiral radi žleta g. dvorni svetnlk Andrejka novo pot Žmim-Javorje. Veselo je ktenila družba fia pot a it na Zmincti Je začela puščati nebeska golida, nad Po-Manarni pa še ie dno razsnlo vsem % de-ževnico« napolnjenim Skafom in bedujem. Oj Poljane, vas reSima! V Peternelovi go-srilni vrvenje kot v panju, godba, petie, Šaljive In resne napitnice — ttr pražnjenje nahrbtnJkcrv. Vrli Poljanci pa1 so preskrbeli tuđi vsem izletnikom udobna prenočišča, tako da je deževno nedelisko dopoldne lahko vsak pošteno prespal. Ni kazalo dru-gega nego nazaj v LJtibljano. — .luris1 na Blegaš se pa ponovi v soboto dne 20. 1 m. __I« Manieilla ?e je vmil (». .T?inko Vuk a sovi ć, polkovnik y p.. in wp nastani stalno v Ljtibliani. NJgpovo Stevilnp prijnteli© bn ta vć*5t gotovt> razveselila. — fnžeffferstl tr^H M fcrrtettislte stro-ke Je napravil na gospodarsko - Šumarski fakulteti v Zagreba g. Čiro Jegllć Iz Ljubljane. — Mešto sanitet referenti. Pri zdrav-stvenem odseku t& Sloveniio v Ljubljani se razpisuje mesto šariitetner« referenta v VI. činovfiem riffeđti. !nterwentje se opr> zarjajo na raxpis v *Uradnem listu«. _ ŽdravKtreno *tom\b v Lfjttbliairf. Trricfifiki rđtavštv«ftil Ižkftr, nAraja zn done od 7. do 13. t. m. »tatietilco fc zdravitvernem st^Lrtjtt + Ljlubljani. Noro. rojenih 2^, krrt^tttoJHrA S, umrlih 15. bd teh dotnftfitiov 8. tnjcer 7, v kavo-dih 12. Stnrtili Vkroki: ietika 4, plJuS-nica I, mo*^4nskjt kap 1, rak 1, dniffl naravni vtrdki 7, mrrrtne poškodb« 1. Na«i«njene nalezlSiv^ bolesni: Skrlati-ca 1, tr^bnSni Icprnr 1. — KiHlinlca poirtlčnefa iospodarskec« drnStr« za rodniaHtl okraf ▼ Ljubljani, prosi vse biv?e flane in članice, naj vrnejo vsled ToJHe zaostale Itniige, ker Je nam na ' lem, da ft knjižnica popolnoma v redu. — i Knižničar posluj« viak HfTtk ođ po\ 19. do ^0. ure zvečer v Bohoričevi uiici pri Dra-ščku v Ljubljani. __ Einsteinova teorija. Društvo >Soča< opozarja svoje član^ in vse prijatelje društva, da predava prihodnjo soboto, dne 20. t m. ob pol 9. zvečer v proatorih hotela >Lloyd< prol. dr. Ca-dež o Einsteinovi teoriji- Ker bo predavanje zelo zanimivo in pođučno, vabi k obilni udeležbi odbor. __ Članarina »Slovenske Matice« za 1. 1922 znaša Din 20----Ustanovni- ki dopiaoajo razliko med letnino in obrestmi, ki jjih donaša plaćana usta-novnins. — Smrtna kosa. Umri Je v Ljubljani po 14-dnevni bol^zni g. Vekoslav V i d i r, knjigovođi* in potnik tvorni re dežnikov L. M i k n š. Pogreb bo r retrtok. 18. t. rn. oh trieetrt na f>. popoldne 8 Sv. Jakoba treja ?t. 8. Pokojnik, vztrajrn turist, jo bil kot znve bil v nekaj mi-nutnh mrtev. R^jnki, oče> g. kr. prof. Ivana SteMn\-nika. fr bil starojsin-i vsem Savinčftnom in Saleš^anom rn.^ne uele pričala oirromna udele/.ba pri njegovem pogrebu v pobofo dne 13. t. m. Fl^cr mu ppomln! — l^radne ure pri ofcr. Rfavtrsrva ▼ Celju. Vsled odloka pred^edstva pokrajinske uprave za Slovenijo, se prenredijo redanje uradne ure pri tem uradu tako, da <;e bo, začerši s poned^ljkom, 15. maU t 1. uradnvalo od pol 8. do 14., rb sobotah pa od rol S. do pol 14. Uradni dne vi za obravnavanie 5 strankaml (torek, četrtek in iobota) ost^nejo nefzpremenjenl. — »Korake mrcf«e«. Kot vsako Teto priredi -.Gosposvetski Zvon^ tuđi letos ob Bfnkoštrh in ?icer eha praznkal ^n?rcfsni dan«. Slavno rbćfrmvo in društva opozar-jamo na to nrireditev že danes. — Čestitke Ni. VeHčamtvu kralja, vrlo uVusne 1 umjetnički opremljene, dovrŠone su. Da Što štri slolevi narrda mojru sudfe-lovnti u ovom lijepom daru naroda kraljn, molimo sve one, koji hoće sudjelovati a sabiranja potpisa na čestitke, da se smeje-sta pr'jave. jer uredjfvačirfa albnma i če-^titaka. radi skromnih sredstava nije mo-jiruće poklati r>ovkrenike « sve kra?eve države. Naročito apeliramo na narodna inteligenciju u pokraiinama. Čestitke štampane su latinicom, ćirilicom I slovenačkf. Sam? čestitke ne prodajo se. Jer se troSkcrvi namiruju dobrovoljnim prinosima. Na Jednoj čestitci može se potpisati 15 do 20 osoba. Sve upute šalje se uz čestitke. Veći broi čestitaka šali? se samo povjerenicima. Ograničen broj ili pojedince šalju se na zahtjev, a uz naplatu poštarine (za prep. poštansku pošiljku). Obratite se na slijedeće adrese: »Jugoslavenski Kompas«, Zagreb i Vereš f drugovi, Zagreb. — Mariborska porotno zaseđanje. Pri-hodnje zasedanje se prične dne 12. juniia. V ponedeljek. 15. maja se Je vršilo žreba-nie porotnfkov. Na vrsto priđe okrog 15 slučajev, od teh 10 samih umorov, neka! kar presesa Stevilo iz najboll podivnanc prve povojne dobe. Med njlmi se nahajajo silno žalrrstni slučaj! podivjanja mladine. — Afera Hinterlechner, tržnega nadzornika v Maribora bo zaključena pri ponovni vzklicni razpravi, kl ie razpisana na 1*. t. m. pred vzklicnim sođiščem v Mariboru. Afera se vleče skoro že leto, radi n!e Je Maribor toliko časa že brez pravega tižncca nadzorstva. — Afera madžaronskega ođvetnfk« dr. Czlfraita. MadžaronskI odvetnik dr. Czi-frak v Morski SonotJ Je ime! od lani dalje kar tri velike politične afere. NajpreJ Je bil zapleten v protidržavne demonstracije povodom razmefitvene komisije. Takrat Je bil z drugim! vred are ti ran ir. z drugiml vred zopet IzpnSčen, ker se Je pokazalo, da so bile ovadbe pretirane. Kmahi na to je bil zopet aretiran, fo p(rt na podlagi anonimne ovadbe, da Je dr. Czifrak v službi ve!eizdafn??ke ntotw?ande « mad?ar-sko vlado. Tuđi ta ovadba se Je iz^azala kot neosnovana. V tem časti se Je tuđi njegova soproga zapleti« v navskrtfje z na-?lml oblastmi. Ovadena Je bila, da se Je fzfazfla: »Htmde konnen Unschuldige ver-haften--. Nien mo^f pa Je v svoji nritožbl na pnkrai?nsko vlado obdol^il okrajne^a kr*ni«;ar!a neobJeVt'vnega postopanja pri rafl^aniti prfče poStarta Cn?a. Ker drfav-no pravdnfSrvo v ovadbnh proti njemu ni imelo povoda ^ tirati pred senat. Je Wl obijen 1e pri oVrafnem glavarstvn na ! d*n zat>ora In 100 Din.: raporna kazen se mu Je spremenila v donr^rno. V rektirrn profi trf oh^odbf Je ran'1 riot*) otnfnieno oodoiJfitev. Tako *fa pri?la oba na zato^no klop pred karen^ki senat v MaHt>or. On se Je JzgovarjaT. da retarza ni sam plsal Tn da ?:a pisec ni dot>ro r*zumel.^ona Pa Je trdn-». d« nf niknmtir re^a »Hunđe«, riege da Je tajzra« raftiti v Či^to dnigi rvresf Iti smislu, ^enat Je oba — onrostii. — NararnAft nererferne ce«e se se-dal rarttevafo rn JedMne gnfce na Ijublfan- bndkl r^nfet *"h r^vfti^fno*«. v^^,,!,,?«. ov,?c;n«f^o „Mvl's fn tHHrl'n rta V(\n te bo V*~->1 „ f?V^ m^^-^osti?! Pll-čaj pa molči! Kij pa magistrat? \ — V prfd gliđafoćlm bratom v Ru^iii uprizori dramatični odr-.ck invalidskoga Ju-ma v Ljubljani v četrtek dne 25. maja t. 1. ob osmih zvečer v Lji:df!jal proti ceMneTnu jnrku, kjcr se je av-to prevrni!. Več delavcev je dobilo lahke po?kndbe. Delavec Jorip Ootnnr fi je zlo-mil hrbtenico, Mnhor:č F'ranc si je zlomil Je^no nogo in Ivan Ctiper levo roko. Prc-peljnli so jih v bolnico. — Nesrećo in nerfc"de. Stipe MaričiC, trgovec \r Šibenika, si je na Rlavnem kolodvoru pri padcu zloinil levo roko. -- Pri , razstrelievanju skalovja na Mlinu pri Ti!e-du je prcdčasno eksplodiral smodnik in bn^ni! puse^tniku Ivanu V:dicu v nbraz. — 73lctni nžitkar Ivan Dimnik je padel pri popravljanju strehe na tla in dobil precej-§nje notranje po^kodbe. — Neprevldnost s ^amokre^om. Franc Orošeli, 14letni hlapec iz Orčarevca si ]č kupi! nov «3mo(krcs. Radi neprevidnejca ogledovanja se mu je nenadoma spro^ii in krosla ga ie zadela v levo stesno, kicr Is obtičala. — Krvav pretek radi dcklcta. V ^n-stilni Simončič na Pobicžju pri Mariboru je nastal radi nekesa dekleta pretek, pri katerem je neki Franc Zorko udaril Fran? Ftihrmana % vrćkom po glavi In mu prchil žilo na levih ^ercih. Nt* stražnika, ki je intervenira!, so metali pretepači kamenje in sele, ko ie ta streljal s samokresom, so pobepnili. Tcfkn ranjcaega Fuhrrnana, ^^ prepeljali v bolnico, Zorko pa ie šel v za- por. — Premeteni trgovci s ponareieniml Hram!. Ravnatelj Narodne Štcdione ▼ Bjelovaru je bil opeharjen od dveh italijanskih konjskih trgovcev za 50OO Hr, ki «^0 hilc ponarejene. Bankir Bernard Mandt iz Bjelovara pa za 16.000 Hr. Ra7rpečevald po-narejenih lir so natovorili v Bjelovaru 13 konj in se napotili proti Ljubljani. — Zopet en čeden ptJČek. Po Opekarski cesti je krasnesa maiske^a jutra hodl mlad, visok in eleganten kavalir, občuđujoč prelestno naravo. Srečal ga je 5tražnik: »Hm, od kjc in kam, mladi gosped?« Kavalir je preblcdel, pa se je hitro ojunačil: »Ja sam došao od tamo! . . .< Pokazal je v smeri proti Kurji va?i. *Tamo ?em rsdio osam dana. Sam dosta zaradio!* To Je pod-krepilo stražnikov sum. -»Prosim. legitimirajte se!« »Sam zgubio legitimacijo.« Stražnik Jože Ažbe sa je odpeljal s seboj. Med potjo mu je kavalir velikodušno ponu-dil 100 dinarjev. če ga pusti na rrriru. Stra?-nik pa je bil trd, neizprosen mož ia odšla sta na stražnico. Tam 50 elegantnega so-^pođa preiskali in na51i pri njem okoli 30.000 K denarja. Po dolgem nbotavlianlu je prizna!, da je vlomil v Karlovcu v neko trgovino in ođnesel 40.000 K. Ostalo je že zapravil. Prefrigan vlomilec se piše Karl Abr3mo\ić in je precei nevaren tulemu imetju. Odpeliali so ea v 7apor. SPORED KARODNEGA GLEDAL1ŠČ \ V LJUBLJANL DRAMA. Sreda, 17. maja: Otok in Struga. A. Četrtek, 18. maja: Marija Stuart, gostovanje ge. Marije Vere, tragedinje iz Beograda. Izven. Petek, 19. maja: Otok in S'nvTa. Pijuka predstava. Začctck ob 3. popoldne. Izven . Sobota, 20. maja: Madame Sans Gene. Izv. Nedelja, 21. maja: Marija Stuart, gostovanje trascedinje ge. Marije Vere iz Beograda. Izven. Ponedeljek, 22. maja: Madame Sans Gene. B. Začetek polctnesra abonmana. Torek, 23. maja: Zaprto. OPFRA. Sreda, 17. maja: Madame Butterflr. Trven. Četrtek, 1S. maja: Lakm«. r3. Začetek polctne?a abonmana. Petek, 19. maja: Zaprto. Soboto, 20. maja: Lakme. D. Nedelja, 21. maja: Lutra. Izven. Ponedeljek, 22. maja: Zaprto. Torek, 23. maja: Voja?ka predstava, Ba-Jaja. Izven. * — ArtcadU Averfenko v Beosrrađa. Ber^rad^ki listi porofajo. da p^'dc v krat-kem v Beograd ruski književnik Arkadfj Averčenko, ki fiv! sedaj v SofiH. —Nova madžarska revija v OsH;kti }e pričela izbajati dvakrat me^ečno. U«t se imenuje »Uj VAeU (Novo Življenje). !)rc-Juje ga Gabor Drosi. — U?ne Icnjic* in poniožna nrila inoraio pisatelii (npitrtji in dmpri ptro-"kovrnaki) pr^dlo/til v rolcopi^u v tr^u irvodih mini^tr^t^Ti -prosv^t^ v oC'Tio do 1. j«miarjiA 195o. TW<*rentom »orajo pi?at<*!ji *JtTnl T>lfi?«ti honorar. miriiptrstva za trerovino in in^n^trijo i> dtk)bril AlboTtfi Sifn kniisro ^Ričnn^kc" nnln»r^ z« treovpko ?oloc, ki naj se naročajo in UTvoraMinio. — Abonentom Narodnera glediflšCa v Lfabllani. VM abonenti, kateri se 5e nho z^lasfl! v kttlifcnvndstvu Narrdneca cledn-lf?ča. da se Tm izroče nove Izkaznfce ?a r»nlpfni n^onma, se opoznrjnin. d-\ to store do dne 15. t. m., ker se iih dnicače ne 1 smatra abonentom poletnega abonrr.ala. TelebnskR hz fcrzojaunu NEMĆIJA PLAC MA REPARA-CUSK1 OBROK- — Pariz, 17. maja. OzvirncO Pri hanki L-lavne renaraci'skc kotil-sljc fe NetnCija deponirala 50 rniliio-oov v zlatu na račun rcparaciJ. RAZGOVORI 7 ITALIJO PRED ZAKUUCITVIJO. — Beograe1, 17. maja. (Izv.) J;i-sjosk*vensko - italijanski razgovori v Oenovi radi rapallske povrodbe sr> neposredno pred zaki:uCitviJo. Pose-žen ie sporazum gle*Je Zadra. Baro-?k(> vprnšnn.ic je ostalo odnrto. — Pcrlin, 17. n^aia. (Izv.) »Peu-tschc Allvr. Zt?.« javlja iz Genove, da s:a se Jugoslavija in Italija v reskem vi?ra>an;'.i spnrazumcli na ta način, da fo celoKupni kompleks re^ketia vnrašanb nredlozi v razsolo mirov-r.emu fotli^^n v Švicl. PrcJsednikii svicars!:e republike bo poverjena arbitraža. PRED ZAKl.JlTnVMO HRŽAV. nk(;.v roso.rn.A. __ Bcoi»ra:!, 17. im Ja. (Izv.) T&- kfin vc°rij-n.icp«, dnevo pozno zvo*>r do 8. ure je vonlil in n?uliljpvnl po^-. janja fin^n«Tni minister dr. Kuruvn ili z za-topnik i Blorovo skupino. Sporno je o^1r.1c> vprn^n.je Mmkov. Takoj jr? fininčni ministor o mziiltitih i>o-gojaii] pororal n»ini?trskeruu svotu. V finnnčnih kročili pričalaijAjo, da 7,a-ki'ai'i ''•in°> finnncni ministar pocrnia-nja in d* mini^trski svet takoj ^ danci? dopoldne podpi^o zadevno po-ojil-r«» pojg^Mibo. Zn dino? <*]) %J. ti<>pol, 17, ma;a. Irv.) Ziklirt- 6t-k. Devine: Curili 12.7!, 13.12.SQ, (—.— 13___), Pariz 6.10, fi.lo. (__—, 6.20), T^ndon cOO___S07.50, (.^KS.—, 807. — ), Berlin 21.—, 24.50 ('24___24.50), Pu- naj 0.72, 0.71. (0.70, 0.7325), Prnga 133___ 133.50 (182 75, l.V,.—), Trst ?.65, 3.67 (3.60, S.O3), Newyork 8.9-173, 0.-—, (8.95, 0___) Valuto: dolar _—. 67.—. (65.50, 67___), Ura —.__, 3.36, č*. =ka krona __.—, 132___, mwka 2^.—f 27___nomška kr^na —.—, 0.S". __ Curih, 17. maja Pro'lborzA: Z.v creb 1.9*). Borlin 1S150. Dunni 0.05-15, Budimpešta 0.t>75, Pr?cra 10.—, "\fifan 27.50, London 23.22, Pariz 47.70, Now->ork 5.2225. __Curih, 16. map (Preko rhin*,b>. Znprob l.i^», I»unni 0.0510, .^iclimp^ta 0.C7. T?crlin 1.9-M\ Prf^'A 10.—, Milan 2750. Pariz 47.84, Ixmdon 23.269, NVw- york r>.21!D. — Milfin, 16. mn\\. Znjr^b 6.75, Berlin »'.70 PrnM. 36.25, PtHz 173__, T.on'lorj 81.30, Newyork 18.70, Curih 3^0.—. __ CTirih. 16. mnU. TDlroktra. Od- flinn oh 17.1O.V Znsrrob 1.010, BrvVn l.,°1f>. Mil m 27.50 Priffft 10.01, T^nclnn 23.270. Pnri7 47.70. \evrtor}: 5.22^. __ Tr*t. 16. mxii\. (^(iinno ob 16.!¥» B-^^rad 27.50, B.-rlln 6.70. Vra*n 36'10, T.ondrn C'^.25. <~*urih 5C2.—, Pari« 173.— NoTTvor^ 1*.-^O. — I>n?i?iJ. 16. mjfifi. D^vizP: Zncrr^b rf\^___ ^'5^___ "Brocrmci 1*7^^__, ^Kr>;\—, Prncr-i 1 «i-*A.—, Cv.nh 1P^7V— 115^125.___V«lutP: dimrji 1?.7^._«, 1T.772.___?«1. krone lSir/,.-^. 181S5.—. pvir. frnnkl 1.V.S70.—, IP 1125___ Zai?;Uenfe. Profcr-nr Krnfft-Fbine na Drnain. znani razKVnvalec na to-ri^čTi živčrt^a r.dmv^tvn. le dornn!. da dclufe »Franc Jožefova arenčica--« hitro pa milo. (31 Glavni nređnik: posto Pitstoslenišpk. Odznvnrw tirrrfntk: Ivan Podržal. gtev. il^. »SlOVCNSRi NAtfUD« dne us. maja iY22. 3. <>tran. Pes dobermanskepasmeoeno naprodaj. Naslov pove uprava St. Naroda. 85S5 Proda sa popolnomi nov raglan nsjnovejši model iz angleš. Kodcrkod b-zaa, nepremočljivo, radi odhoda k vojakom. Cena 3000 K. Potočnik, Šelen-burgova ul. 6 I. nadstr. Ljubljana. 3564 Jcjip Kalao Karta Kalan toj. Lente* poroto. Trata Sksfia loka 17« maja 1922. Opraviteli (riiM) oženjen, brez otrok, za majhno posestvo v Sloveniji se iSče. Plača po dogovoru. Vstop takoj. PonudDe na upr. Slov. Nar. pod oskrbnik 3550 3550 tovanje v Zagre&o sredi mesta, obstoječe iz 3 sob, kopal-nice, sobe za stužklnjo, lamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Pomute pod .Zamenjava 3578" na upr. lista.3578 Proda aa vecja množina Parfland cernenta. Pojasnila daje D. Franćlc, Ljubljana Gosposka ul. 4. 3577 Prodasta se 2 mizi za solio. KDpiseUistroUteiiiiiTniiiDf in par bor: rj tim. I. M. Rimska cesta at. 7. vrata K\ Marila Vidio roj. Moser naznanja v svojem kakor v imenu svoje hčere Lfube in zeta Girila Gol majer tužno vest, da je po 14 dnevnem trpljenju, previđen s tolažili sv. vere nepričakovano preminul njen soprog, ozir. oče, stari oče in tast, gospod Vekoslav Vidic knjigovođi*. Pogreb težko pogrešanega se bo vršii v četrtek 18. maja 1922 ob */4 na 6. pop. iz hiše žalosti, Sv. Jakoba trg 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. maja 1922. ■«t*i pofr«ta x»T0đ. Brtz posebaef a etnrestil*. I V globoki žalosti naznanjamo vsem sorođnikom, prija- I teljem in znancem, da je naš srčnoljubijeni soprog, ata, brat In I stric, gospod I I Franc Hman bivši posestnik In gostilnltar v torek dne 16. maja 1922, po dolgl, mučni boleznf. boguvdaro I ! preminil. I j Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 18. maja | 1922 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Selo št 7 (za Žrebčarno) na I pokopaiišče k Sv. Križu. I V Ljubljani« dne 16 maja 1922. j GlobĐko žalBjDta rodH!na Amanova. Danes zjutraj je zaspala za vedno po težki mu-kepolni bolezni naša predobra mama, nepozabna so-proga, gospa Ana Kune Pogreb se bo vršil v petek, 19. t. m. ob 2. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spominl V Ljubljani, dne 17. maja 1922. Frano Huncv soprog; — Mllioa, Anfoa, Slava in FranOi otroci. ■esto YUkcft posebnegt nraantla. I Zahvala. | I i I Za vse dokaze sočutja in sožalja ob priliki iz- i I gube našega ljubljenega sina, brata, svaka in strica, I I gospoda I Rudolfa Puppis I ter za mnogobrojno in častno spremstvo k zadnjemu I I počitku, posebno Sokolu in požarni brambi, za ginlji- I vo petje in za poklonjeno krasno cvetje izrekamo I našo najiskrenejšo zahvalo. I ftar- LogatOP, dne 15. maja 1922. I I . ŽalojtO ntalL _.____________„_________ ----^-----___________________ ___________ M Jffesta išce v tovaini ali trgovini u radnik s štfri-letno bančno prakso. — Ponudbe pod ,Vesten35M" na upravo SI Nar. 3551 Trgovina z mefanim Nagon se takoj odda. Poizve se SchOner Albina, Leskovec pri Krškem. 3495 Jftodni salon. Priporofam se slav. občlnstvu za izđe-lavo najmoderneiših civilnih in spoitnlh oblek po najnovejšem kroju. Postrežba t'ćra, solidne cene. Ivan Kersnlč^ Restjeva cesta 1, I. naJ-tr. desno. 2025 Posofilo 3,000 000 K rioti dobriTi obrestim Iščom na dobo 5 let za nakup lekame v ve*jem mestu. Naslov pod .A. I. 1922—3534* na upr. Slov. Naroda. 35.34 ^ffmm__M.2 __ (štukature) za stro- ■ PS|B0 pe i?deiujem z naj-• • tawe>jp^ap moderntmi stroji in iz najboljega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji cenL Jos. R. Puh, Ljubljana, Gradaška ulica 22. TELEFON ŠT. 513. 5932 Lepo stanovanje pri kolodvoru 2 sobi, kutunja, se odda boljšemu letovlSČarju brez malih otrok. Naslov pove upravntMvo Slov. Nar. 35f>3 ina sila. 120 konjskih sil z novim stanovanjskim poslopjem. obstoječo napravo za vodo-silno napravo, sačinim vrtom, 2 orala zemljišča, pol ure od neke železniške rostaie blizu Beljaka v Nem. Avstrijl. se takoj proda. Vprašanja na : Wa«serkraf ^essellschaft, Hotel Alte Post, Vlllach, Hsuptplatz. Shnko Oražem Jfada Slovša poroecna. Ljubljana, maja 1922. Brez posebnega obvestila. Izjava. PodpisanI pieklicujemo in obžalujemo vse besede, katere smo govorili proti gpdč. Dragici Bostič in g. Lojzetu Kralju in se vljućno zahvaljujemo, da sta od-stopila od sodne tožbe, ter tuđi plaćamo 50 kron v občinski ubožni sklad. Toplice pri Zagorju ob Savi, dne 15. maja 1922. Valentina Izlakar, Lazantkl Jurij, Lazantkl Antonlja Proda se brek vozovi, sani, konjska oprema, rezanica, verige, poljsko orodje, otroška postelja in voziček, deske, kad za zelje, les za kolarje, in les od ćele barake. Poizve se: Jenkova ul. št. 18. 3566 XIV« redni občns zbor Kreditnega društva Mestne hranilnfee ljubljanske v Ljublani se bo vrSil dno 23. maja t. I. ob a. pop« « hranllnlćnl poevetovalnlol e aledećim dnevnim redom i 1. Čitanje zapisnika o XIII. rednem občnem zboru. 2. Odborovo poročilo o društvenem dc-lovanju 1. 1921. 3. PoroČilo računsko-preeledovalne komisije o računskem zaključku za trf-najsto poslovno dobo. 4. DoloCiiev števila odbornlkov in njih n^'nestnikov ter vo'ltev teh upravnih or^arov. 5. Voliiev računsko-pregledovalne ko-koTtlsiie in njih namestnika. 6. Raznoterosti. Inserirajte v Sloo« flarodu. Uizithe in kuverte priporoia narodna Mana ¥ Ljubljani. i Mim in jeim blode kaiplm takoj v vsaki množini H de-belini, v dolžjni od 4 do 16 m. Ivan Zahotnlk, mesfni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska čest.« štev. 46. 3i&0 kateri je obenem tud! vešč v izdelova-nju kočij (Kastenmarher) potrebu je za stalno name^enje Martin Pastuo-«lćy kolarska, kovaška in sedlarska industrija, Sarajevo, Potekija ulica. 34Of' Brivskž pomoćnik dobert al>o mogoče vešč italijanšome, se sprejme takoj drema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnjc M|c«iUt kajliice *° ^^ Zalofa UIsMk zmkov. Zivitkt n mic ▼ vat* veukostni. r I Popofnomabelalut tvori 3 plinom n3polnjenoj OSRAM-NITRA-svetiliki | prednost svel'obnik L izvi rov I^obr.ižena vuova, Poljakinja, zmožna nemicega mi francos'tega jezika, sposobni voditi \ex;e gocr»' dars:vo. vc?.xa l.\Ms:ja, sta:a A') !et, Ifcče z 10 letnim sinom pr'mernc^n mesta. Ponudbe p^d . Vdova 3655* na upravo SI. Nar. 3555 Dv3 brivska stola dobro olirr.nje^n se prodasta. Vpra^a se v brivnici Kolizej, Gosposvetska cesta 3565 Slamnike irt klobuke vseh vrst sprejema v bc-ljcnjo, barvanje in preoblik^nje J. Stemberger, Dunajska cesta 9, II. dvoriSCe. 3582 KorespgiiHeiiliiiia S rerfektnim znanjem tloven5člne in nemščine, evenualno tuđi hrvašč ne, verzirana v vscfi pisarniških poslih, če le mogoče 8 prakso v elektrotehničnem podjetju, se i§"e za takojšnji n^stop. Cenj. ponudbe v nemšč ni pod .Energična* na An. zav. Drago Beseljai; & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5 3552 aa^BBBBBBBBBBBBaBBBBjBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBJBBBJBBB^ Mm Dodjetje III. in Val. flccetto, Ljubljana, Trnovski pristan 14- laprlsežena sodna zvedenca, prcvzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov fn proračunov, oblastveno kon-ccsljonirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljiš*. 8227 IfliBfli SOlIlil rmnu'akturist iš'e rrimerne slu"bo. Na-stop l^hko takoj ali poznejc. Ponu db« na upr. Slov. Nar. pod .Sotrucinik;3.S61'. uprazno sobo v sredini mesta, z elekt. razsvetlj^v« :rt p^polnoma prostim vhodem, mrčesa prosto, H^e sollden gospod. Ce:ij. ponudbe pod .Trgovec 36* poštno ležf^c Ljubljana. 3.f>54 Ulenec žel! vstopit! v kako veliko trgovino r mešanim blagom. Naslov pove upr. Slov. Nar. 35tt "fiiinSr inženjer Isče službe pri obratu -\\i zn samo sto.negn jamoin.Tca. Ponudbe pod .Rudarski inženjer 33^3* na upravo S.nv. Naroda. 3573 Enonnđstropno hlio v lepem trgu na zelenem Pohorju, se proda, Obstoj' \z 2 stanovanj, 1 oral« poija in m'adega lesa. 7elo pripravna za tetovišče ev. tuđi za obrtnika. Informacije pri g. Celestlnl Vfldmoter, gostilničar^a v Vuhrcdu ob Dravi. 3.S56 v sredini mesta se proda. IstoUra 5tavbene parcele na rrodaj. Vpraiase: Florijanska ulica 6. 3576 Pletenine I Pletenine I Volnene ženske jopice različnega kroja, moške telovnike z rokavi ali brez njih, svitre, dokolenice, ovojke, šale, kape, kakor tuči letne pletenine različnih vrst za ženske in otroke, vse blago last-nega izdelka, priporoča Leifat In drag, strojno pletilstvo, Be-gunje, p. Lesce, Gorenjsko. 3584 Naznanilo. Podpfsanl naznanjam, da izvršuiem mlzarsko obrty : :-: Tclgr. Riolojinllln. :-: Vrsi sledeče posle: Eksportni oddelek nabavlja vse pi cd me te iz Nemčije. Importnl oddelek placira vse domače proizvode na tukajSnJem trga. Tehnlenl oddelek vrši projektovanje vseh vrst industrijskih podjetij. Nabavlja stroje in aparate vseh vrst, kakor novih tako tuđi rabi enih, gradbe-nega, elektrotehmčnega in ostalrgi materijala izpod tvormških cen. Ckspedltffil oddelek odpravlja blago i direktnimi vagoni po najpovolj-nejši tarifi. Industrijalcem In vojnim oSkodovancem, kl imaio prisojeno pravico do repa-racij, daje o takih peslih vsa obvest la m usluge. Jg^T Vtaktmu trgovcu, kl prlde v Memčljof "••oljlft se pripococa v njegovo lastno korist, da obiKe naso lumo. 3149 6. stran »SLOVENSKI NAROD« dne 81. maja 1922 itev. 113. Gospodična po možnosti otroška vrtnarica, se išče za takoj na Bled. Ponudbe pod .Vrtnarica/3444* na uprav. Slov. Naroda. 3444 ■B želi prevzeti večjomešano ali manuiak- THHIIIIIIfl turno trgovino v mestu v Sloveniji ali pa ■ FII lili II| pnstopi z večjim kapitalom kot komp. k ■ I lllllllll dobro idočemu podjetju. ■ I Uli U K| Ponudbe pod .MERKUR l.M.-3533" do I | Uli ■ |l|i 20. maja poslati na upravništvo Sloven- ■ ■ 3 w ■ ^m -------------skeca Naroda. io Portland cement dalmatinski proizvod na vagona pri ft. R. Forom ponori drug, Bakar. Telefon 14. Brzojavi i Forompohar. Za jugoslovanske patente St. 288 od 1. juni ja 1922 za »Napravu za vučenje stakla*1, štev 381 od 15. aprila 1913 za „Peć za 'zagrijanje tigalja, upotreblje-nih za vučenje stakla" in št. 382 od 15. aprila 1911 za .Peć za zagrijanje nagibivih zdjela upotrebljenih za vučenje stakla" se i^Iejo kupe*, ali llcenčciki. Ponudbe pod ViW. B. 5913" na JLan. Esp. Ettdalf SHossa, Wien» I.„ SeUersiatie 1. 3879 žiSa£&l inja blizo kolodvora. oddam mm 38O.OOO K za 10 let naprej. Naslov pove uprava S'.overmega Naroda. * 3562 Kontoristmia s rnk^o / stav beni str oki, se Uikoj sprejmtK — Rimska cesta 17, stav-beno podjetje F. Živec. 3569 ličcmporniKa za majhen predmet, kateri še ni vpc-Ijsn, in je vsak trerovec kupee; provi-zijski zaslužek. Naslov pove uprava SI Naroda. 3V71 m^M^mmmmmmmmmMž^*^* '**mw_^^~*:M*^*^x3&^mYB£MT^TMmmmmwwmwm^mwMMMmM preda s§ dobro obranjen divan, omara la obleko in miza. Vpraša se v trgovini A. Skul;, Poljanska cesla 12. 3567 Neka] klfućavofčarslujfa še malo r.?b!jenega, se rsdi opustitve obitfl proda. Naslov pove uprava Sto-venskega Naroda. • 3568 Lipo malo posestvo triČetrt ure od Maribora, na okrajni cesti, v najlepbem stanju, na prodaj. Oni 350 0(0 kron. — Kati Zorko, MaHi.i Brezje 65 pri M.inboiu. 358i Sretovnoznanl kralf verlg telai Isit nastopi !;ot gost • soboto 20. maja In neđeljo 21» maja ob 8. atva- čer v Ljubljani, Naiodni dom, velika dvorana. 3572 Prazne steklenice od Eau de Cologne kupuje vs«ko mno-lino drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ili. 1. 3340 WMW- Delavnica: Stari trg 20, I. nadstr. RIU zađrnga r. z. f o. r. Maribor, Cankarjeva ulica 5tev. 1, Isćai imoinega saatop-nlka za razpečavanjt svoj.h iivrstu h domačih vin. 3498 iihiiii proti dobrem plačilu i^če akademik, pnnudbe na uprav. Slov. Naroda pod . Voj-vodinec/3447*. 3447 Mnljp ianoa dražba kočij in konjske opreme se bo vršila dne 20. maja ob V2U. do-poldne na Dunajski cesti štev. 25, dvo-ri5če. 3465 U zakonca iSčeta dobro domaćohreno proti dobremu plači 1 u. Ponudbe pod »Hrana/354811 na npravni-Stvo Slov. Naroda. 3548 Trsile za slrope - iedeluje ?n prodaja na debelo in drob o po najnižih cenah. Pri večjih mno^n.i-znaten popust. — Anton Stelner. Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. Knjigovodja popolnoma samostojnega, poštenej^a. vsestransuo ranesljivega, trerntga, lafte velika stav beni industriia. Preu-nost imajo oni? ki so že dolo^ali v enakt strokl in ki obvladujejo srbohrv.TSčno v govoru in pisavi (ćirilica), Reflektira se ie na £os[»odtf 2 lepim nastopom, kateri so va.enl tuđi potovanjj. Prepiše spri-čeval 1 navedbo refer^nc in pw *\*4 " m --«.^ mBmmmtmm ^aaaav aaVBa^aVB amaiaVBBBlBK?"*? r^*r"r-*^BSSaWSSB5B H9** AkcilsHi bapltal K 30,0P^ 000 Rezerve K 16.000.0U0 i I Izurluje vse liinfe posle najkiiiantneje. Lastnina in ttsk >Nar