Pervi prihodnji opravki deržavniga
zbora.
Pervo delo, ko se bojo 15. dan tega mesca poslanci v Kromerižu sosli, bo: de bojo začeli ustavo delati, to je, postave nove vlade, de pridemo enkrat iz starih časov v nove.
De se bo pa zamoglo to imenitno delo v zboru hitrejši dokončati, je pripravil odbor, v kteriga so bili iz vsake dežele trije poslanci odločeni, načert ali obris ustave, kteriga bo treba zbranim poslancam v zboru
zdej le v roke vzeti, ga natanjko pretehtati, kar je dobriga obderžati, kar pa za naše dežele ni primer-niga, pa zavreči.
Kar bojo poslanci o tem sklenili, je upati, de bojo Cesar tudi poterdili.
De bojo pa naši bravci vedili, o kterih rečeh se bojo poslanci zdej nar poprej posvetovali, jim podamo načert ali obris, ki ga je gori imenovani odbor izdelal in kteri per vič obseže podstavne pravice (Grund-rechte), to je, splošne pravice deržavljanov, na ktere se ima, kakor nad podstavo ali podlogo, nova vlada opirati. Kakor se mora pri novim pohištvu nar poprej terdna postava napraviti, tako se mora tudi pri novi ustavni vladi vsa nova podloga nar poprej vstanoviti.
Nate ta obris! *) Pa še enkrat vam rečemo, de te podstavne pravice še niso poterjene, temuč de se bojo še le v zboru prevdarjale. Ako ima kdo kaj pametniga in potrebniga zoper te pravice opomniti, naj da svoje misli na znanje, zakaj slehernimu umnimu človeku je pripušeno, ta načert pretresovati, ki marsi-ktere poprave potrebuje. Za dobre svete nam boja naši poslanci gotovo hvaležni.
Načert podstavnih pravic.
§. 1. Vsi ljudje imajo enake prirojene in nezneb-Ijive pravice; nar imenitniši so: pravica za se skerbeti, za svobodnost osebe, za poštenje in za pomnoženje dušne in materijalne (telesne) blaznosti.                                   *¦
Teh pravic pa zamore vsakdo le v taki meri deležen biti, de se drugim ljudem enake pravice ne kratijo.
§. S. Naloga deržave je: te pravice krepko varovati in spomožiti; sleherni deržavljan odda od svojih pravic le toliko na dcržavo, kolikor je potreba v dosego njenih namenov.
§. 3. Skupšinaderžavnih prebivavcovje ljudstvo; vse deržavne oblasti izvirajo iz ljudstva, in se bojo izpeljavale po načinu, kteri je določen v ustavi.
§¦ 4. Avstrijanske  deržavJjanske  pravice  se   za-
*) Pricijoči obris je poslovenil g. Ambrož naDunaji, innam ga še pred Dunajskim prekucijam poslal. Semtertje smo kakošno besedo prenaredili. Zraven tega še opomnimo, de deržava je zapopadek ali obsežek vsih dežela, pod enim vladarjem zedinjenih. Deržavljan je tedej sleherni človek, ki je opravičen v deržavi prebivati.
Vredništvo.
List 46.
192
»
dobijo,   vživajo in  zgube   po  določbah  tega  ustavnima lista in posebne postave.
§. 5. Pred postavo so si vsi deržavljani enaki. Vse predpravice stanov in zaznamki žlahtnosti vsake sorte so overženi in ne smejo  več podeljeni  biti.
Vsi deržavljani imajo enake pravice očitne službe zadobiti. Le lastna zasluga da pravico k očitnimu po-častenju in obdarovanju; počastenje se ne da po rodovini zadobivati.
§. 6. Prostost osebe (peršone) je zagotovljena. Nihče se ne sme zoper svojo voljo navadnimu sodniku odtegniti; privilegirane in iznemavne sodbiša ne smejo obstati.
Nihče se ne sme zapreti, kakor z močjo sodniški-ga, z vzroki prevideniga ukaza; drugač če je bil na hudodeljstvu zalezen.
Ukas za zapero se mora jetniku ročno, ali pa zadnič v 24 urah po vjetji podati.
Vsak, kteri je od služabnikov očitniga varstva za-pert bil, se mora u 24 urah njegovi dostojni sodbi oddati ali pa izpustiti
Ce zoper obdolženiga človeka žive znamnja kakiga težkiga hudodeljstva ne govore, se mora v prostosti soditi, to de ima poroštvo ali kavcijon dati, ktero sodba odmeri.
§. 7. Sodbino opravilstvo je očitno in ustno.
Pri kaznovavni sodbi mora v navadi biti zatožbino ravnanje z prisežno sodnijo. Izneme od te naredbe določijo posebne postave.
Nihče se ne sme v preiskanje vzeti zavoljo hudo-, delstva, zavoljo kteriga je bil od prisežniga sodiša že nedolžen spoznan; tudi ne sme zavoljo eniga pregreška dvakrat obsojen biti; ravno tako malo se zamore kdo siliti, de bi sam čez sebe govoril, ali de bi zoper svoje starše, otroke, brate ali sestre ali soper zakonskiga družeta pričeval.
§. 8. Le po sodnimu sklepu se kazin naklone in sicer po tisti postavi, ktera je bila takrat veljavna, kader se je hudodeljstvo doperneslo.
Obsojenje k smerti je o verz eno.
Očitne dela, očitno vunpostavljanje, životno kaznovanje se ne smejo za kazin primeriti, tudi se ne smejo znamnja vžigati in ne premoženje odvze'ti.
§. 9. Hišna pravica je nerazžaljiva.            <*
Le po sodniškimu dokazu in po postavni meri in v tistih zadevah, ki jih postave vkrenejo, se smejo stanovanja in pisma preiskovati ali pisma cio preč vzeti.
Nedotakljivost hišne pravice pa ne more zaverati, de bi se ne smel človek vjeti, kteriga sodba zalezva.
(Dalje sledi.)