QlSSjom ^and {-'/icSuce..* NO. 172 /Iiheriska Domovina v- r. if\n- IM l AMAiiAOi: ONI V b«rvmg Chicago,. Milwaukee, Waukegan, Duluth. Joliet, San Francisco MORNING N€WSPAP£R AICAN IN SPIRIT • 10032 IN ^anguagc ONLY Serving Chicago,.Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLGV€tylAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 24, 1974 LETO LXXVL — VOL. LXXVI Vodniki evropskih KP se bodo zbrali 1975 v Vzhodnem Berlinu' Predstavniki k o munističnih partij iz vse Evrope so se dogovorili v Varšavi za sestanek vodnikov KP prihodnje leto v Vzhodnem Berlinu. VARŠAVA, Polj. — Zastopniki Komunističnih partij iz vse Evrope z izjemo Albanije, Nizozemske in Islandije so po dveh dneh posvetovanj tu pretekli teden odločili, da se bodo sestali vodniki evropskih komunističnih partij v Vzhodem Berlinu, če le možno, pred sredino prihodnjega leta. Po vsem. sodeč so se odločili proti sklicanju svetovnega komunističnega kongresa, ki bi ga rada Moskva, da bi na njem izobčila sedanjo Kitajsko Komunistično partijo iz svetovnega komunističnega občestva. Predstavniki KP Italije in ZK Jugoslavije so pristali na u-deležbo evropske komunistične konference pod pogojem, da jo KP Sovjetske zveze ne bo skušala izkoristiti , za kak nastop proti Komunistični partiji LR Kitajske. Član zastopstva ZK Jugoslavije A. Grlikov je dejal, da “ni bilo pogojev za sestanek svetovnega komunističnega kongresa”. Romunski zastopniki S. Andrei je poudarjal potrebo po enakosti med komunističnimi partijami, neoziraje se na njihovo moč in število članstva. Jugoslavija in Romunija sta bili na tej pripravljalni konferenci v Varšavi zastopani, med tem ko sta na evropski konferenci KP aprila 1967 v ČSR u-deležbo odklonili. Novi grobovi Marie Kogoy V torek je umrla v Cleveland Glinici Marie Kogoy s 700 Judie Drive, Cleveland, roj. Kalsic v j Clevelandu, žena Augusta, mati Janice Ilenda (Md.), stara mati Christoferja, Petra, Gregory j a in Paula, sestra Josepha (Puerto Rico), Christine Glavan, A-dolphe Brezovar in pok. Julie Glavan. Bila je članica ADZ št. 40, ABZ št. 180 (njena prva predsednica). Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v soboto‘oib 9. dopoldne,'v cer- FORDOV KOORDINATOR — kdv sv. Vida ob 9.30, nato na Donald Rumsfeld je zavzel v Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. ¥ Zahodni Nemčiji napovedujejo m 1975 milijon brezposelnih Evropska gospodarska skspaosi bo janš^a $3 bilijone posojila LUXEMBURG. — Finančni ministri držav Evropske gospodarske skupnosti so se dogovorili, da naj ta skupno najame 3 bilijone dolarjev posojila pri državah izvoznicah olja v pomoč svojih članic, ki bi zašle v stisko zaradi uvoza olja. Sredstva posojila, ki naj velja' za 5 let, bodo na razpolago po predhodnem odobren ju vsakega slučaja posebej po 9 finančnih ministrih samo za kritje pri-manjkljaja' v zunanji plačilni bilanci, nikakor pa ne za kritje primanjkljajev v vladnih proračunih posameznih 'držav članic. Ko bo sporazum finančnih ministrov potrjen od posameznih držav, pričakujejo, da bo Italija prva, ki se bo poelužila možnosti dobiti posojilo po tej poti. Brezposelnost bo zadela zlasti tiste, ki so prišli na delo iz dragih držav, med katerimi je tudi okoli 700,000 Jugoslovanov. BONN, ZRN. — Štiri študije o gospodarskem položaju v Zvezni republiki Nemčiji, objavljene ta teden, so prišle do zaključka, da je treba računati z gospodarskim zastojem, ki bo povečal število brezposelnih na okoli en milijon. Ker je v Zvezni, republiki o-koli dveh,milijonov tujih delavcev, bodo-brez dvoma v prvi vrsti prizadeti ti, kajti domačini bodo imeli povsod prednost. Med tujimi delavci — “Gast-arbeiter” jih imenujejo — je v Nemčiji tudi blizu tri četrt milijona Jugoslovanov, od tega o-koli 60,000 Slovencev. Večina Slovencev, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji, je tam že več let in zato upa, da bo ohranila svojo paposlitev tudi tekom zastoja. Beli hiši mesto A. Haiga, pa z nekaj manj nadzora in centralizma, zato je tudi svoje mesto označil skromnejše za “’koordinatorja” namesto za “načelnika štaba”, kot so splošno označevali gen. A. Haiga v času predsedovanja R. Nixona. Cernu ne ril za olje! Sen. McGovern še ni izgubil veselja za predsedniško kandidaturo WASHINGTON, D.C. - Eden od prijateljev sen. G. McGover-na je dejal, da bo ta natdrskih volitvah: mesec odločno zmaga, spet med demokratskimi p r e dsedniškim: kandidati leta 1976. Senatorjevi prijatelji pripovedujejo, da McGovern kljub Ko so Iran in arabske države podražile cene olja, ZDA prodajajo njim riž celo po znižanih cenah. CHICAGO, 111. — Pretekli teden je “Chicago Tribune” prinesel; sestavek, v katerem navaja, da prodajajo ZDA Iranu riž po znižani ceni, četudi je- Iran glavni pobudnik početvorjenja cen olja koncem lanskega leta. Nekdo predlaga, čemu ne bi ZDA Iranu in arabskim državam,, ki so nagnale cene olja tako visoko, enako visoko navile cene riža. Iz sestavka je razvidno, da kupi Iran običajno v ZDA 35,000 do 45,000 ton riža letno, pa je letos nakup povečal na 200,000 ton, ker je bila v-Iranu slaba letina. Lani je Iran plačal za riž po $725 za tono, letos pa ga dobil pa $420 za tono. Iran običajno kupuje riž na Tajskem, toda ker je letos tam cena izredno visoka, ga je prišel kupit v ZDA, kjer je bila letina riža dobra in je cena zato ugodnejša. Savdska Arabija kupi letno običajno 50,000 do 75,000 ton riža, letos ga je pa kupila 90,000 ton. Seveda tudi po običajnih cenah. Obsežne prodaje riža v tujino so pognale temu ceno do-če pri se-j ma navzgor. Lani septembra je prihodnji bil funt 29 centov, letos je pa 48 centov! Draginja prva skrb Gallupovo povpraševanje je pokazalo, da smatra 81% ljudi v deželi draginjo kot najvažnejše vprašanje. PRINCETON, N.J. — Rastoča draginja, ki potiska življenjske stroške stalno navzgor, je postala naj večja briga in skrb ljudi v naši deželi, kot je seveda tudi drugod po svetu. Gallup je pri svojem povpraševanju ljudskega mnenja in razpoloženja dognal, da vidi v rastoči draginji 81 ‘/i ljudi najvažnejše in najnujnejše vprašanje. Od povprašanih jih je 63% izjavilo, da smatrajo demokrate za sposobnejše in bolj zavzete za rešitev tega vprašanja, in le 37%, ki priznavajo prednost v tem pogledu republikancem. Tc je brez dvoma posledica Nixo-nove vlade in sedanjega programa boja proti draginji, ki ga je objavil predsednik Ford. Nihče ne verjame dosti činkovitost. Gallup je ugotovil, da še nik-j ski”, kar pa je ta zanikal, pa na-dar od konca druge svetovne to odvetniku povedal, da bo vojne niso bili demokrati pred “razprava potekala na njegov in kongresnimi volitvami, pred ka- j ne odvetnikov način”. Spor med sodnikom Sirico in OSTER NASTOP PRi SODNI RAZPRAVI 0JTATERGATE Odvetnik R. Haldemana John J. Wilson je očital zveznemu sodniku “očitno enostranost” tekom zasliševanja priče Johna Deana. — Henry S. Ruth imenovan za novega posebnega tožilca. — Nixon zopet v bolnišnici. 1 ii:iiir%i'iniii'iltiiiii iiDi irv i -wAy WASHINGTON, D.C. — Raz- prava o prikrivanju okoliščin vloma v Watergate junija 1972 pred zveznim sodnikom J. Sirico je bila včeraj prav ostra in živahna. Odvetnik R. Haldemana, enega md petih obtožencev, je pri zasliševanju in navzkrižnem spraševanju hotel omajati vero v glavno pričo Johna W. Deana. Pripravil ga je do tega, da je priznal razliko med svojim pričanjem pred posebnim senatnim odborom in med posnetkom razgovorov v Beli hiši, ki so bili prejšnje dni predvajani pri sami razpravi. Odvetnik njegovo u-j John J.'Wilson je očital sodniku J., Sirici, da je “očitno enostran- Odvetnik Johna Mitchella William G. Hundley je pripravil J. W. Deana, da je priznal, da je hotel zvrniti na J. Mitchella odgovornost za Watergate, “ker bi to rešilo vse druge v Beli hiši”, četudi ni imel za to nobenih do- j kazov. Priznal je tudi, da Mit-H chell ni nikdar iskal pri njem j kake pomoči za varovanje njega samega, ampak da je v tem pogledu govoril z njim le glede predsednika Nixona. Pričanje Johna W. Deana je bilo na ta način vsaj delno omajano, njegova verodostojnost spravljena v dvom. Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Rjak Steve Lokar, 21300 Wil-more Avenue, Euclid, Ohio, je dobil sporočilo, da mu je 5. oktobra 1974 v vasi Lakovec pri Ajdovščini umrla mati Marija Lokar, stara 82 let. Doma je zapustila sina Milana, tu pa poleg omenjenega še sina Slavka Lokarja in hčerko Almo Milic. Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi na igro— Slovenska šola pri Sv. Vidu povabila igralsko družino iz Toronta, da bo v nedeljo, 27. oktobra, popoldne ob treh podala v farni dvorani pri Sv. Vidu Bevkovo igro “Bedak Pavlek”. Vse rojake in rojakinje na to prireditev toplo vabi, gospodinje pa prosi, da bi za to priložnost darovale šoli kaj domačega peciva. Ameriške gospodarske možnosti v Jugoslaviji— Danes, 24. oktobra, popoldne ob štirih bo Ivan Bukovic, član terimi smo zdaj, tako daleč spredaj. Nič čudnega ni torej, če predsednik Ford poskuša položaj za svojo stranko rešiti s pozivi volivcem po vsejv deželi, naj ne dopustijo, da bi dosegli demokrati “diktaturo nad ZDA” s tem, da bi dosegli v Kongresu zanesljivo dvotretjinsko večine glasov v obeh zbornicab. To bi jim omogočilo preglasovanje vsakega predsednikovega veta! uničujočemu porazu leta 1972 ni jzgubil veselja do novega poskusa. Stradajoči zaprti pod stražo v taboriščih DAKA, Bang. — Policaj stoji pred vrati taborišča z naročilom, da ne sme pustiti nikogar ven, da ne bi odšli v mesto in demonstrirali ali začeli izgredov po cestah glavnega mesta zaradi pomanjkanja hrane, če že ne prav umiranja od lakote. Begunci, predvsem ženske z otroki, prihajajo proti glavnemu mestu v vedno večjem številu iz podeželja, da bi dobile hrano. Prihajajo z vlaki, z avtobusi in s čolni, kot je komu mogoče. Oblasti pobirajo te ljudi in jih trpajo v taborišča, kjer počasi umirajo od pomanjkanja. Od okoli 77 milijonov prebivalcev Bangladeša jih je vsaj 5 milijonov izpostavljenih lakoti. odvetnikom Wilsonom, ki sta oba stara preko 70 let in stara znanca s sodnih razprav, se je razvil iz očitka odvetnika sodniku, da ni “fair”. Sodnik je kazoč s prstom na odvetnika dejal ostro: “Zdaj poslušajte g. Wilson. Vijvjce jn me poznate mnogo let. Jaz sem prav tako zainteresiran poiskati resnico kot vi.” Ko je odvetnik Wilson, ki je poudaril, da hoče “biti vedno Nov posebni tožilec Leon Jaworski je kot posebni tožilec za Watergate zadeve od- .. stopil in je z današnjim dnem jugoslovanskega zveznega sveta njegove zadevne odgovornost!;1" "acelmjk P°d^Ta HranaPr0; , j -o , , . dukt, predaval v International Karier Pravnsnrmprrm rmmctvn i ’ r nec. Pravosodnemu tajništvu je predložil za naslednika Hen- j rvja S. Rutha, ki je bil njegov namestnik, kot je bil tudi preje namestnik odstavljenega Archi-balda Coxa. H. S. Ruth bo imel enake pr a- ! enako neodvisnost v Theater CSU Centra in World Education Centra na E. 22 St. in Euclid Avenue o “ameriških možnostih gospodarskega sodelovanja s podjetji v SFR Jugoslaviji”. Predavanje je pod pokro- spoštljiv do sodnika, vstrajal nadaljeval točno po sedanji poti dokler ne bo končano. , viteljstvom James J. Nance Col- , T T , . .i leSe °f Business Administration jo je imel L. Jaworski. Pravo- sodni tajnik ga bo mogel odsta- j ' .. ,j viti le s pristankom vodnikov i .S05*0'7 na Kongresa. Po sprejemu dolžno-j ve^r%suFord°m sti je izjavil, da bo svoje delo na svojem stališču glede Deana in posnetkov razgovorov v Beli hiši, je sodnik Sirica odločil: “Mi bomo to delali po mojem načinu, ne po vašem!” Odvetniku Wilsonu pa je v tej zvezi dejal: “Ne maram, da bi imeli neprimerno prednost pred komerkoli.” Ta je takoj protestiral. Sodnik Sirica je nato udaril po mizi: “Poslušajte zdaj samo eno minuto. Vi morate nehati govoriti, dokler jaz ne končam. Vi ne boste dokazovali tej poroti, da j e. ta človek šel pred senatni odbor in dal tam napačne podatke, če nočete pristati na predvajanje teh posnetkov ... Pustite predvajanje posnetkov.” Ko so vsi ostali odvetniki pristali na tp, da se del posnetkov ponovno predvaja, je sprejel to tudi Wilson. NOVI PORTUGALSKI PREDSEDNIK POUDARJA POMEN VEZI Z ZDA IN Z NATO Zmanjšanje obrestne mere NEW YORK, N.Y. — Ce bo Federalni bančni sistem nadaljeval s politiko povečanega denarnega obtoka, je verjetno, da bo obrestna mera prihodnji teden znižana od sedanjih 11.5% ha 11%. Vremenski prerok Martly cloudy Delno oblačno z možnostjo dežja, milo. Naj višja temperatura 62 F (16 C). LIZBONA, Port. — Predsednik republike Francisco da Costa Gomez, ki je nasledil odstopivšega gen. A. Spi-nolo, je po svojem povratku iz Združenih narodov, kjer je govoril pred glavno skupščino kot prvi predsednik Portugalske, in iz Washingtona, kjer se je razgovarjal s predsednikom ZDA Fordom in z državnim tajnikom Kissinger-jem, poudarjal, važnost vezi Portugalske z Združenimi državami Amerike in s Sever-no-atlantsko obramibno zvezo. Gen. Costa Gomez je v govoru pred ZN izjavil, da bo Portugalska nadaljevala razvoj v smeri demokracije doma in čim preje priznala neodvisnost svojim pokrajinam v Afriki. O svojih razgovorih v ZDA je dejal, da so bili “izredno važni” za Portugalsko, ker so odprli vrata pogajanjem, v katerih sta zainteresirani obe deželi, prav po- sebno Portugalska, ki bi rada dobila od ZA pomoč, kot jo želi in v obliki, ki jo želi. Portugalska je zaprosila za pomoč v zameno za petletno podaljšanje pogodbe z ZDA o uporabi Lajes letalskega oporišča na Azorih. Gomezov o-bisk v Washingtonu naj bi pomagal razčistiti negotovost in obojestransko nezaupanje, ki je nastalo zlasti po odstopu gen. Spinole kot predsednika Portugalske republike. Ta odstop je po vsem sodeč pomenil premik bolj proti levi in vzbudil v ZDA bojazen, da u-tegne ta preiti v komunistično diktaturo, pred katero je svaril gen. Spinola v govoru ob svojem odstopu. V Washingtonu so postali v zadnjem času precej negotovi glede bodočnosti ne le Portugalske in Italije, ampak tudi glede Španije in Grčije. Državni tajnik H. Kissinger je to bojazen sam nekajkrati javno izrazil. Sum o Potugal- ski se je povečal, ko je gen. Otelo de Carvalho, poveljnik vojaških sil v glavnem mestu Lizboni, javno napadel Osrednjo^obveščevalno službo ZDA in označil poleg nje tudi NATO za nevaren novi portugalski svobodi. Gen. Gomez je na letališču ob svojem povratku domov posebej poudaril važnost dobrih odnosov Portugalske z ZDA in nujno pbvezavo te z NATO že na temelju njenega zemlj episnega in strateškega položaja. Dejal je tudi, da je povezava Portugalske z NATO v skladu z “željami portugalskega ljudstva”. Predsednik republike gen. Costa Gomez je hil verjetno v svojih izjavah iskren, vprašanje je le, koliko moči ima, da se bo mogel po njih ravnati. Vojaško gibanje, na katerega čelo so ga postavili njegovi resnični vodniki, ga bo morda prav tako odvrglo, kot je gen. Spinolo, ko se ni hotel podati v celoti njihovi levičarski smeri. . Portugalski komunisti, ki so imeli koncem tedna po 50 letih svoj prvi zakoniti kongres, so' pokazali izredno u-mirjenost. Njihov vodnik Alvaro Cunhal je posebej poudaril, da Komunistična partija ne bo storila sedaj ničesar, kar bi oviralo predsednikove napore pri vodenju Portugalske v demokracijo. Izjava je namenjena portugalskemu javnemu mnenju, ko se država pripravlja na prve svobodne volitve v prihodnjem aprilu. Pri teh upajo komunisti pokazati svoje moč, ki verjetno nato ne bo ostala brez valiva tudi na portugalsko zunanjo politiko o kateri Alvaro Cunhal to'-krat ni spregovoril javno nobene besede. Splošno je znano, da je proti članstvu Portugalske v NATO in proti a-meriški letalski prisotnosti na Azorih. Ko je bil predsednik ZDA G. R. Ford povabljen v Cleveland, so računali, da bodo, kot v preteklosti, povabili in zbrali na večerjo po S500 za osebo okoli j 500 oseb, če ne več. Letos so jih i dobil le nekaj čez 260, torej ne-Ikako polovico običajnih gostov. Politični opazovalci trdijo, da je to znak nerazpoloženja do re-. publikancev v premožni plasti Clevelanda kot posledica Watergate zadev. Te ne bodo ostale brez vpliva na volitve prihodnji mesec. Nixon zopet v bolnišnici Javni tožilec kot obramba obtožencev v Watergate bi rada dobila R. Nixona za pričanje v sodni razpravi. Nixonov zdravnik je zadnjič izjavil, da ta ne bo sposoben za nobeno daljšo pot vsaj en mesec, lahko pa tudi več. Nixon je bil prepeljan domov v San Clemente. Sinoči so ga znova pripeljali v bolnišnice v Long Beach, ker | po vsem sodeč zdravila doma ni- ^ so delovala, kot so upali, da bodo. Kot znano sta nastala v | krvnem obtoku Nixona dva “za-J maska”, eden od njih v pljučih. I je bilo objavljeno, da bodo ZDA ZDA začno s Španijo razgovore o oporiščih WASHINGTON, D.C. — Tu S pomočjo zdravil so hoteli ta zamaška raztopiti ali vsaj preprečiti njuno rast. Po vsem sodeč bodo Nixona temeljito pregledali in nato odločili, ali bo ostal nekaj časa v bolnišnici ali pa se bo vrnil v San Clemente. Očitno njegovo zdravstveno stanje ni brez varnosti. 4. novembra 1974 začele razgovore s Španijo o obnovi pogodbe o ameriških letalskih in pomorskih oporiščih v Španiji. Sedanji dogovor poteče z avgustom 1975. ne- Zadnje vesti OTTAWA, Kan. — Kanada je objavila v torek nova odločila o vseljevanju, ki bodo to močno omejila, predvsem iz Azije, Afrike in Srednje Amerike. TAŠKENT, ZSSR. — Mihail Su-slov, znani ideolog Sovjetske Komunistične partije in član njenega politbiroja, je tod razlagal, da gospodarska kriza v zahodnem svetu pomaga tam krepiti komunistično gibanjo in njegove položaje. RABAT, Mar. — Tu se trudijo zunanji ministri s pripravim! za sestanek poglavarjev arabskih držav, ki se bo začel v soboto. Na njem naj bi določili stališča do novih pogajanj na Srednjem vzhodu in odločili, kdo naj govori v imenu palestinskih Arabcev. WASHINGTON, D.C. — Cene na drobno so v septembru po-rastle za 1.2% in potisnile in- deks na 151.9 od 100, kjer je bil leta 1967. MOSKVA, ZSSR. — Državni tajnik H. Kissinger je včeraj priletel sem, kjer ga je na letališču pričakal in sprejel zunanji minister A. Gromiko. Skušal bo doseči z ZSSR temeljni sporazum o omejitvi strateškega orožja, ko so razgovori o tem v Ženevi zastali, sodelovanje pri iskanju miru na Srednjem vzhodu, pa se dogovoril tudi o podrobnosti za sestanek predsednika Forda in vodnika ZSSR Brežnjeva v Vladivostoku 23.-24. novembra letos. BEOGRAD, SFRJ. — Tod je bil obsojen 74 let stari, bolehni Djuro Djurovič, medvojni sodelavec gen. Draže Mihailoviča, na pet let zapora zaradi “sovražnega pisanja” proti Jugoslaviji v tujini. Zagorka Stojanovic-Kojič, 49 let stara žena, je bila obsojena na 3 leta zapora, ker je D. Djuro-vicu njegove sestavke tipkala in mu jih pomagala spraviti v tujino. Ameriška Domovina =fc /vrvi * «/in!—iioivii > 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto ~ SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 172 Thursday, Oct. 24, 1974 Nepotrebna zmeda o slovenski zastavi V zamejstvu, posebno pa še v izseljeništvu se pojavljajo vedno znova spori o izobešanju slovenske zastave. Vzrok temu je pri enih brez dvoma nepoznanje in zmeda pojmov, pri drugih pa izrabljanje tega. Zadnji tak spor so imeli v preteklih tednih v Hamiltonu v Kanadi. Slovensko društvo “Bled” je -vabilo za 13. oktober na koncertno in plesno prireditev narodno-zabavnega ansambla “Zadovoljni Kranjci”, ki je prišel na gostovanje v Kanado na povabilo “Canadian-Slovene Group For Cultural Exchanges” v sodelovanju s Slovensko izseljeniško matico v Ljubljani, kot je stalo na vabilu, natisnjenem v Kočevju v Sloveniji, razposlanim rojakom v Hamiltonu in okolici. Ker so vabili na koncert v tujo dvorano, je društvo “Bled”'v posebnem letaku pojasnjevalo vzrok temu takole: Dragi prijatelji! Dovolite, da vam v tem vabilu dodamo tudi obrazložitev, zakaj za to prireditev ne uporabljamo slovenske dvorane in da se ne bi v naprej ponavljala vprašanja, kot so se v zadnjem primeru ob gostovanju “Dobrih znancev”. Vsi ansambli prihajajo iz Jugoslavije v Kanado, ker jih povabimo. Sem pridejo izključno z namenom, da nam prinesejo domačo glasbo in kulturo, ki je popolnoma brez vsakih političnih namenov. Ansambli ne nosijo ob prihodu s seboj nobenih zastav, kot si nekateri predstavljajo. Ako jih društvo, ki jih povabi hoče obesiti, jih naravno sme: ali to le tako zastavo, kakršna je današnja v Sloveniji, ne pa staro slovensko zastavo, ki jo slovenska vlada več ne priznava. Društvo “Bled” je za slovensko dvorano zaprosilo pod pogojem, da odstranijo staro slovensko zastavo za tisti večer, ko bo nastop “Zadovoljnih Kranjcev”, s čimer se farni odbor ni strinjal, z razlogom, da o tej situaciji ne more odločati sam; nakar je društvo “Bled” zaprosilo za izreden občni zbor, da bi zadevo lahko rešili farani. Ker pa farni odbor ni sklical te izredne seje in je s tem nam vsem bilo jasno, da se s to idejo ne strinjajo, smo bili primorani poiskati drugo dvorano .. Na povabilo na nastop “Zadovoljnih Kranjcev” in pojasnilo o vzrokih nastopa ansambla v tuji dvorani je bil objavljen drug slovenski letak z odgovorom na to pojasnilo “režimskih hlapcev Jugoslavije” in njihovi gonji proti slovenski zastavi. V njem je poudarjeno, da Slovenske izseljeniške matice ni bilo nikjer, ko so si Slovenci v Hamiltonu gradili svojo cerkev in dvorano, in da ti lahko brez nje izhajajo tudi sedaj. Kljub temu se nam zdi potrebno opozoriti na nekaj dejstev, ki jih zagovorniki in podporniki “nosilcev kulture iz Slovenije” previdno in dosledno skrivajo. Slovenska izseljeniška matica je organ komunističnega režima v Sloveniji in tega doma prav nič ne taji. Njena naloga je širiti propagando za ta režim med slovenskimi izseljenci, povezovati in podpirati tiste, ki so mu naklonjeni. Obiski kulturnih skupin med izseljenci, ki jih Izseljeniška matica prireja, služijo v prvi vrsti temu cilju. Če bi temu ne bilo tako, bi Slovenska izseljeniška matica brez dvoma iskala in lahko tudi našla pot k sodelovanju z vsemi ostalimi slovenskimi izseljenci in podpirala njihove kulturne napore! Doslej še nismo slišali, do bi ponudila na primer kaki slovenski- šoli v ZDA ali Kanadi svojo pomoč, brali smo le, da je pripravljena podpreti izhajanje čikaške “progresivne” dnevne “Prosvete”, če bi znova zašla v stisko in morala prenehati, kot je to storila za dva meseca v začetku letošnjega leta. Živimo v svobodi, ki omogoča tudi komunistom oznanjevanje njihovih naukov in — laži. Dolžnost vseh poštenih slovenskih ljudi, ki te laži slišijo, je na nje opozoriti in jih razkrivati. Treba je prav tako pokazati tudi na tiste, ki pri širjenju teh laži sodelujejo in se pri tem izdajajo za a-meriške, kanadske in slovenske domoljube in narodnjake. Večina teh ljudi, hvala Bogu, ni posebno razgledana in spretna, zato se naglo izda in pokaže nehote, kam “pes taco moli”. Človek le težko razume, da je slovenska narodna zastava nekaterim slovenskim ljudem v zamejstvu, še posebno pa v izseljeništvu, trn v peti. Modro-bela-rdeča zastava je slovenska narodna zastava od leta 1848 in splošno priznana povsod, kjer Slovenci žive. Za to so jo vedno priznavali tudi komunisti in jo verjetno tudi še sedaj, čeprav ne preveč na glas. Zato so na njo pripeli svojo petokrako rdečo zvezdo — simbol komunizma in komunistične revolucije, nastal v času boljševi-ške revolucije v Rusiji — in jo proglasili za uradno zastavo najprej svoje “Osvobodilne borbe”, nato pa svoje Socialistične republike Slovenije. Sle venska trobojnica s petokrako rdečo zvezdo je zastava SR Slovenije in samo te, ni pa slovenska narodna za- stava. Zato je napak, neprimerno in nekulturno, če kdo skuša to zastavo vsiljevati Slovencem v zamejstvu in v izseljeništvu. Njena raba mora biti praviloma omejena na SR Slovenijo in na njena uradna zastopstva izven nje. Med zamejskimi in izseljeniškimi Slovenci, ki so količkaj razgledani, za njo ni mesta pri njihovih narodnih in kulturnih nastopih ter prireditvah! Farni odbor pri slovenski cerkvi sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu je imel popolnoma prav, ko je odklonil zahtevo Društva “Bled” in še bolj, ko je odklonil v tej zvezi sklicanje izrednega občnega zbora. K trdni odločnosti mu je treba samo čestitati. Slovenci v svetu smo svobodni in ne iščemo in ne potrebujemo nobenih priznanj in nobenih dovoljenj vlade v Ljubljani. Tisti, ki taka dovoljenja iščejo in se po njih ravnajo, kažejo s tem jasno, kdo so in za koga delajo. Posebno porazno za nje je to, da o svoji lastni omejenosti in nestrpnosti smatrajo za enako omejene tudi svoje rojake! Največja revščina na svetu je duševna revščina, na tej so nekateri titovski gorečniki v tujini — tudi med nami — izredno bogati! H. M. jiDtiiitfiMcnminniiiiiMtiiimimutiiniiDiidiiiHiiikiimiiiHtiiMMiiuimMsiiiiim!! < i i - t~% r* c* ‘g-* jt 7f A Djr\ A 1 I BESEDA IZ NARODA H J Poročilo euclldskih reševale slovenske sole. V Torontu so prav iz solske mladine iipokojonoev | ustvarili Mladinski glas, dramat- _______ ! sko društvo mladih, ki prihaja EUCLID, O. — Sredi oktobra zdaj prvič v goste. Tem mladim 1974. Lepo vreme je privabilo ljudem igranje ni samo veselje, “Golden Agers” na balinišče in je tudi šola slovenskega jezika zatem na sejo. Seja je bila u-spešna. Vidi se, da se naše članstvo zaveda pomembnosti naših mesečnih sestankov. Sejo je vodil častni predsednik Krist štokel, ker je bil predsednik Joe Birk odsoten zaradi smrti svoje sestre Milke Filipič. Naš prvi podpredsednik John in lepe izgovorjave. In še rečem: otroci, ki igrajo, počasi sicer, toda gotovo pridejo ne samo do besed, ampak tudi do čustev, ki jih pisatelj v igri ali v knjigi odkriva z besedami. In to je neznanska vrednost za mladega človeka, posebno v tem času, ko je vse preračunano na materialne dobičke in mate- Gerl je še vedno na bolniški h- ^ sti. Želimo mu skorajšnjega po-.rialne vrednosti, vratka med nas in seveda ljube- i V nedeljo ob treh popoldne ga zdravja. Na federacijski seji upokojencev je bila sprejeta resolucija, da se apelira na ohajskega guvernerja Johna Gilligana, da se določi od 80 in pd milijonskega šolski dvorani pri Sv. Vidu bodo mladi gostje čakali. Za. mladino je vstop k igri prost, za odrasle pa je vstopnina $2.50. Kadar mlad človek čaka na starejšega, ker mu želi pokazati, kaj se je prebitka državne blagajne vsota bil naučil, je bridko', če je razo- nistre in poslance. Vojaški rok je služil delno v Sloveniji, ki je zanimivost zase; kako so ga prišli aretirat. Tisto doživetje 6. a-prila 1941, na Cvetno nedeljo, ko je Hitler napadel, bombardiral Belgrad, mu je ostalo neizbrisno v spominu. Potem pa križev pot v Hrvatsko, Nemčijo, kako si je s čudovitimi zaplet-Ijaji ohranil življenje. Končno je 1. I960 prišel v Ameriko. Začeti je bilo treba spet vse znova. Ker je bil priden in marljiv, je kupil hišo in si na 421 E. 160 St. uredil svoj dom. V njem so bili domačnost, red in čistoča, ki bi marsikateri gospo- Rev. Leon Kristanc: Spominčke na grob sobratu-rojaku i. STOCKTON, Kalif. — Iz Avstrije, Vzhodne Tirolske, sem prejel nepričakovano, žalostne sporočilo, da je v lienski bolnici 16. septembra 1974 umrl na posledicah težke kapi msgr. dr. Jože Jagodic. Dragemu rojaku in sobratu naj za trideseti dan na še sveži grob položim nekaj spominčic v slovo. Ob njegovi 70-letnici se ga je v imenu slovenske skupnosti spomnil v A-meriški Domovini z lepim in hvaležnim dopisom njegov za-dinji bile v vzor. Postrežljiv je Lpni iprijatelj iz Spittalskega ta-cbiskova-lcu nudil gostoljubje, prol Janez ;Sever_ In ob ki ga je znal on kot samec tako i njegovi zlati maši v juliju m2 spretno ustvariti. Zelo je ljubil^ ga je Ameriška Domovina cvetlice. Sadike raznovrstnih j sponmila z leipim sestavkom iz-rož je potem oddajal prijate-, p()d peresa dl. Ignacija Lavren- Ijem, ko jih je sam urejeval. ! Čiča, ki je jubilantu iskreno če-: Predvsem ga je odlikovala do-j brodelnost; le on in Bog vesta,!, kolikim je pomagal! dav- pokopljejo vse upe. Naredimo vse, da bo to upanje živelo naprej. Karel Mauser za Homestead Exemption kov upokojencem. .Klub društev Slovenskega doma na Recher Avenue je imel lep uspeh s kokošjo večerjo. Član Kuba, prof. Kennick, po-j ------o------ roča, do je poslal 126 resolucij gg£jj££JJ USSSlikl! V SnOllliil raznim senatorjem in kongres- j s r nikom. Na milijone starejših ljudi naši bankovec $20. Takoj, ko sem to presečenje odkril, sem se mu zahvalil. Upam, da je mojo zahvalo prejel, kajti par dni po Veliki noči ga je zadela kap. V zahvali sem mul naznanil, za kakšne namene sem dar porabil. Naj mu molitev teh^ ki so dar dobili, v večnosti pomnoži plačilo. Zelo je nas, ki smo ga poznali in spoštovali, pretresla vest, da ga je kap ohromila in mu vzela tisto, kar človeka najbolj zadene — da ne more več svojih misli z besedami izraziti. Kako mučno je njemu in obiskovalcu, da samo kretnje in oko povedo, da je zavest živa, pa jezik ohromel. Kako težke so mu morale biti ure osamelosti! Bog ve, ko-čaran. Včasih taka razočaranja I liko notranjih muk^ je njegova i stital v imenu “prijateljev in j znancev po vsem svetu”, ki so | kot begunci bili deležni njegove Naj pripomnim, da sem letos j sj?rbi) ko je 0b podpori sloven-za Veliko noč prejel od n j ega > gj-jp duhovnikov-beguncev or-prazniško voščilo. Nisem pogle-, ganizjraj dušno pastirstvo1 po dal, šele čez par dni sem našel, ] slovenskih taboriščih v Avstrija je v notranjosti karte bil jL Zato ju bom podpisani sku- EUCLID, O. -oktobra, je bila v V petek, 11. tem listu na- deželi trpi zaradi inflacije, i . , T •• -o -i . .. . . J. I znanj ena smrt Ignacija Resnika. ! ki je bil iz cerkve Marije Vne- Med tem, ko naš predsednik Ford priporoča, naj stisnemo pasove, nam on sam daje slab zgled. Kdo drugi pač trpi kot delavski stan? Mar tiste visoke glave, ki perejo sedaj vso u-mazanijo v naši glavni prestolnici? čedalje večje sleparije prihajajo na dan na račun davkoplačevalcev. V Glasilu Senior Citizen News, ki izhaja v Wa-shingtonu, D.C., priporoča predsednik National Council of Senior Citizens, Crnikshank, vsem klubom upokojencev širom A-merike, da volijo na novembrskih volitvah može, ki bodo zastopali naše interese. Približno 21 milijonov nas je prekoračilo dobo 65 let in enaka vsota je med 55. in 64. letom. J Torej, če se združimo in volimo osebe, ki pim lahko zaupamo, bo nam in bodočim zanamcem zajamčen boljši zdravstveni sistem in bplj brezskrbno življenje. I Mary Bozich, poročevalka ----------------o------ j bovzete, katere faran je bil, pO' i kopan v ponedeljek, 14. oktobra, j na “All Souls” pokopališče. Sv • mašo je 'zanj daroval župnik j Father Viktor Tomc, ki se je v ! lepem govoru spominjal mjego-j ve vernosti. Kljub temu, da ni j tu imel ožjih sorodnikov — h Kanade sta prišli nečakinji M a rij a Grčar in Slavka Klus tei nečak Rudi Resnik — se je veliko njegovih znancev in prija teljev udeležilo pogrebne sv maše, ga spremilo na zadnji poti in se po pogrebu ustavili v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer so Grčarjevi (oni so bili v prijateljskih stikih s po kojnim.) priredili pogrebščino. Ne spominjam se, kdaj sem rajnega prvič srečal. Seznanili smo se najbrže, ko smo skupne letno romali v Lemont. Doklei mu je zdravje dopuščalo, je bil vedno med priglašenci. Pred par leti, ko smo se od bliže spoznali, smo se bolj pogosto srečali. Pozoren sem postal na njegove doživljaje in sem za njegov 69-letni rojstni dan v tem listu vsaj delno njegovo zemsko pot opira uta gostovat mladi igralci in ' sak Uverjen sem, če bi kdo snov Hladi gostje CLEVELAND, O. —- V nedeljo, 27. oktobra, pridejo iz To- ši cer z mladinsko igro pisatelja Bevka “Bedak Pavlek” Bili so časi mnogega in dobrega igranja v Clevelandu, Chicagu in Torontu. Počasi je volja njegovega življenja strnil v celoto, bila bi to izredna, povest, vredna branja. Že v rani mladosti — če se prav spominjam, kot mi je pri- odnehavala in od obilja igralske! Poved°val» je moral zapustiti dejavnosti je ostalo je nekaj ma- sv°j rodni dom. Odšel je na jug, lega. Zguba časa, predaleč na vaje, ni več zanimanja med ljudmi to so bili izgovori. Malokdo pa je prečenja! vrednost kulturnega dela še za drug rod in tako se je zgodlo, da je iz starega rodu pognalo malo takih, ki bi bili navdušeni in slovensko besedo. v Srbijo. V rove premogovnikov se je vživel in si v znoju težkega dela služil kruh. Prišla so naključja, da je spremenil delo, ko se je usposobil, da je v enem najbolj znanih hotelov v Bel-gradu bil za natakarja (‘butler-igranje! ji’ jlb tu v Ameriki nazivamo). Tja je hodila elita. Tako je o- duša doživela, ko je dneve in dneve, pol leta bil tako zapuščen, ko se je v njem zgostilo tisto, kar je Simon Gregorčič zapisal: “Gorje mu, kdor v nesreči biva sam...” Ne vem, koliko obiskov so mu znanci naredili, a ker ni mogel z besedo izraziti -— kot sem že omenil — je bilo mučno za oba, njega in obiskovalca. Zdi se mi, da v teh težkih trenutkih, Iso ni videl izhoda, če že ne s Prešernovo besedo, je misel poglabljal: Prijazna smrt, predolgo se ne mudi, ti up si, srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta. Tako po človeško mišljeno, mu je bila smrt tisto, kar nas reši zemskih težav in trpljenja. Ker pa je vse njegovo življenje odsevalo v živi veri, mu je ta nedvomno lajšala ure, ko je doživljal svoj Getsemani in Golgoto. Ne razumemo načrtov božje Previdnosti, le vprašujemo se: Čemu in zakaj? Verujemo, da je v večnosti sedaj dobil odgovor. Morda je Bog njegovo trpljenje porabil, da je zaslužil milost komu, kot je apostol Pavel zapisal: “Zdaj se veselim v trpljenju za vas in s svoje strani na svojem mesu dopolnjujem, kar manjka bridkostim Kristusovim za njegovo telo, ki je Cerkev.” (Kol. 124) Sedaj, dragi Ignacij, za Teboj je vse, kar ti je lajšalo in grenilo življenje. Časnost je odmaknjena, večnost odkrita. Odšel si pred nami, mi vsi, prej ali slej, Ti sledimo ... Ohranili bomo Tebi lep spomin in v molitvi prosili Njega, da za Tvoja dobra dela da' plačilo neminljive sreče. M. T. še največ so med najmlaj-šlmi; sebno poznal jugoslovanske mi- ke. Na kotalkah David Letters, 27-letni Američan iz Bloucestra na atlantski obali, se je na kotalkah odpravil proti, zahodu. V 120 dneh namerava priti v San Francisco. S seboj ima tri pare čevljev in deset garnitur' kolesc za kotal- šal le izpopolniti v popisu njegove življenjske poti in pokojnikovih skrbi in prizadevanj v korist beguncev brezdomcev, saj je bil tudi sam eden izmed njih. Pokojni msgr. dr. Jože Jagodic je bil pristen Gorenjec, sin gorenjskih planin, katere je ob prostem času rad obiskoval in nudil njih ljudem dušnopastir-sko pomoč ob nedeljah in praznikih. Zibka mu j e tekla v kmetski hiši na prijaznem Visokem, v obširni župniji Šenčur pri Kranju, od koder je uro hoda na Visoko, ponosno vas nad bistro Kokro, ob vznožju sončne Zaplate (1854 m) s “Hudičevim borštom”, v varstvu zelenega Storžiča (2132 m). Mimogrede povedano, to- Visoko nima nobene zveze s Tavčarjevo povestjo v romanu “Visoška komika”. Visoški patron z lepo cerkvijo ob državni cesti Kranj-Jezersko, je sv. Vid, mučenec. Tako se je v njegovem varstvu “šnekovi” družini 13. decembra 1899 pridružil dvema bratoma in sestrama pokojni Jože in do mu sledili še ena sestra — sedaj edina preostala Ivana (“Johana”) in trije bratje. Oskrbeti tako - družino na bolj malem posestvu ni, bilo lahko. Zato je skrbni oče v podpori delavne in varčne mame začel z' malo mlekarno, katero je pa po nekaj letih opustil in so začeli z domačo obrtjo — izdelovanje copat, kar se jim je bolje obneslo. Oče je bil trden in zaveden Slovenec, zvest pristaš S (slovenske) L(judske) S(tranke), mož ravnih poti. Pri nekih volitvah je s prenagleno besedo žalil vaščana iz nasprotnega tabora in bil zato obsojen in nekaj dni celo zaprt. Tisto se je tako hudo zdelo takratnemu župniku Antonu Kukelju, da se je skušal odškodovati in je na- I pitve s plini, kar je čutil še več povojnih let. Maturo je napravil na kranjski gimnaziji še med vojno, iz katere je izšel kot ofi-cir-poročnik in z lepim odlikovanjem. Na razpotju v življenje se je odločil za bogoslovje. V prvem letniku v takratnem semenišču je bilo kar 53 bogoslovcev. Večinoma bivši vojaki-oficirji, H so doma v semenišču nosili še vojaške uniforme, ker v takratnem povojnem času je bilo blago za duhovniško obleko talar silno drago. Le k predavanjem na fakulteto v bližnje Alojzije-višče na Poljanski cesti in na sprehode v skupinah po 6 do 8 so pa hodili v suknjah. V štirih letih bogoslovja se je število manjšalo in tako jih je prispelo do mašniškega posvečenja še 43, katere je v službo oltarja posvetil že sivolasi škof dr. Anton Bonaventura Jeglič na praznik prvakov apostolov ss. Petra in Pavla 1. 1922. Novomašnik Jagodic je pel novomašno Glorijo v farni cerkvi sv. Jurija in pridigo val mu je takratni vseučiliški profesor in poznejši škof dr. Gregorij Rožman. Veličastno jo bilo nomovašno slavje 9. julija 1922! Že v soboto po Ave Mariji zvonjenju je poleg običajnega prazniškega potrkavanja novo-mašniku v pozdrav slovesno potrkavalo poleg farne cerkve tudi v vseh 9 podružnicah, kar se je ponovilo zopet v zgodnje novomašno jutro. Cerkveni pevski zbor je na Visokem v poznem mraku priredil slavljencu lep0 podoknico ob migljanju balončkov. Vas je bila v narodnih zastavah ip v vitkih mlajih. Ob cesti proti Šenčurju — dobre pol ure hoda — so ob križiščih stali visoki in vitki mlaji in s slavoloki pozdravljali novomašne švate. Mogočna Šenčurska vas je bila zopet vsa v zastavah i*1 mlajih, ki so se dvigali visoko nad strehe. Ves obširni prostor pred cerkvijo pa'je bil kot drevored mlajev, odetih in prepletenih z venci. Cerkev je bila bogato okrašena, da kot nevesta sprejme ženina-novomašnika, ki ji je po 26 letih zopet zapel novomašno Glorijo. “To je bil dan, katerega je naredil Gospod. Bil je ,vroč julijski dopoldan sredi pšenične žetve; k sreči je kratka nočna nevihta osvežila ozračje in poškropila in očistila ceste prahu. Ob 9. uri se je na Visokem razvil novomašni sprevod; 56 s cvetjem okrašenih koleselj e v in kočij z lepimi konji v praznični opremi je organizirano vozilo v lahkem diru vesele svate, ki so spremljali novo-mašnika k prvi sveti daritvi. Šenčur je odmeval ob streljanju možnarjev in ubranim potrkavanjem v slavo prazniku nove maše. Popoldanska pobožnost je bila v domači cerkvi sv. Vida, novomašno “slavje” pa se je na- go vord očeta, da naj enega fan- ( daljevalo v za ta dan priprav-tov pošlje v šole in bo on prvo j leto skrbel zanj. Sam se je obrnil na ravnatelja takratnega ljubljanskega Marijanišča, pre- lata Andreja Kalana in tako je šel šestletni Jože namesto v Šenčur v ljudsko šolo v Ljubljano. Tam je ostal 6 let in kon-čal ljudsko šolo in že dva razreda na državni gimnaziji. V tretji gimnazijski razred je šel v Kranj, bližje doma in vsekakor ceneje. Tam ga*je zajela svetovna vojna in v sedmi šoli je bil komaj 18-leten mobiliziran in po kratkem vežbanju je bil že poslan na italijansko fronto v Tirolske Dolomite. Strmo gorovje, z 2860 m visokimi gorskimi velikani z večnim snegom pokriti; dobro poznani mnogim čita-teljem Ameriške Domovine, kateri so kot DP-jevci preživljali nič prijetne in usodne čase begunstva v taborišču Peggez pri Lienzu na Vzhodnem Tirolskem. V mrzlih zimskih mesecih in ob neprestanem eksplodiranju sovražnih granat, je bil v strelskih jarkih, ob skrajno skromni slabi prehrani, ranjen od zastru-! Ijeni veliki lopi na domačem vrtu. Z lahkoto sem vse to P°' pisal, mi je še danes po 52 letih v živem spominu; saj sem v or- ganiziranje nove maše posvetil nemalo dela, potov in skrbi, kar je dolžnost “tovariša” — “druga”, za kar me je novomašnik kot rojaka naprosil. Kmalu po novi maši je že dobil dekret, s katerim ga je škof imenoval za svojega hišnega kaplana in knezoškofijskega tajnika. Visoka služba zaupanja, kar je vršil osem let in M potem še upokojenemu škofu zvesto stal ob strani še nadaljnih sedem leU bil mu je sinovsko vdan in zvest, kot očetu. Hvaležnega za tako zaupanje se mu je izkazal z velikim in skrbnim delom, k° je 1. 1952 za Mohorjevo družbo ^ Celovcu napisal delo v zajetni in pomembni knjigi za slovensko zgodovino: “Nadškof Jeglič” “majhen oris velikega življ6' nja”, kot je pisatelj knjigo sam ocenil. In v tako visoki službi je ponovno prevozil vso obširu0 in j škofijo, ko je ob kanonični vizi' (Dalje na 3. strani) ( Spotnineise na grob sobrafn-rofakn (Nadaljevanje z 2. strani) ^aciji ob strani škofa obiskal vse Obširna taboriščna kapela v ‘Te-%>nije in samostane ter dobro-^Ine ustanove ter je tako dobil Podroben vpogled v njih poslovanje. Osebno je spoznal vse duhovnike ter hkrati užival ča-sti in “dobrote”. Njegovi doma-di so bili upravičeno ponosni in mu je nekoč zamišljen re-“Joža, vesel sem, ko se Ti *ako dobro godi; pa me le skrbi, da se ne bi to zaobrnilo. Sedaj Se vse preveč in udobno voziš, pa se bojim, da ne bi na stara ^ta in nič utrjen moral le hodili kar bo šlo le s težavo.” Res-116 besede modrega moža, kate-so se do pike uresničile. Kot akofijski tajnik se je odlično vpeljal v administracijske posle j11 jih z veliko spretnostjo' opravek In ko je takratni kancler Josip Dostal zaprosil v po-^°j> je škof njega imenoval za vršilca dolžnosti ravnatelja škotskih pisarn in njegov nasled-^ škof dr. Gregorij Rožman ^a je imenoval za kanclerja. Vse e posle je opravljal z veliko spretnostjo in je tako še dobil as> da se je bavil tudi še s pisa- tevanjem. Prispeval je v mla-111 ske liste in je bil nekaj časa celo urednik “Mladosti”, glasila tak: ratnih Orlov, na katere je bil ^of j, senem mestu” ob Dravi, kljub begunski revščini okusno, in bogato okrašena s cvetjem bližnjih planin, je bila za navzoče taboriščnike daleč premajhna. Begunski pevski zbor je odlično podal lepoto slovenske nabožne pesmi, primerne jubileju. Prazniku in jubileju primerno mu je pridigoval msgr. škerbec ob navzočnosti 28-duhovnikov-begun-cev, med katerimi je bil tudi hrvatski župnik. Od zelo številnih novomašnih svatov so bili navzoči le trije: Sestra Johanna, Mici Burgerjeva (kasneje poročena Traven), katera mu je pred 25 leti poklonila dragoceni no-vomašni križ, moj (že pokojni) brat Franci, ki je kot “hišni oča” vodil novomašno slavje v lopi, in pisec teh spominov. Ker so bila begunska taborišča vsled spremenjenih političnih razmer veliko breme za majhno Avstrijo, se jih je skušala znebiti. Upanje na povratek v svobodno domovino je iz-plahnelo, zato so begunci-brez-domci iskali izhod v emigracijo. Večina se jih je odločila za Argentino in za Severno Ameriko. Isto so storili številni duhovniki, ki se niso želeli ločiti od svojega ljudstva. Ker so bile razmeroma močne slovenske nasel- eglič tako ponosen.- Pri-fr'avljal je in vodil in tudi sam j Voril duhovne nagovore ob ne- ,. . 'Hiah. in praznikih v ljubljan- bine staronaseljencev v ZDA, se radiu. Prevedel je nem-j §a švicarskega pisatelja mla-j ^sko knjigo “Luč z gora”. Za ®0e§a delegata papeške 2a vse jugoslovanske be-op^^katoličane v Avstriji. Za Se^aHanJe te naloge-mu je Sv. stil P°delil posebna poobla-hH ^ako lC^a le bila vsa takraten ‘,Ugoslovanska k at o 1 i š k a A^ost kot nekaka izjemna §0\, a.V Avstriji. V težki in od-hj °rril službi se je pokojni ' odlično izkazal, kakor bi borp6- bil nihče drugi. Vsa ta-V 'Sča- kjer so živeli jugoso-ski b e g u n c i-katoličani, je obiskoval, birmoval in bled" dušnopastirsko delo ujimi. Kolikim je tako u-in s >o ^iral izposloval, oskrbel k. možio prič izdal potrebne da so se Aq8!3,16’ sanaske liste, bov'/- Porooiti in si tako usta-tetlini samostojne družine. V s0 ^asu je obhajal srebrno ma-25-letnico mašništva — na Prvakov apostolov sv. skeH ^dvla 1. 1947 Kspittal-bfisl tab°rišču na Koroškem in vij 0dnj° nedeljo je isto pono-v gostoljubnem Tristachu. jih je precejšnje število odločilo za Združene države ameriške, misleč, da jim bo dano delovati v dušnem pastirstvu med njimi, pa se premnogim želje niso izpolnile. Takratno mnenje ameriških škofov ni bilo naklonjeno narodnostnim župnijam. Delali so ha tem, da naj se narodnosti pomešajo in čimprej amerikani-zirajo. Zato so večinoma nastavljali novodošle duhovnike namenoma po angleških župnijah in so bili tako prisiljeni čimprej e se priučiti angleščine. Vsakemu je bil začetek težak, zlasti v prvih letih in župniki domačini ali priseljeni Irci — ti imajo še vedno veliko prednost — niso bili veseli novih pomočnikov, nevajenih ameriških razmer in jim je angleščina še delala težave. Nastavljeni so bili kot po-močniki-kaplani, pa naj je v domovini bil samostojni župnik ali katehet, ali profesor na vseučilišču — in samo črni gumbi na talarju so bili priznani. So v ZDA škofije, kjer je bilo že kar pravilo, da je vsak duhovnik brez ozira na starost moral čakati in zlasti bivši begunci še čakajo po 15 — tudi 18 let za nastavitev na samostojno faro. Tudi pokoj-, ni msgr. je imel že vse urejeno, ko je glavnina beguncev zapustila avstrijska taborišča, da se tudi on poda “čez lužo” v Združene države ameriške, v državo Illinois. Ko pa je pravočasno zvedel za ne všečne razmere, se je premislil in se odločil, da o-stane, kjer je imel gostoljubje in že mnoga poznanstva. Ker je študiral na avstrijski državni gimnaziji in po tolikih letih prakse, je nemščino odlično obvladal, Tirolsko pod Dolomiti je vzljubil. Pa ker ni bil inkardi-riiran v škofijo, je bil nastavljen le kot ekspozit — podružnični duhovnik v Amlachu, blizu Tri-stacha; gospodinjila mu je sestra Johana, s katero sta skupno zapustila domovino. Čez par let je bil imenovan za. župnega upravitelja v Ainetu, ob rečici Isel, majhna župnija in zelo hribovita z majhnimi, po planinah raztresenimi-naselji. V planine je v prejšnjih letih rad zahajal. Po tolikih letih je pa prejšnjo vitko ih visoko, res markantno postavo začel izgubljati; postal je težak, težko je hodil — očetove slutnje so se začele uresničevati. Želel si je spremembe in se je dal Inkardinirati v škofijo in je imel srečo. V sosednem, Lei-sachu, pol ure hoda od Lienza ob Dravi in tik pod Dolomiti je župnik slpomočjo faranov zgradil primerno, lepo župnišče. Že se je.' bil vselil in večinoma že vse opremil in je opešal —■ umrl. Msgr. Jagodic je zaprosil in tudi ’ na straneh resen in Kratek na- uspel. V lepem župnišču se je počutil srečnega. Res je bila fara zopet hribovita, pa ne tako raztresena in v bližini mesta in ob lepi cesti. Iz domovine se jima je pridružila nekaj let starejša sestra Angela. Spomladi in poleti sta poleg rož pridno goji- pis-opomin: Kar ste vi — Kar smo mi tudi vi. smo bili tudi mi. — boste kmalu Vrnil se je s sestro v Tirole, da se tam odpočije. V kratkem pismu, z zahvalo za sožalje, je li zelenjavo za bližnji trg, pozi-, pristavil; da se čuti zelo utruje-mi pa sta nadaljevali s copatar- nega jn julija je omagal. Za-sko obrtjo, msgr. je pa ob pro- j dela ga je kap; od katere se kljub stem času pisal spomine, za ka- skrbnemu prizadevanju zdravni-tere je imel že v načrtu izdati k.ov ved opomogel in v pone- knjigo “Mojega življenja, tek”. Pred dvemi leti je obhajal zlato-mašniški jubilej, ob katerem so deljek, 16. septemibra 1974, je umrl — zvesti služabnik je odšel k svojemu Gospodu, k svo- se mu farani vsestransko izka- j emu Stvarniku. Hvaležni Tir ol-zali hvaležne. Na predvečer ci so mu priredili veličasten po-2. julija je nad 20 kresov po hri-! greb v petek, 20. sept. Vsa žup-bih oznanjalo pomembni praz-1 nija se je zbrala, da se poslovi nik, farna godba mu je priredila' od svojega župnika. Iz domovi-podoknico, “šici” in možnarji sc' ne je poseben avtobus pripeljal odmevali v poletno noč. Iz do-1 Visočane, da se v vodstvu šen-movine je poseben avtobus pri-■ čurskega župnika Antona Slabe peljal 38 vaščanov Visočanov, | poslovijo od. svojega rojaka. Iz Večinoma fantov in deklet, v po-j Ljubljane je prispel v družbi nosnih gorenjskih .narodnih no- duhovnikov pomožni škof dr. šah, da so Tirolci kar strmeli. Stanko Lenič, ki je za časa po-Vsa fara in rojaki ter številni! kojnika, kot škofijskega kanc- duhovniki so se zgrnili in pred za to priliko napravljenem ljudskem oltarju so z jubilantom zapeli zahvalo dobrotnemu Bogu. lerja, bil škofijski tajnik. Iz Koroške se je prišlo poslovit 21 slovenskih duhovnikov. Iz daljnega Stamsa so prihiteli 4 sloven- Naslednjo nedeljo, prav na dan ski patri cistercijani, katerim se nove maše pred 50 leti, je želel z je pridružil iz Merana tudi ci-vso slovesnostjo opraviti — za-: stercijanec p. Jože Vračko, sošo- peti zlatomašno Glorij O' v rojstni fari v Šenčurju. Pa se je po odredbi oblasti moral zadovoljiti le s proslavo v cerkvi, katera je bila za to slovesnost odlično okrašena. To ga je zelo potrlo, s sbstrama se je vrnil med svoje Tirolce, da jim posveti še poslednje moči. Že 80-letna sestra Angela je opešala in si je želela “domov”, vsaj med pokojne lec pokojnikov. Vseh duhovnikov na pogrebu je bilo 62. Slovesno somaševanje pri maši Vstajenja je vodil innsbruški generalni vikar dr. Hammer, ker je j bil škof Rusch službeno zadržan na škofovski sinodi v Rimu. V cerkvi je imel zelo globoko pridigo . lienški dekan. Pogrebni sprevod po vasi je vodil ljubljanski pomožni škof, ki je “Šnekove”. Izpolnila sta ji željo j na grobu lepo in iskreno govoril in Johana jo je spremila in z rešilnim avtom peljala na ljubljeno Visoko, kjer je na “Kresni dan” 1.1. umrla —• z rakom v grlu. S sestro sta se. udeležila pogreba in se je za vedno poslo- v obeh jezikih. Ob grobu se je na kratko poslovil v imenu sošolcev ljubljanski kanonik Fr. Mrvec. Kot zadnji je iskreno in ganljivo govoril in se poslovil v imenu občine in župnije do- vil tudi od dragih mu pokojnih,; mači župan, ki je govoril o po-kateri počivajo na šenčurskem kojnikovem delu za cerkev in pokopališču, kjer je ob vhodu vernike in je tudi omenil s po- Hubert H. Humphre- Kevin H. White TEKMA SE JE že zmm Odkar je sen. E. M. Kennedy objavil, da leta 1976 ne bo kandidat za predsednika ZDA, o-menjajo vrsto možnih in voljnih kandidatov, četudi je do njihovega resnega izbiranja še precej daleč. Med možnimi demokratskimi kandidati omenjajo: sen. W. F. Mondale iz Minnesote, guvernerskega kandidata v državi New York Hugha L. Careyja, sen. L. M. Bentsena iz Teksasa, ohajskega guvernerja J. J. Gilligana in bostonskega župana Kevina H. White. Vrsto kmididatov vodi še vedno sen. Henry Jakson iz države Washington. Sen. Hubert Humphrey, zadnji demokratski kandidat, je izjavil, da se za imenovanje ne bo več potegoval, pač pa se je odločil podpreti v tem pogledu svojega senatorskega tovariša iz Minnesote W. Mpndala. Waiter F. Mondale udarkom, da je bil pokojni zvesti učenec in sodelavec škofa dr. Gregorij a Rožmana, s katerim se je spoznal za časa njegovega begunstva. Kot zadnje slovo so mu Slovenci zapeli: Usmiljeni Jezus, ozri se na me, iskrene se dvigajo k Tebi želje. Naj ljubim srčno le Tebe samo, ki svoje razkrivaš Srce mi lepo. Ko v družbo nebeško boš srca jemal, boš zvesto ljubezen najvišje dejal. Saj ljubim- zvesto le Tebe samo, o sprejmi me k sebi v veselo nebo. Tako je končal naporno in vijugasto zemsko pot msgr. df. Jože Jagodic. V imenu vseh bivših slovenskih beguncev-brez-domcev in tudi v imenu Ameriške Domovine izrekam preostali' sestri pokojnikovi ob izgubi ljubega ji brata iskreno-globoko sožalje! Dragi' Jože — rojak, naj Ti bo lahka svobodna zemlja lepe Tirolske, katera Ti je bha druga domovina — ko v ljubezni do slovenske svobode Tvoje truplo ne bo počivalo v rodni, domači zemlji! Večna luč naj Ti sveti , — počivaj v božji Ljubezni ter prosi za dragi Ti slovenski narod in na svidenje pri Bogu, ker “Križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami!” ---------------o------ litflfa r^dalnja Eiašrte za gradnja lastnih raki! WASHINGTON, D.C. - Kong. Staford Parris, republikanec iz Virginie, je dejal, da je iz dokumentov, ki so prišli v roke njegovih sodelavcev, razvidno, da se Indija prizadeva za razvoj in gradnjo raket, sposobnih' za prenos jedrskih bomb. V prihodnjih 6 letih naj bi imela Indija v načrtu izdati v ta namen 216 milijonov dolarjev. Kong. B. Parris in kong. Marlow Cook, republikanec iz Ken-tuckyja, sta zato predložila v Kongresu zakonski načrt, ki u- kinja vsako ameriško pomoč Indiji, dokler ta ne podpiše mednarodnega dogovora o prepovedi širjenja jedrskega orožja. O-dobritev in podpis tega mednarodnega dogovora bi pomenil, da se Indija odreka jedrskemu o-rožju. Indija je letos v maju preskusila svoje prvo jedrsko razstrelivo in izjavlja, da je odločena to uporabljati samo za gospodarske namene, nikakor pa ne za razvoj jedrskega orožja. Tem izjavam ne verjamejo niti v sami Indiji, še manj pa seveda drugod po svetu. —-----o----- V Pragi manjka delavcev PRAGA, ČSR. — V nekaterih delih Češkoslovaške republike je občutno pomanjkanje delovne sile, prav posebno še v Pragi I sami. Tako morajo na primer prenekatere trgovine, ki so sicer dobro založene z vsakovrst-; nim blagom, zapreti pred dolo-! čenimi urami, ker jim manjka oso b j a. Vlada ne objavlja nobenih točnih podatkov o pomanjkanju delovne sile in tudi ne o njenih vzrokih. Sodijo, da utegnejo biti ti v sorazmerno skromnih plačah. Trgovski pomočnik zasluži v Pragi le $159 mesečno, med tem ko jih uradnik $317. ------o----- — Pet od držav Unije ima še vedno plačevanje davka kot pogoj za volivno pravico. MALI OGLASI ' ““7 FOR RENT Vz duplex home, 6 rooms and garage, located on Ansel Rd. E. 82 St. Clair, newly decorated. Available Nov. 1, 1974. $93 a month. Evenings. 461-3246. — (173) SOBE SE ODDAJO štiri sobe se oddajo na E. 61 St. Kličite 881-9947 (175) X John J. Gilligan Lloyd M. Bentsen Jr. MALI OGLASI WILLOWICK RANČ naprodaj, tri spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, IVz kopalnica priključena garaža. Lastnik premeščen. Nobena pametna ponudba se odkloni. V srednjih tridesetih. EUCLID — 2. 250 Cesta na pol zidan duplex. Neomade-ževan, klimatska naprava, dve spalnici, krasno dekoriran, klet, garaža. $24,900. OD ROUTE 91 z aluminij am obit ranč, dvojna priključena garaža, tri spalnice, jedilna soba. Polna klet. Samo dve leti star, se nahaj v okolici novih domov. Prazno. Pridite pogledat. Dajte ponudbo! ODPRTO 2 do 5 V NEDELJO na novo delani domovi, (surf-side). Vzemite St. Lawrenfe do Riverdale, krasni dvo nadstropni z tremi spalnicami, jedilna soba, rekreacijska soba. Dvojna priključena garaža. Se lahko takoj vselite. Še nekaj lotu se lahko dobi. GLEN DRIVE od Route 91, ranč, dvojna priključena garaža, tri spalnice, jedilna soba. Kvalitetno delana. Še drugi modeli se dobijo. Kličite da vam pokažemo. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9 do 9 (173) V NAJEM se odda eno družinska hiša, z vso opremo, garaža, blizu St. Clair Ave. Kličite po 3. uri pop. 361-5115. -(176) NAPRODAJ hiša sedem sob naprodaj ali se da v najem, blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Kličite 481-8917. (173) House for sale By owner - double home 4-4, 2 finished rooms on 3rd, near St. Mary’s. Call 541-6902. — (oct. 22,24,25) V najem 5 lepih sob,' air conditioner, incinerator, vgrajena peč, za ljudi srednje starosti ali eni ženski, blizu Lake Shore Blvd., nič živali. — Kličite 486-6090. (172) V najem Odda se 3-sobno stanovanje za moškega ali žensko v okolici sv. Vida. Kličite 432-3769. ’—(173) SOBE SE ODDA štiri čiste sobe in kopalnica se odda zgoraj za starejše Ij.udi, nič živali, na E. 77 St; Kličite 361-6812 ali 391-1902. (172) 16MM Beli-Hcwell S«oimd Movie Projector — $125.00 Model 185. Also 16MM sound films available. Call 361-4088 mornings—ask for Franik. (x)- MALE HELP WANTED JANITOR WANTfED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) BARTENDER WAICTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Workingman's Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378 (x) HELP WANTED FEMALE Delo za žensko Stalno delo v S.N.D*. Dobra plača. Oglasite se o;> ebno na 6409 St. Clair Ave. Vpr ašajte za oskrbnika ali tajnika. S61-51ld. (172) Help wanted Male or Female "general factor:č work Light assembly. Company benefits. English not necessary. THE MINTZ CO. 11610 Euclid Ave. 721-4848 - j (173), Paul Acker LJUBEZEN IN DOLŽNOST fNPy^yypPy^oooooTOooooooaooooooooog^iooocoooiA . I Magajna, 3'i'6' E.' 28'4 St., Euclid, O. -1 tel. 943-0645. Zapisnikar John Černe.. Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. “Ne, nikakpr ne boste plače-, vale." “Da, seveda moramo! Gotovo je, da ne moremo dati mnogo, todja če bi dale na primer dvajset, centimov za vsakega otroka dnevno, bi nas to zelo veselilo, postale bi v neki meri vaše dru-žabnicie.” “To je res,” je pritrdil gospod . Riverain, “gospa Lebon ima popolnoma prav.” IV. k n..lij “Drago dete, občudujem vas, zares, občudujem vas in ne rečem rtič preveč s tem... Kako lepa je mladost! Energija, upanje, gorečnost, vse ji je lastno! Torej nameravate, če se ne motim, pfreosnovati delavsko ognjišče tako, da bo mati mogla vzgajati otjroka doma, da ga bo, kolikor mogoče, sama dojila in skrbno pazila na njegovo pre-hranoj. Ne bo ji torej treba zapuščati svojega stanovanja v času, ko bo pričakovala otroka, in ne bo ji treba hoditi v bol nišnieo? Hm. Jemali' boste 'torej te ženske pod svoje varstvo nekaj! mesecev pred otrokovim rojstvom in prenehali skrbeti zanje šele tri mesece po porodu?” Oblečen v črno obleko po stari fakultetni šegi, z dolgo, odpeto suknjo, svilenim telovnikom lin s široko, belo ovratnico okoli visokega ovratnika, je hodil stari doktor Fumiere po sobi gor in dol in se pogovarjal z gospodično Fani. Roke je imel pri t|em zadaj sklenjene, snež-nobeffi lasje pa so mu bili malce razmpšeni. Trije meseci so bili pretekli, odkar je dekle dobilo ne samo končno veljavno dovoljenje; očetovo, ampak celo njegovo,! pomoč. Polagoma se je tudi j gospa Riverain potolažila glede tega, kar je poprej imenovala I slabost, kajti neizbežne go-voriog, ki so se v družbi sukale okolij gospodične Fani in njenih dobrjodelnih ustanov, so bile všeč njeni ničemurnosti. In tako se jei gospodična Fani pomirila. Nekatere deklice so ji že pomagale v vzgoji,mlajših ter ji tako lajšale težko delo. Otvorila je tudi že skromno gospodinjsko šolo, kjer je trikrat na teden staraj švedska gospodična učila kakih šest deklic varčne in zdrave kjuhinjske umetnosti; Fani sama :pa je osnovala šivalni atelje, ki ga je hotela poleti posta- viti na trdnejšo podlago, ga hkrati olepšati, zlasti pa razširiti. Pri tem pa ni niti pomislila, da bi si lastno bivališče kaj lepše uredila. Sicer pa je to postopno napredovanje nikakor ni zadovoljevalo, nasprotno, videla je, kot je to običajno pri strastnih dušah, vedno nove težnje, ki bi jih morala uresničiti. Predvsem ni hotela čakati dlje časa z otvoritvijo zavetišča za dojenčke; kajti čim dlje je živela to predmestno življenje, tem več groze so ji vzbujale muke, beda in solze, ki jih prikliče materinstvo, prinašajoč s seboj uboštvo, bolezen in smrt. Nikdo drugi kot doktor Furniere, ki je sam toliko let skazoval svojo požrtvovalnost, ji ne bi mogel svetovati. Odšla je k njemu. Sprejel jo je v svojem kabinetu v ulici Pierre-Charron. “Tako je,” pravi gospodična Fani. “Z otrokom, ki sem se zanj brigala že pred njegovim rojstvom, se bavim tudi še nadalje; tudi kadar že nekoliko odraste, se brigam zanj. Starši ga pošiljajo v zavetišče, moje male mamice pa ga zabavajo, nadzorujejo in ppučujejo. Ko hodi že v šolo, prihaja vsak četrtek in vsako nedeljo k meni. Ko bo postal vajenec ali mlad delavec, bo imel vzrokov dovolj, da ne bo nehvaležen in me pozabil. Dečkom in deklicam, vsem je mnogo do tega, da me poznajo; imajo na razpolago gospodinjski pouk in šolo za šivanje bale. Nadalje mislim osnovati še mnogo drugih stvari, na primer počitniško kolonijo, knjižnico, telovadbo, igre.” Gospod Furniere je prekrižal roke. Jaz vam žal ne morem nuditi drugega kot nasvete, kajti prestar sem, da bi vam mogel storiti še kako drugo uslugo. Potrebujete poleg sebe mladega moškega, ki bo z vami delil vašo trdno vero.” Zmajal je z glavo, nato pa ponovno jel stopati sem in tja. Koliko let imate?” jo je vprašal. “Skoraj jih bom štiri in dvajset.” “In koliko časa že živite v Charonne?” “Pet mesecev.” “In imate vedno v najemu le to delavnico s podstrešno sobo?” (Dalje prihodnjič) FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Al Sajevic. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, : Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor Frank Karun, Louis Dular, in Štefka. Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen. blagajnik, 'Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass A ve., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745-18853; zapisnikar, Anton Okolish. ! nadzorni odbor: Josephine Platnar, j Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik 'Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik/ Louis Zigmund, nadzorniki: John Lokar,. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave, John Lokar, Frank Zgonc, za konferenco SND John Lokar. Glavna seja v januarju v Slovenskem Narodnem Dome, soba'št. 4 staro poslopje. Društvo plačuje $300 smrtnine in $14 na teden bolniške' podpore. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnikg. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich,. nadzor odbor: Ed Leskovec, Frank Farun, Frank Koss, poročevalci: Tone Novak, Mary Bozich. Balina se vsak dan — ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Tone Zgoznik, pod-predsed. Stanley Cimerman, taj. Slavica Turjanski, blag. Rozika Jaklič, gospodar Rudi Pintar, pomoč. gos. Branko Senica, odborniki: A. Sepetavec, K. Kozinski, F. Go-renšek, J. Ferkul, A. Pintarič, razsodišče: Angela Pintar, Alojz Ferlinc in Kristina Srpk. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu, ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavniv gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinklor, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB 1 Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, Oskrbnik Elio,Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle. tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strahcar. Odbornica za članstvo: Marica Lavrisha, tel. 481-3768. Odbornica za Bogoslovsko akcijo (BA): Mary Boh tel. 432-2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov: Vinko Rozman, 73 Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. _ zbiranje nagrad in srečelov: •pg Leskovec, Mary Prosen, Vida b ger, Lojze Petelin, Mary Vrhova ' Nadzorni odbor: Štefan M '| Frank Mlinar, Ivica Tominec, ka Tominec. PLESNA SKUPNA KRES 1 Predsednica: Mojca Slak, ^ ard Ave., Cleveland, O. -881-1725 Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml. Odborniki: Sandy Pestotnik, Veronika Peklar, Andrej K Ovsenik Plesna Učiteljica: Bernarda BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria,; N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve lana, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Oti.,ar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank ' Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo | devinski referent prof, Janez Sever, 1 Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboj dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneža, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Manca Lavriša, 1004 Dillewood Rd. ten 481-3768. Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni Ipreds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds: John Gerl 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 G lenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajni k: Andrew Bozich Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Predsednik John Troha, Mary Kobal, Anna Kan tn Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich v angleščini Al Sajovec Seje sio vsak prvi četrtek v mesecu ob! 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predse dnik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: A.nton Stimetz, Mary Sbam-rov, Steilla Mahnič. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih: aprila, junija, augusta, oktobra in januarja v SND. na 80 cesti, maja, julija, septembra, novembra in defcembra v SND. v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Anton Pelko tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St.,' Telephone: 361-4847, blagajnik Florian MOcil-nikar, zapisnikarica Cecilia ISubel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik Jennie Vidmar, Victor Vokach. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Albert Cesnik, podpredsednik Louis Jartz, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica Ursula Branisel, nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Louis Dular, Al Cesnik, L. Makuc, J. Mrhar. Zastopnik na SDD Frank Zavrl; družabni odbor Mary Dolšak, Alma Lazar, Anna Žele, kuharica Mary Dolšak. Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. 1 SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB President: Martin Tominc, Vice-pres.: Frank Leben Secretary: Cathy Tominc, Tel,-391-0282 Treasurer: Frank Cerar Jr. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charies J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. ML Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin. Ki izhaja štirikrat na leto. Društvi Krije stroške za delo za priglašenjf škofa Baraga blaženim in svetni kom. V Mag spomin OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA, OČIMA mm tniM ki je umrl 24. oktobra 1972. Dve leti je minulo, odkar zapustil si nas Ti. Oh kake je žalostno- življenje, ker Te več med nami ni. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. Žalujoči: FRANCES, soproga in družina Hudson, Ohio 24. oktobra 1974. Synchronistic 70-position l!HF chsnnei selector 1149.95 The ASHINGTGN • F2040VV Grained Kashmir Walnut color • Zenith Quality Black-and-White TV Chassis • Custom Perma-Set VHP Fine Tuning Control • Deluxe Video Range 82-Channel Tuning System • Zenith Royalty Crest Tubes. ^SriffSa The quality goes in * before the name goes on® EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE 4 FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN KB* i HKtS PO STRAŽO V SOLO — Šolske avtobuse v Bostonu spremljajo policaji na motociklih, ko javnost protestira proti prevažanju šolarjev za dosego integracije. POZOR Posnani slovenski mesar Bill Ratajc sporoča vsem cenjenim odjemalcem otvoritev nove trgovine. Pridite in izkoristite nizke cena' kranjskih, riževih, krvavih klobas, vseh vrst prekajenega mesa in salam. Po naročilu pa tudi pripravi meso za zmrzovalno skrinjo po zmerni ceni. Odprto od 9:30 do 6:00. R D. SAUSAGE CO. 15800 Waterloo Rd. Tel. 692-1832 ■ (Zraven urada Councilmana Dave Trenton) KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave. Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Josephine pociety* ONE FA1RLANE DRIVE JOLIET, IL 60434 Družba sv. Družine Officers ......... r^l*SI!l NEOBIČAJEN POSNETEK — Lokvanj v jezeru, krompirjeve rezine? Posnetek predstavlja konec človeškega prsta pri tisočkratni povečavi z elektronskim mikroskopom znanstvenikov Eastman Kodak družbe. President ........... First Vice-President Second Vice-President Secretary Treasurer Recording Secretary First Trustee........ Second Trustee ....... Third Trustee......... First Judicial ....... Second Judicial ..... Third Judicial........ Social Director....... Spiritual Director ...... Medical Advisor....... Joseph J. Konraa Ronald Zefran Anna Jerisha Robert Mf Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, O-F-M-Joseph A. Zalar, M.D. Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicat* to the service of the Catholic home, family and community For half-a-century your Society has offered the finest j11 insurance protection at low, non-profit rates to Catholics onv LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutual1? united in fraternal dedication to the Holy Family of JesuS’ Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiP1^ to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become 3. Additional scholarships for needy beys and girls. 4. Participating in (lie program of Papal Volunteers of Lat111 America. 5. Bowling, baške«.Dali and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundati011'