SEPTEMBER 1980 - ŠT. 18	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXI.
REFERENDUM O SPREMEMBAH STATUTA
Delavski svet je na seji 18. junija 1980 sprejel osnutek sPrememh statuta delovne organizacije in jih dal v javno °bravnavo.
Javna obravnava, ki jo je vodil sindikat, je potekala Pp sindikalnih skupinah v mesecu juniju. Na osnutek ni 1,0 bistvenih pripomb, zato je delavski svet v enaki ysebini določil besedilo sprememb statuta za sprejem na referendumu.
delu, ter izumiteljski in izda prečiščeno besedilo novatorski dejavnosti.	sprememb statuta.
POZIVAMO VSE DE-Delavski svet je tudi LAVCE, DA SE ZANES-sklenil, da se po sprejemu LJIVO UDELEŽE RE-na referendumu izdela in FERENDUMA.
Referendum bo v torek, 14. oktobra 1980
Imenovana je komisija a, sestavo volilnih ime-'kov in komisija za izvedbo referenduma.
f komisija za izvedbo re-?r®n(IUIT>a je določila na-tev-^3 v°b^a 'n čas voli-
volišče številka ITtbo v laboratori-
u . PREDPREDILNICE
.?ajema delavce nasled-J, delovnih enot: čisti1-. 9a* predpredilnica, me-L'a’ vzdrževanje, teh-
Besedilo sprememb statuta, ki se sprejemajo na referendumu, je objavljeno na oglasnih deskah delovne organizacije. V glavnem se nanašajo na ustanovitev novih samoupravnih delovnih skupin in opredelitev njihovih pristojnosti. Dopolnjujejo pa se še določila o obveščanju, varstvu pri
PRAVILNIK
O POSLOVNI TAJNOSTI
Delavski svet je na seji dne 24. 7. 1980 sprejel osnutek pravilnika o poslovni tajnosti in ga dal v javno razpravo. Osnutek pravilnika je sestavljen okvirno, s širokimi formacijami, ki jih bo potrebno v javni razpravi natančneje opredeliti. Potrebo po pravilniku, ki bi urejal poslovno tajnost je čutiti že dalj časa. Po naših podatkih bo Predilnica Litija med prvimi OZD v Sloveniji, ki ho v splošnem aktu uredila poslovno tajnost.
(Nadaljevanje na 2. strani)
talnica
n'čn° jn administrativno
™ \ L-	-cs'.;
■y	,	>>:x. ,;a	' ^	'
....■ Y.:-.vv.,w... '•	'XV-•
* •< "	•	• '' '>•	' 's -.	'
V	A-'w*.<R
'•' —•v
•ek >'•••>	- x » '
sebje proizvodnega sek-
ii
Vanja.
/)rJa m sektorja vzdrže-
... ■.''X -	.. .
' xy*v. .,	• v v ;•.
■> ■•>	#.____... v- •.
'.v .v*. X-■ >xt< x w:-.v: . .

2	VnJtIŠCE ŠTEVILKA
pREmJIc^RDERom
oh!? ,.zajema delavce vseh zerv(‘kov predilnice z re-
3	VrPs,Ce Številka sVRALmcEARDEROBI
Mih	delavce delov-
na V, Sukalnica> sukal-
zbiralnf ektndl sukancev, sPloŠn; Ca cevk, kadrovsko sektor tor> komercialni obrat a ln?,nčni sektor in družbene prehrane.
JODo	VOLIŠČA
i Ure SSSa od
DRg Popni^jL	Za dvojni praznik — 94-letnico obstoja naše tovarne in 30. obletnico samouprav-
^ tem fao,,	,	,	ljanja pri nas, nas je obiskala delegacija iz VVZ Litija, in nam čestitala.
laVanja udeluKv	, *do	Delegacijo so sestavljali (od leve): Mirjam Tišler, Matic Konjar, vzgojiteljica
Vci vseh tmh Ul	ahko de' Marjana Lesjak. Sprejela sta jih predsednik delavskega sveta Martin Strašek in
!zrnen.	glavni direktor Jože Mirtič.
URESNIČEVANJE DODATNIH STABILIZACIJSKIH UKREPOV
Delavski svet je na seji 25. julija sprejel dodatne ukrepe k stabilizacijskemu programu za letošnje leto, ki predvidevajo konkretnejše ukrepe za varčevanje z energijo, embalažo in cevkami ter za zmanjšanje nadurnega dela.
Kako so se izvajanja teh ukrepov lotili v proizvodnem sektorju, sektorju vzdrževanja in komercialnem sektorju, smo povprašali direktorje teh sektorjev.
VARČEVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
PROIZVODNI
SEKTOR
Največjo skrb smo posvetili izkoriščanju surovin in zmanjšanju količine odpadkov. Dokončno smo uredili stroj za prebiranje cevk v sukalnici. tako da bodo zbiralke cevk imele manj ročnega dela. Ponovno urejamo režim vračanja sortiranih cevk iz predilnice v predpredilnico.
Nadurno delo v proizvodnji opravljamo tako kot prej za povečanja proizvodnje in nadomeščanje različnih izostankov.
Trudimo se, da hi v vseh oddelkih odpravili stoječa vretena. ki stojijo zaradi nenape-ljanega materiala (ni kriva mehanska okvara). K temu bo pripomogla primopredaja strojev ob izmenah.
olja v mesecu aprilu malo pozen za minilo kurilno sezono, zato pa je razmišljanje o tem sedaj pravočasno. Torej:
2.	Ce se bomo zadovoljili s temperaturo 18 stopinj Celzija bomo lahko kurilno sezono zaključili 3 tedne prej in pričeli 3 tedne pozneje; tak ukrep pa je smotern samo ob pogoju, da se v pisarnah ne uporablja električnih peči. V zvezi s tem predlagam, da se izda pismeni nalog;
in bi bilo veliko topolotne energije prihranjene pri ponovnem zagonu tovarne;
1.	Temperatura v vseh stranskih oddelkih, ki se ogrevajo samo z radiatorji, ne od strojev; to so; pisarne, garderobe, delavnice, menza naj ne bi bila večja od 18 stopinj Celzija. Za izvedbo tega ukrepa bi morali poskrbeti vsi vodje oddelkov.
5. Stenski ventilatorji naj se ne vkjučujejo, dokler se posamezni oddelki dovolj ne segrejejo;
Iz poročila, ki ga je obravnaval delavski svet je razvidno, da smo izkoristili ž.e vse tehnične mož.nosti prihranka električne energije. Študija je pokazala, da so te možnosti prihranka električne energije popolnoma izkoriščene, realne) so pa možni prihranki le pri raznih odjemlacih, to je pri samem posluževanju strojev in naprav.
6. Proučiti je potrebno možnost še nadaljne avtomatizacije regulacij v kotlarni, ker izkušnje kažejo, da se s pravilno regulacijo veliko prihrani.
Stedimo lahko z:
— ugašanjem svetlobnih teles kadar stroji ne obratujejo, ali kadar zadostuje dnevna svetloba (hodniki in garderobe);
Seveda pa je prihranek kuriva stalna skrb naše službe, in pa seveda naših kurjačev, saj so v lanskem letu, z doslednim pripiranjem ventilov za posamezne oddelke in z obratovanjem male črpalke (kljub občasnemu nezadovoljstvu posameznih oddelkovo-dij) prihranili približno 65 t. kurilnega olja v primerjavi z letom prej.
— rednim čiščenjem svetlobnih teles;
— izklapljanjem električnih motorjev za pogon stroja, klimatske naprave in ventilacije-če stroj ne proizvaja;
— vključene stroje polno V' koristiti;
— v pisarnah naj ne vkjučujejo električnih peči.
SEKTOR
VZDRŽEVANJA
Tov. Darko Primožič — dir. sektorja vzdrževanja je
dejal, da so dodatne ukrepe k stabilizacijskem programu predlagali že spomladi letos in z njimi tudi seznanili delegate delavskega sveta. Seveda je pa vprašanje, če se teh ukrepov tudi držimo. Morda je bil predlog o varčevanju kurilnega
(Nadaljevanje s 1. strani)
PRAVILNIK O POSLOVNI TAJNOSTI
Osnutek pravilnika je sestavljen na podlagi 440. do 447. člena zakona o združenem delu in predstavlja konkretizacijo zakonskih določil, prilagojenih našim razmeram in potrebam. Določa katere listine in podatki se štejejo za poslovno tajnost, ukrepe za njeno zavarovanje, katere osebe so pooblaščene in pod katerimi pogoji lahko poslovno tajnost sporočijo drugim osebam, dolžnosti delavcev, ki za poslovno tajnost zvedo in sankcije za kršitev določil pravilnika.
Najpomembnejši del pravilnika bo določitev listin in podatkov, ki se štejejo za poslovno tajnost. Osnutek v tem delu prevzema zakon v to ureditev in splošno ureja, da se za poslovno tajnost štejejo:
1. Listine in podatki, ki po svoji vsebini pomenijo proizvodno tajnost;
3.	Do naslednje kurilne sezone je potrebno temeljito popraviti vsa vrata, okna, regulacijske žaluzije v klima napravah, nadtlačne lopute in vse ostale odprtine, kjer odhaja toplota;
4.	Z doslednim zapiranjem vseh vrat, poleg nihajnih tudi pomičnih, v času ko tovarna ne obratuje, bi se posamezni oddelki znatno manj ohladili
2.	listine in podatki, ki omogočajo, da se spoznajo izsledhi raziskovalnega dela in konstrukcijskega dela na področju tehničnih in drugih inovacij;
3.	druge listine, katerih sporočanje nepoklicani osebi bi bilo v nasprotju z interesi in cilji delovne organizacije.
V javni razpravi bo zato največji poudrek na opredeljevanju listin in podatkov, ki se štejejo za poslovno tajnost, ki jih bo potrebno kar se da natančno upredeliti. Z natančno opredelitvijo poslovne tajnosti bo pravilnik dobil svoj smisel, ker moramo najprej vedeti kaj je poslovna tajnost, da jo lahko potem varujemo.
Poleg tega, da bomo s pravilnikom varovali interese delovne organizacije, ki bi bili lahko prizadeti če bi bila poslovna tajnost sporočena drugim, bo pravilnik v veliko pomoč službi informiranja pri objavljanju podatkov, ki so lahko dostopni tudi osebam izven delovne organizacije.
Milan Kaplja, dipl. iur.
Letos so že na poseben način očistili dimne cevi, kar bo pripomoglo k še dodatnemu prihranku.
VARČEVANJE Z REZERVNIMI DELI:
Za nabavo rezervnih delov in utenzilij smo v preteklem letu porabili cca 10 milijonov N din. Obračun porabe delov po posameznih obračunskih enotah, oziroma oddelkih je v OBOLU. Veliko postavko t. j. 2 milijona N din, predstavlja nabava gumi-oblog, jermenčkov in pogonskih jermen. Velik del tega je iz uvoza, za kar trošimo drage devize.
Če želimo štediti na tem področju, moram poudariti, da služba vzdrževanja lahko le delno vpliva na porabo rezervnih delov, ker ima le servisno dejavnost in rezervnih delov sama ne troši, pač pa jih vgrajuje. Zbrani so podatki za posamezne oddelke, ki jih je potrebno proučiti in na osnovi tega ukrepati.
Za večje strojelome se sestavljajo posebne zabeležke, ki so prav tako na razpolago in se jih lahko uporabi pri ev. prijavi posameznih nevestnih poslu-ževalcev strojev.
Menim, da se zbrani podatki in obračuni delovnih nalog premalo koristijo in tako delavci kot v\xijt niso seznanjeni s stroški posameznih popravil.
Ob prehodu na nov delovni čas, smo v pogledu električne energije v boj šem položaju-ker trošimo več nočnega toka-ki je dosti cenejši. Zal pa se je cena električne energije povečala, napovedane pa so še nove podražitve. Zadnji račun za avgust, ko je električna enet; gija obračunana po nižji leti)1 tarifi, je dosegel 110 starih milijonov din. V zimskih mesecm se bo ta vsota podvojila. Jasn° je, da se z električno energij0 izplača varčevati.
KOMERCIALNI
SEKTOR
Embalažo vračunamo ceno preje, zaboje pa n n kupci vračajo. Večkratno 0 ra Čanje zabojev je čisti prihr nek pri stroških embalaže.
V letošnjem letu smo obn° vili 9 ¥ več zabojev kot lam4*1 leto. Čas bi bil, da bi zaboje ^ menjali kontejnerji, za odd* jenejše kupce pa bi uporli ^ ljali kartonsko embalažo-nekaterimi tovarnami smo ■ že dogovarjali o sofinanciram kontejnerskih emhalimih eU°
Veliko nadur je bilo <>l,r^. ljeno zaradi pomanjkanja lavcev pri zunanjem tran-^P4^
tu in zaradi neenakonie11’ prihodov surovin Da bi T stanje izboljšalo in da bi malno izkoristili ra/polojuJ ^ mehanizacij ,, -n, uvedli 41 . transportne ' •> v dveh | menah. S tem sit o tam znižali železniško ijnino-
Razgovor o novem delovnem času
Minili so že trije meseci, odkar smo uvedli novi delovni čas. Preden smo se odločili za uvedbo tega so potekale burne razprave 0 tem na delovnih in sindikalnih skupinah, na seji delavskega sveta. Tudi v našem glasilu je bilo dosti napisanega, med drugim smo objavili tudi tabelo treh variant, slabe ter dobre lastnosti teh. Dosti je prednosti sedanjega delovnega časa:
—	nikoli ne delamo v soboto popoldan in ponoči;
—	letno pridemo 38xmanj na delo;
—	delamo le 12 sobot na leto (dopoldanska izmena);
—	lažje si organiziramo varstvo otrok;
—	proste sobote omogočajo več časa za družino in dom;
—	daljši tedenski počitek;
—	možnost obiskovanja različnih prireditev.
Največja pomanjkljivost tega pa je seveda nočno delo, ki ,raja osem ur (prej sedem). To pa je že problematika ukinitve nočnega dela, ki pa za sedaj ni uresničljiva. Kaj menijo o tem oelovnem času nekateri naši delavci:
Ana Namestnik — sukal-aiCa: »Dopoldansko in popoldansko delo je po novem kar v r.<(u- IJro dalj ni težko po-'‘Kniti, toda ponoči je pa "vratno. Prej smo prišli z noč-d^ffa »šihta« dosti zgodaj, da 'Jn'> “Jeli še del noči za spanje.
*edaj pa se vrnemo zjutraj, ko 'J ostali odpravljajo v šolo ali • uzbo. Se težje je tistim ma-„/*«. ki imajo predšolske *r°ke brez varstva in ne n (>rejo k počitku. Dobra plat "Vega delovnega časa so progi s°bote — več dni smo nPravimo pa enako Stelji delovnih ur. Za oddalnejše
lahl-e J'e- S(‘da/ laije' sa'
vo>° Okoristijo javna premor n r sredstua: prej pa so se noč “n ,70<'a,, domov sredi l,-1' Dobro bo, ko bo odprav-
lJeno nočno delo.«
Itnl . *°jzija Vehovec — su-za lca: *Novi delovni čas je tem aterez majhnimi otroki zjutrn'a>P° nočnem delu, in Z' ■ "orna čakajo zbujeni stva niwdjo primernega var-PoČitehe Jeik,‘ diisliti na novi deiMen> nsehno Pd je rman, *vni. čas bolj všeč. s°delni r Ve^je otroke. Nobena Pr"stinria LPn nima nič proti
tlm sobotam.«
di^nicta0rijM Stritar - Pre-
zaradi »N"Vi delovni čas mi. dela, n, Tl-"! ornega nočnega Je sta/., seČ; I,mam hčerko, ki vsaki tret)™/ Jet ‘n tdko sem Počitka p! ,den brez pravega *e sije son etlJe še slabše, saj Ročnega /T’ se vračamo z k" spig, T,a- Podnevi pa težjo, bi ■' o di zamenjala služ-dela. Turli * zoradi nočnega jjk" »pr,.J>r°sl,e sobote nista
^ Pogled Kk(>t Se Zdi ™
b"t" p* „ ■ Kar poglejte: so-1‘on za Z "™ del“'zkori-P'>l<ianskiP?nje’ sobota v do-Pkreostane ,Tenl Je delovna, n *Co 1 S't>ta P tednu.
tfokian PoP,,lda" V soboto ik" na delo *lknU nisem šla
bor?* se^zd? Pred»lnica: jSl od prJl?Vl delovni čas Prejšnjega. Najpo-
doma pa ob nedaljah ne delamo in tako ne morem pomagati pri domačih delih. Prej sem delal v nedeljo v službi, in sem bil 2 dni med tednom prost.«
Kaj pa pravijo vzdrževalci? Odgovoril je Miro Dobravec: »Novi delovni čas je za naše delo ugodnejši. Sicer smo mi, razen skupine Milana Skoberneta, že prej delali po osem ur in imeli, kot sedaj, sobotna dežurstva, vendar smo morali zaradi ostalih v proizvodnji, ki so delali po sedem ur, torej tudi ob sobotah, opravljati vzdrževalna dela ob nedeljah in praznikih, ko so stroji mirovali, ali pa
smo morali del proizvodnje zaustaviti. Sedaj ta dela opravimo ob sobotah, ko proizvodni oddelki ne delajo. Za našo službo je novi delovni čas primernejši.«
To so mnenja šestih sodelavcev iz različnih oddelkov. V marsičem se ujemajo, seveda pa so tudi v marsičem različna. Če mislite, da česa niso povedali, da so na kaj pozabili ali da so bili »raje tiho« se oglasite še ostali. Strani našega glasila so vaše. Napišite, in vrzite v »Predilčevo« skrinjico ali pa pokličite po telefonu int. št. 78.
M.M.
časneje mi mine dopoldanska izmena, mogoče zato, ker imamo malico bolj na začetku in ostane potem še pet ur dela. Pri ostalih izmenah je čas za malico na polovici. Po dopoldanski izmeni me doma čaka še kuha kosila. Najraje prihajam na nočno izmeno. Ko se zjutraj vrnem domov gredo otroci v šolo, jaz pa sem lahko ves dan doma. Pozna pa se ura več dela (prej sedem ur). Po delu sem bolj utrujena kot prej.«
Lojze Berdajs — čistilnica bombaža: »Po eni strani je novi delovni čas ugodnejši, po drugi pa zopet ne. Dobra stran je ta, da imamo več reda (prej so delali 2 dni dopoldan. 2 dni popoldan. 2 dni ponoči in nato so bili 2 dni prosti).
Doma pa težje pomagam. Sedaj imamo nedelje prosto.
Iz Bileče, kjer služi vojaški rok, se nam je s pozdravi oglasil naš sodelavec Viktor Semec. Prijetno je presenečen, ker dobiva naše glasilo, ki mu popestri nekaj trenutkov v naporni Bileči.
Želimo mu, da bi mu služenje vojaškega roka hitro minilo. Pišete mu lahko na naslov: pitomac Viktor Semec, V. P. 3215/22 Bileča.
Delavci iz finančnega sektorja so v soboto, 20.9. 1880 organizirali sindikalni izlet. Obiskali so rojstno hišo tovariša Tita v Kumrovcu, spomenik Matije Gubca in muzej v Stubicah ter muzej revolucije v Krapini. Skoda, da se poučnega in prijetnega izleta ni udeležilo več udeležencev, saj je bilo v avtobusu še natanko 17 praznih sedežev.
Na sliki - udeleženci izleta pred spominskim domom v Kumrovcu.
Tekmovanje v streljanju smo izvedli kar na tovarnišketf dvorišču, pred gasilskim domom.
— 5, 6. Egon Vovk — 6, 7-NAMIZNI TENIS	Emil Lapornik — 7, 8. Bojfln
Tišler - 8, 9. Kokalj - 9, 1° Moški	Franc Cirar — 10.
Safič — 57, 13. Andrej Krh-likar — 57, 14. Janko Kos
—	57, 15. Hamdija Sistek — 49, 17. Janez Avbelj — 47, 17. Franci Mešič — 46, 18. Jože Kiren — 44, 19. Jernej Gril — 41, 20. Janez Kranjc
—	37, 21. Boris Okoren — 36, 22. Dojčin Brankovič — 25.
Ženske
1. Barbara Nejedly — 35 krogov, 2. Greti Urbanija — 14, 3. Viki Marolt - 1.
ŠPORTNE IGRE OB NAŠI 94-LETNICI
Vsako leto se ob tovarniškem prazniku pomerijo sodelavci tudi na športnem področju. Tekmovanja trajajo ves teden. Panoge tekmovanja skušamo prilagoditi željam naših delavcev in tako smo letos tekmovali v kegljanju, šahu, streljanju, namiznem tenisu, balinanju in nogometu. Odziv je bil boljši kot nekaj prejšnjih let, vendar si v bodoče želimo še več udeležbe.
Skupno je nastopilo 63 udeležencev, nekateri v večih panogah, sicer pa je sodelovalo v posameznih panogah: šah — 8, namizni tenis — 12, kegljanje — 17, streljanje — 26, balinanje — 30 (10 ekip), in nogomet 30 (4 ekipe) udeležencev.
Letos se je tekmovanja udeležilo tudi 5 deklet in žena:
Rezultati: KEGLJANJE — moški
1 Jani Mladenič -	428
kegljev, 2. Janko Kos — 418, 3. Franc Žnidar — 418, 4. Toni Kos — 412, 5. Bojan Tišler - 407, 6. Jože Nejed-ly — 397, 7. Jože Vizlar — 390, 8. Janez Hauptman — 383, 9. Hinko Celestina — 382, 10. Jože Rink — 360, 11.
Alojz Glušič - 358, 12. Emil Lapornik — 349, 13. Dojčin Brankovič — 332, 14. Egon Vovk — 321, 15. Smajo Safič
- 179
Ženske
1. Barbara Nejedly — 104
keglje, 2. Mimi Tišler — 79.
STRELJANJE
Moški
1. Jani Mladenič — 76 krogov, 2. Jože Nejedly — 74, 3. Rudi Zupan — 66, 4. Jože Borštnar —	64,	5. Egon
Vovk -	64,	6. Branko
Bizjak —	60,	7. Hinko
Celestina —	60, 8. Janez
Hauptman — 59, 9. Franc Žnidar —	59,	10. Jože
Strmljan — 58, 11. Bogdan Bučar —	58,	12. Smajo
Kegljanja seje udeležilo 17 tekmovalcev — od tega tudi dve ženi.
ŠAH
1. Hamdija Sistek —	7
točk, 2. Jože Rink — 6 točk, 3. Emil Lapornik — 5, 4. Ferid Seferovič — 3 1/2, 5. Alojz Glušič - 2 1/2, 6. Janko Kos — 2, 7. Miro Dobravec — 2, 8. Stane Tomše — 0.
Zmagovalec šahovskega turnirja Hamdija Sistek (na levi) men moči z Jankom Kosom. Sodnik je Rado Lešnik.
1. Franc Stopar -	1. Ženske
mesto, 2. Veno Pajer — 2, 3. ■
Franc Žnidar - 3, 4. Jože 1. Barbara Nejedly - ' Nejedly - 4, 5. Smajo Safič mesto, 2. Janja Stopar - 2
Mesto
1.
2-4
2-4
2-4
Ime in priimek
Babša Nejedly Mimi Tišler Greti Urbanija Janja Stopar Viki Marolt
Keglanje
12
Nam.tenis
Streljanje
15
»5
12
lZ
12
9
BALINANJE

80 b‘li natančni.
balinišče pred ribiškim domom. Balinalo je kar 10 ekip, to je 30 udeležencev. Tekmovanje
seJe zavleklo do 22. ure.
L
2.
3.
5.
6.
7 -a 7 -e 9.
10-U
10-11
12.
12-1)
I2-I5
U.
15-90
15-20
15-20
15-20
15-20
15-9o
Ia* in priiaek	Šah	Keglanje	Haa.tenis	Balinanje	Streljanje	Nogomet	SKUPAJ	NOGOMET
Iv«n Hladenič Joi* "ejedly	-	15	-	*	15		41	1. Mesto: remont PP; 2.
^il Lapornik	9	0	*	5		15	33	mesto: sukalnica; 3. mesto:
	-	0	3	6	6	15	32	elektromehanična delavni-
^•nc Žnidar				3	l	5	28	ca, skupne službe; 4. mesto:
^lao Rupnik ^•nci Mešič	-	-		12 12		15 15	27 27	predpredilnica. Najboljši strelec: Zlatko
		*		4		10	21	Žlabravec
				6			31	
J«i. Rink						1	19	
P.>r			1?			5	17	Z
"•rjan Kokalj						15	17	
*•=• Senic. ''•.c Škoberne	-	-	-	15	-	1	16 15	Največ zaslug za dobro
Miro Bučar R*do Pregelj Je"i Savinšek	-	-	-	15	-	15	15	organizacijo vseh tekmo-
								vanj ima Egon Vovk — (za
^anc Stopar Marjan Juvančič	-	-	15	-	-	15	15 15	zapisnikarsko mizo).
komhi8tavi!i smo tudi vratni red dvajsetih najboljših v •fiovii ,nac?l'- d>r' tem je lahko imel več uspeha tisti, ki je tek-T ,LVeČlh.Pan°Kah >
rne,to°_Tali smo: *■ mesto — IS točk, 2. mesto — 12 točk, 3. 5 točk točk, 4. mesto — 7 točk, 5. mesto — 6 točk, 6. mesto — točki in ' ,neRt° — 4 točke, 8. mesto — 3 točke, 9. mesto — 2 - *<>• mesto - l točka.
Vsi udeleženci so izrazili željo, da hi bilo takih srečanj še več - marljivi organizatorji pa si želijo, da bi bila udeležba še številnejša — posebno velja to za nežni spol, saj so letos predstavljale le 1/12 vseh udeležencev, čeprav je v naši tovarni zaposlenih 3/4 žensk.
Moški
1. mesto: Franc Škoberne, Nace Senica, Miro Bučar; 2. mesto:	Dušan Rupnik,
Franc Mešič, Janko Kos; 3. mesto: Boris Zupančič, Janez Savinšek, Mirko Dobravec:	4. mesto: Lado Mešič,
Jože Nejedlv, Marjan Kotar;
5.	mesto:	Hamdija Šistek,
Boris Komotar, Egon Vovk; 6. mesto:	Tone Rozina, Jože
Rink, Emil Lapornik; 7. mesto:	Vinko Fornazarič, Jani
Mladenič, Toni Kos; 8. mesto: Franc Žnidar, Boris Okorn, Tine Lambergar; 9. mesto: Levko Jelnikar, Janez Konjar, Janez Hauptman; 10. mesto: Hinko Celestina, Edi Gril. Albin Ankon.
Predilnica Litija je na Kidričevi ulici št. 1
Z odlokom skupščine občine Litija, približno izpred dveh let, o preimenovanju nekaterih ulic v Litiji, je tudi naša delovna organizacija dobila nov naslov. Namesto Predilniške 15, je novi naslov Kidričeva 1.
Upamo, da tudi za tovarno ne bo ostalo samo pri sklepu, kot pri ostalih hišah na tej ulici. Napisna tabla, da je to Kidričeva ulica visi le na prvi in zadnji hiši te ulice, večina vmesnih hiš pa nosi še vedno tablice z naslovi Cesta zasavskega bataljona. Tako se stanovalci te ulice sprašujejo, katero ime ulice in hišno številko naj uporabljajo. Še bolj pa to moti tujce, in nemara tudi poštarje, ki iščejo prebivalce na teh naslovih. Majhna nerednost, kaj hočemo.
M.K.
X.---------------------------------------- J
KONEC DOBER -VSE DOBRO
To je sicer lep pregovor in z njim bi tudi zaključili sindikalne športne igre ob 94-letnici predilnice Litija. Dobili smo prvake posameznih disciplin, jim podelili zaslužena priznanja, kolektiv predilnice pa sproti obveščali o rezultatih. Boljše predstave sindikalnih iger si težko zamislimo, zato zakjučimo, da so bile tudi te izpeljane dobro in v zadovoljstvo vseh, tudi uspešne.
Samo, če pogledamo »za kulise« te predstave, smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Zakaj? V tako veliki delovni organizaciji kot je naša bi z malo truda in volje lahko govorili o zares izredno uspelih sindikalnih igrah. Prva napaka je že pri samem vodstvu teh iger. Za enotedenska tekmovanja smo si odtrgali le eno uro časa za organiziranje in priprave. To je toliko, da smo se le površno dogovorili, kdo ho kaj in kje vodil oz. rezerviral mesto tekmovanja. Ko pa je prišlo do samega tekmovanja, pa ni bilo jasno niti to. kako bomo tekmovali. Prišlo je do nekih nesoglasij in spornih trenutkov pri namiznem tenisu, kegljanju. nogometu in še posebno pri balinanju.
Poglavje za sebe'so bile diplome in medalje. Diplome smo kupili, če se lahko tako izrazim »pet minut do dvanaj-
stih« in v tem stilu tudi pisane. Samo v znanje: kakšne in kdaj se bodo rabile je bilo znano že tri tedne prej in da mora biti v kolektivu le-teh kakih 500 komadov tudi. Tudi samo podeljevanje priznanj ni bilo najbolj pohvalno, saj se je vršilo po samem tekmovanju, ko so na bojišču bili le še tisti, kateri so jih prejeli. Igre pa so bile tovarniške. Naj povem tudi to. da smo bili v tako podeljevanje prisiljeni, saj sindikat nima toliko denarja, da bi lahko organizirali skupen zakjuček. In tudi iz stabilizacijskega vidika ne bi bilo najbolj prav.
Zadnje, kar pa je najbolj boleče, je zastopstvo žensk v igrah. Ta je katastrofalno slaba, saj je bilo le pet tekmovalk. Od teh petih, pa so bile tri poklicane bolj na silo, da ne osmešimo kolektiva. Kar ne morem verjeti, da je naš kolektiv pretežno ženski. Ali je morda krivda ta, da je velik del teh sodelavk iz južnih republik. Ne glede na to. tudi one so člani kolektiva in bi bilo zaželeno, da se v športni smeri malo bolj prebude.
Kljub vsemu napisanemu, bi se vsem, ki so imeli karkoli pri sodelovanju organizacije in tekmovanja, rad zahvalil za pomoč, še posebno Danilu Cvetežarju za izredno lepo informativno tablo.
Egon Vovk
BESEDA NI KONJ
Vprašanja
delavcev in odgovora
VIDIC SILVESTRA je letos letovala v Novigradu. Zaradi tehtnega razloga je morala letovanje prekiniti en dan prej. Upravniku počitniškega doma je vrnila bloke za hrano v vrednosti 490 din. Za bloke je ob odhodu dobila suho hrano in sicer 3 konzerve sardin, 3 doručke, 1 škatlo sira Zdenka, 6 med o v, 4 kose kruha in 1 PVC vrečko. Ko je primerjala ceno teh artiklov v trgovini je ugotovila, da skupaj stanejo 122,39 din. Zanima jo, kani je šla razlika v znesku 367,61 din. Zdi se ji, da je hi la na koncu počitnic ogoljufana.
ODGOVOR:	Ceno eno- vanje čistoče. Ti stroški
dnevnega bivanja v počit- predstavljajo, po planu za niškem domu oblikujeta leto 1980, 49,5 % vseh stro-dve skupini stroškov. Prva škov ali 104 din dnevno na skupina predstavlja stro- penzion. Druga skupina ške osnovnega materiala stroškov so stroški vzdrže-kot so hrana, elektrika, vo- vanja, ki predstavljajo da, plm, material za vzdrže- 50,5 % vseh stroškov ali
dnevno 106 din na penzion. Skupni planski stroški za en penzion znašajo 210 din. Razliko med dejansko ceno in ceno ki jo plačajo delavci krije delovna organizacija. Pričakovati je treba, da bodo dejanski stroški penziona po zaključnem računu precej višji zaradi znanih podražitev, deloma pa tudi zaradi nepopolne zasedenosti počitniškega doma.
Zaradi enostavnejšega obračuna pri ceni penziona obe višini stroškov nista ločena, zato pri blokih, ki jih dobimo za hrano, plačamo tudi ležišče, čeprav je celoten penzion razdeljen tako, da je cena zajtrka 28 din, kosilo 70 din in večrja 42 din (cena za penzion odraslih v sezoni). Vsak delavec lahko dobi namesto toplega obroka tudi suho hrano če to želi. To se večkrat zgodi, ker se delavci udeležujejo celodnevnih izletov, ali pa se ves dan kopajo izven počitniškega doma. Zaradi manj vrednega suhega obroka do sedaj ni bilo pritožb.
Prejšnje leto se je dogajalo, da so se delavci prijavili za letovanje, potem pa so se tik pred odhodom premislili. S tem so onemogočili letovanje drugim, hišice pa so ostale prazne, ker v zadnjem trenutku ni bilo mogoče dobiti nadomestila.
Takšnim delavcem bi lahko po zakonu obračunali pplo-vico penziona ne glede na to, da niso letovali, ker je z njihovim ravnanjem nastajala delovni organizaciji škoda, poleg tega pa se je širilo	nezadovoljstvo.
Takšnega postopka nismo uporabili. Ker pa smo hoteli ta pojav le nekako preprečiti, je delavski svet na seji 3. aprila 1980 sprejel sklep, da mora delavec pri prijavi za letovanje vplačati 200 din na osebo kot akontacijo, ki je delavec ne bi dobil nazaj, če letovanje odpove. Ta sklep naj bi preprečil samevanje hišic in hkrati zagotovil delno nadomestilo nastale škode.
Podoben položaj imamo pri predčasni prekinitvi letovanja. Tudi v tem primeru delavec, ki si premisli in prekine letovanje, prepreči drugim da bi uporabili hiši-co, delovni organizaciji P® povzroči škodo s tem, da hv šica ostane prazna. Stroški vzdrževanja na ležišču s® namreč stalni in neodvisni od tega koliko so ležišča zasedena. Sklep delavske#® sveta se zato lahko uporab' tudi v tem primeru. Delavcu se v primeru prekinitve to vanja povrne razlika, k' presega 200 din na oseb0' kolikor znaša akontacija.
PRAVNA SLUŽBA
V zvezi z vprašanjem, ki je bilo postavljeno na uredniškem odboru Litijskega predilca glede nabave prikolice, hi pojasnila naslednje:
Na sindikalnih sestankih je bila večkrat izražena želja, da se nabavi še ena prikolica in postavi v katero naše zdravilišče, kjer je to dovoljeno in za katerega bi bilo največ zanimanja. Predlog smo podprli tudi člani konference sindikata in ga posredovali delavskemu svetu, ki je sprejel naslednji sklep:
— Komisija za letovanje in družbeno prehrano naj prouči možnost nabave prikolice ali garsonjere, v sodelovanju s sindikatom. Prikolica naj se postavi v eno od slovenskih zdravilišč.
Do realizacije tega sklep® bo verjetno prišlo v jesen'' tako da bi v prihodnji seZ®-ni že lahko letovali tudi ' zdravilišču.
Tudi med našimi upok®’ jenci vlada zanimanje za 1®' tovanje v zdravilišču, k® sem povzela iz razgovor®' na minulem srečanju up®" kojencev na Stavbah.
Glede spremembe krite® jev za pošiljanje naših <* lavcev na letovanje na str
ške
sindikata da
pa pr e®
gam, da vse nove predlog' KI SO ZELO ZAŽELEL:
ali
posredujete v svoji osnov |j organizaciji sindikata ® pa komisiji za oddih, k> ^ luje v okviru sindik®.f (predsednik komisije tov. lisjak Franc st.).
Ani Povš®
r
TRIM HODAČ
Ynedeljo, 12. 10. 1980, vsi na TRlM* START pred osnovno šolo Šmartno od 8. do 9. ure, cilj na Obolnem.
<----------------J
M 'N
Mladinske delovne akcije
Vsako leto smo se srečevali z istim problemom — kako zagotoviti sredstva za financiranje in udeležbo na mladinskih delovnih akcijah, zato smo na podlagi družbenega dogovora o organiziranju mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji ter na Podlagi programa Centra za mladinske delovne akcije pri OK 'SSMS Litija, že v začetku tega leta obravnavali osnutek in Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela in zagotavljanju Pogojev za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah v občini 'otija. SR Sloveniji in SFRJ. za leto 1980.
V naši delovni organizaciji smo resno pristopili k obravnavi predloga in občinski kon-orenci ZSMS Litija posredo-vali tudi pripombe, ki so jih upoštevali in vnesli v sam sporazum. Samoupravni spora-je podpisalo 29 udeleže-p'h podpisnikov, od skupno 39. z °d'Pisniki sporazuma se obve-štv°' da ^Md0 potrebna sred-,Va za izvedbo programa zoru že vali po 25 din letno na ovprečno zaposlenega delav-„ v Preteklem letu in za-„	določeno število bri-
D • ,rjev °z. brigadirk, seveda tek em ne sme h'ti moten po-V n °.8novne dejavnosti. Ker je nri„,1 deJovnj organizaciji za-
morah,h Več kot 500 liudi'
v "" .zagotoviti 3 mladince. lov ornisija za mladinske deje ae akcije pri 00 ZSMS PL difi sn° Pristopila k izbiri kan-l)r; ?v za mladinsko delovno hrj„ Mladinske delovne Udeleži 80 86 v letošnjem letu lovn! '' :1 mladinci naše de-kar v0r.6?nizacije (Ivan Žič-Ohnm er|da Kozarac in Joža Pridniar>' jV brigadi so bili Pašo 'a .lavni, tako da so
lePo zastopa^0 orRanizacii° ZatotovdiatiboJ	86 tež'e
st°volin, , ^ladmce za pro-mo delo v brigadi, kajti
tega nam ne bo dopuščal delovni proces. Zato bomo morali dodatno silo poiskati v naših štipendistih, kajti tudi omenjeni sporazum določa, da bomo morali pri zagotavljanju pogojev za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah izpolnjevati obveznost do oblikovanja mladinske delovne brigade iz Litije v večji meri iz vrst svojih štipendistov in praktikantov.
V Litiji je bilo v preteklosti vrsta uspelih delovnih akcij, litijske enote pa so tudi v republiškem in zveznem merilu na tem področju prejemale naj višja priznanja. S temi akcijami mladi želimo pomagati občanom, ki živijo na nerazvitih območjih naše občine, republike ali federacije. Obenem pa so te akcije tudi dragocena šola za naše lastno izobraževanje in kaljenje v trdne in tudi dovolj razgledane samoupravljale naše družbene skupnosti, zato se bodo v bodoče verjetno tudi naši štipendisti odločali in bodo namesto opravljanja obvezne prakse odšli v brigado, kajti tudi tam se lahko nauče marsikaj, kar bo vsem koristilo na nadaljni življenski poti. tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju.
Vlasta Grom
Prostovoljno delo v sukalnici
Vsi Vem,x j . •	,	_ .
j* 1®?°8n >
l°vna
težko in tudi naša težke"11 <>rKanizacija je v ložaju J>0sP°darskem po-tehe nir"V1r 80 flrage. Primerjal ,zdelk°v pa v
^ 'n wA,Cenami sur<)-Veliko ‘ roškl Proizvodnje
v °ral v HT' Zato hi
vati \ak delavec z-acijj' '°J delež
prispe
stabili-
aosC kK|wdv'Ku produktiv-^1(>vnegn	izkoristku
'^u p0 | časa: k varčnej-
L m<>ram Vdn'U" Zavedati
S»a	da je naša de-
Sa lasinfo012?1"'^ druž-*rUib» 7-aupala= io
nam jo je
v uprav-smo za odgovoren
'Janje
odgov Zato
vdorni,
ak delavec ^vuren Je
’ ne pa samo
njo
vodstvo delovne organizacije. Vse kar naredimo, naredimo sebi, zato je nujno potrebno da se končno zavedamo, da moramo z njo ravnati kot s svojo imovino.
Vse družbeno politične organizacije Predilnice bodo morale prispevati svoj delež, tako tudi mladinska organizacija. Na pobudo našega mladinca Ivana Žičkarja, smo v povezavi z vodstvom proizvodnega sektorja organizirali v soboto, 13. septembra prostovoljno delo v sukalnici na avtomatskih previjalnih strojih, kajti le na teh strojih lahko delo opravljamo, hrez daljše priučitve in brez
drugega predhodnega znanja. Po težkem iskanju smo komaj naprosili 29 mladincev, da so bili pripravljeni za 6 urno udarniško delo v sukalnici. Ko sem zbirala prostovoljce sem imela občutek, kot da jih prosim za delo, ki bo le meni v korist. Toda kje ste ostali mladinci? V naši delovni organizaciji nas je okrog 350. Kje je vaša zavest, kje odgovornost in na koncu tudi dolžnost do NAŠE delovne organizacije? Vedno eni in isti, vedno enaki izgovori. Morda bi morali na našo zavest vplivati tudi naši starejši sodelavci, s svojimi vzgledi, s svojim ravnanjem. Postali smo veliki individualisti. Nismo pripravljeni narediti čisto nič, če nismo prepričani, da ne bo izkupiček prišel v naš žep. Seveda ne gre toliko kritike tistim, ki delajo v proizvodnji, za stroji in komaj čakajo konec tedna, da se odpočijejo. Mi, ki smo zaposleni v skupnih službah bi morali prispevati svoj delež, kajti vemo, da so naši delovni pogoji vseeno veliko boljši od tistih za stroji. Morda se s tem ne boste strinjali, toda vseeno poskusite in ne boste več dvomili. Toda žal, nikogar ne moreš prisiliti v prostovoljno delo, tako tudi nam ni uspelo pridobiti mladincev iz finančnega sektorja, razen ene izjeme, čepav je v finančnem sektorju veliko mladincev. Zakaj takšen odnos, še danes ne vem. Ze spomladi smo organizirali prostovoljno delo mladincev, toda v noči iz sobote na nedeljo. Takrat sem bila prepričana, da je le to edina ovira. Toda danes ne vem, zakaj se niso odzvali, morda se bojijo, da bi se razvrednotilo njihovo delo, kot je bilo že slišati, morda ...
Tudi delavke v sukalnici, so se rade odzvale in kljub težkemu tedniku bile pripravljene, da bodo sodelovale s svojimi inštukcijami v tej akciji. Prepričana sem, da brez njih, tudi ta akcija ne bi uspela. Sodelovale pa so Ana Renko, Ivanka Zupan, Marija Mandelj, Ana Haupt-
man, Joža Zupan, Zvonka Juvan, Leopold Lavrih in Franc Kralj. Tudi obratovodja Leon Škrbina in mojster v sukalnici Franc Boldin, sta se udel-žila te akcije.
Mladinci, ki so prostovoljno delali pa so: Mirko Dolinšek, Brane Lesjak, Andrej Štritof, Ljubo Razpotnik, Jože Strm-ljan, Ivan Žičkar, Borut Komotar, Emil Pajtler, Mojca Stritar, Lidija Skubic, Igor Pirš, Zlato Žlabrovec, Nada Gavrič, Stojana Stojanovič, Fe-rid Seferovič, Karli Komotar, Franc Mali, Vera Grom, Magda Šraj, Andrej Krhlikar in Vlasta Grom, 7 mladincev pa je neodgovorno podpisalo, da se bodo prostovoljnega dela udeležili, vendar jih ni bilo.
V 6 urah je bilo na 10 avtomatih narejeno 3680 kilogramov, torej upam, da smo le prispevali majhen delež k stabilizaciji. Ker smo člani mladinske organizacije dokaj mladi in neizkušeni, bi bilo prav, da hi pobude za podobne akcije dobili tudi od naših starejših sodelavcev, ki so bolj izkušeni.
V. G.
(	'—^
ZA ŠOFERJE
Marsikateri voznik-šofer verjetno ne ve, da stara vozniška dovoljenja, sestavljena iz treh delov, veljajo samo še do konca letošnjega leta.
Kdor ima še staro vozniško dovoljenje, je vsekakor sedaj pravi čas, da ga zamenja.
Nova vozniška dovoljenja izdaja skupščina občine, oddelek za notranje zadeve. Za izdajo novega morate predložiti staro vozniško dovoljenje, dve fotografiji formata 3,5 x 4,5 cm, osebno izkaznico in 50 dinarjev.	M.J.
V________
Nov dopisnik, čeprav- ni član naše delovne organizacije, vendar dela — točneje čuva naše premoženje. Varnostnik Joviča Maletič je za nas napisal kratek sestavek, da bi nas seznanil, kako oni doživljajo sodelovanje z nami in da si želijo predvsem prijateljskih odnosov.
ODNOSI
Tek Sto se počelo daniti varnostnik ispi kafu. Stisnu dugme i velika vrata počeše klizati po Sinji, sve dok se do kraja ne otvoriše. Sve?. veter donosi glasove radnika, ko ji žure na rad. Poneki malo za-
stane, da hi se naSalio s varnostnikom. Varnostnik koji poslije duge noči ima teške oči, bori se da hi se nasmijao, da ne primijete, da je umora n. Dodajuči ključe i dalje postna tra čile i odmorne rad-nike, koji se spre maju započe-ti novi posao. Medu radnicima se poznaj u j edino umorne majke, k oje m o raju noču da se dižu, da bi nahranile i pokrile svoju malu djecu.
Majke koje zadnjeg momenta stižu na rad, pre nego Sto udu na kapiju pogledaju na sat.
Kad vide, da nisu zakasnile, okrenu se k varnostniku in pozdrave ga. Zatim brzim korakom nastavijaju put, da bi sustigle svoje drugarice koje su več počele s radom. Nakon kratkog vremena na kapiju stižu radnici koji su dobili
AAAAA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA A AA AAAAAAAAAAAAAAAAAA^A-A
-tr-t*
■fr*
-ti*
-trtr
■Ct<t -trt*
•fr-fr frfr
n ■■■.
frfr
frfr
frfr -
frfr
frfr
frfr
frfr
frfr
frfr
frfr
frfr
frfr
frfr v
frfr .
•d-d ,
■d-d
•d-d
frfr ..
frfr
dd .
dd ..
dd
d d
dd
dd -
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd •
dd ,
dd .
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
dd
AAA

■ ■ ;
AAAAAAAAA '	‘ -AAAA*
»fr


PRIMKRAN VOJNIK
DRAGI DROGOVI,
VOJNIK 1
, v
JERINA 1MARTIJN
ČLAN VAŠEG KOLEKTIVA ZASLUŽENO JE OOBIO VISOKO VOJNIČKO PRIZNANJE ZNAČKU ..PRIMERAM VOJNIK" ZA ODLIČAN USPEH U VOJNOSTRUČNOJ OBUCI. IDEJNO-POLITIČKOM OBRAZOVANJU ; l VASPITANJU. PRIMERNO I SAVESNO IZVRŠAVANJE VOJNIČKIH DUŽNOSTI. USPEŠNO SPROVODENJE U ‘ ŽIVOT MERA BEZBEDNOSTI l SAMOŽAŠTITE. • MARLJIVO UČEŠČE U VANNASTAVNIM AKTIVNOSTIMA. RAZVIJANJE DRUGARSTVA i JAČANJE BRATSTVA I JEDINSTVA U
,:yršrn^\ vA-VN/Vv:;'.
VOJNOM KOLEKTIVU.
XT,V1' ..	v.;	;	, V, V ■ V Z
BUDITE PONOSNI TAKV1M UZORNIM ČLANOM VAŠEG KOLEKTIVA. SPOSOBNIM I ODLUČNIM BRANIOCEM SOCIJALISTIČKE SAMOUPRAVNE ZAJEDNICE.
■ Vi —- v . -	•■■■	■
Kap. boj. b
Tolaci Bojan
frfr frfr frfr frfr frfr frfr frfr frfr frfr frfr
frAAAA-AAAAAAA-AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA-A-AA-AAA^AA-AAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAAAAAATfrAAAAAAAAAAA-fr AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
smjenu. Napravi se dug red, ali ne za dugo, samo dok varnostnik ponovo otvori kapiju.
MaSuči rukom u znak pozdrava, radnici od laze svojim kučama. .ledina razlika izme-du radnika predi on ice i varnostnika je u torne. Sto varnostnik ima uniformu sa ozna-kom »VARNOST«.
Drugarski odnosi ostaju isti. Radnici predionice dobro su shvatili, da varnostnici rado razgovaraju i šale se s radnica-ma.
Mi varnostnici nismo postavljeni samo zbog radnika nego i zbog s vi h nepoželjnih namjernika koji bi željeli pri-stupiti u tvornicu. Mi spreča-vamo i eventualne požare koji uništavaju društvenu imovi-nu, koju svi stečemo. Tako svi radnici pomaže i čuvaju svoju s trudom stečenu tvornicu. U n j oj radnici i d ječa radnika mogu zaraditi svoj svakodnev-ni hleb.
Varnostnik:
Joviča Maletič
Strokovna ekskurzija članov IG D v Tržič
V nedeljo, 7. 9. 1980 se je 33 članov našega G. D. udeležilo strokovne ekskurzije v sorodno delovno organizacijo »Bombažno predilnoco Tržič«. Pričakali in sprejeli so nas predstavniki IGD-BPT s katerimi smo imeli razgovor in izmenjali mnenja a področja preventivne protipožarne varnosti. Dogovorili smo se za Se tesnejše sodelovanje obeh društev, tako na delovnem, kot tudi na tekmovalnem področju. Po končanih razgovorih so nam tržiški tovariši razkazali Tržič in Šuštarski sejem, nakar sm<> obiskali spomenik žrtvam fašizma na Podljubelju. Tu je bila v letih 1941 — 45 podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen.
Gornjo vest je s fotografskim aparatom dopolnil naš sodelavec Ferid Seferovič. Tokrat prvič objavlja svoje fotografije, in smo ga uvrstili med nove sodelavce — dopisnike.
Na prvi fotografiji udeleženci ekskurzije pred spomenikom na Podljubelju, druga fotografija pa je dokaz, da je tudi n» strokovnih ekskurzijah lahko prijetno, še posebno če za to poskrbi harmonikarski trio. (Od leve proti desni) Milan Slapničar, Tone Poglajen in Jože Kirn.
Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.