• fn«

I

Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Ljubljani 13. septembra 1895.
iranbbbbhhbhhiím
Politiški oddelek.

tf. Jgagtt -j r ti r*j r?» • u ■ tArj.	sekís
Glavna točka Badenijevega programa bode zatirati skrajne stranke. Tudi Banffy je postal na Ogerskem ministerski predsednik, da užene skrajne stranke, a dosedaj ni imel posebne sreče. Tudi Badeni ne bode imel dosti
Bađeni prihaja.	večje sreče v Avstriji. Spoznal bode kmalu, da imajo
Te dni pride Badeni na Dunaj in potem bode pa Mladočehi, nemški nacijonalci in protisemitje trše buče, sestava definitivnega ministerstva stopila v novi tir. Sedaj nego Rusini in da se na Dunaji ne dajo rabiti sredstva
i
se najbrž nič gotovega ne ve 0 bodoči politiki Badeni-
se dobro obneso v Galiciji. Tudi imajo baš skrajne
jevi, posebno še ni nic dognanega, kdo bodo novi mi- stranke največ zaupanja pri prebivalstvu, dočim se naše nistri. MHHHHHHHHHH^^^^^l^^^^H^H^^HHHHI
Vse, kar se govori, so le bolj kombinacije in zmerne stranke le še umetno vzdržujejo. Konservativci in ugibanja. Reči pa moramo, da govorice za nas Slovence liberalci se pač vesele, da Badeni pride pred novimi vo-
grofu Badeniju je občna go- litvami na vladno krmilo, ker se nadejajo, da jih bode
nič veselega ne obetajo.
vorica, da je konservativec, ki se je pa vendar malo na-	ob varoval, da jih razne tako imenovane skrajne stranke
vzel naprednih idej. Občno se govori, da je jako odločen,	ne izpodrinejo pri volitvah. Posebno zjedinjena levica pri-
kar je kazal za časa svojega namestnikovanja v Galiciji,	čakuje, da jo grof Badeni reši protisemitizma. Najbrž so
vso odločnostjo bode torej skušal potlačiti vse težnje,	baš konservativni ali pa liberalni višji krogi delovali na
katere bi morda kaj oteževale njegovo vladanje. Posebno to, da pride Badeni,
ker
Kielmansegg se jim ni zdel
pričakujejo liberalci in konservativci od njega, da bode pravi mož za vodstvo volitev. Nagodba z Ogersko
pač
z dnevnega reda pomedel volilno reformo in hudo stopil
pretveza. To bi bil dognal tudi Kielmansegg, ker je
na prste socijalnim demokratom. Će bode pa mogel za- itak konservativec, levičarji in pa Poljaki se jej ne bili ježiti novi tok, bode pa bodočnost pokazala. Verojetno resno upirali. Toliko poguma jim nikdo ne pripisuje,
da
ni, da bi mogel doseći Badeni v Avstriji, kar ni dosegel bi se upali vreči dualizem iz tečajev. Niti tega nikdo od železni kancelar grof Bismarck v Nemčiji. Sploh pa po- teh strank ne pričakuje, da bi dosegle, kako ugodnejšo licijske naredbe niso pravo sredstvo proti socijalnim de- pogodbo od sedanje, temveč bodemo mogli še . veseli biti,
mokratom. S tem, da se delavcem odteguje volilna pra- ako nova nagodba ne bode slabša, nego je sedanja.
Seveda za nas je poglavitno to, kakšno stališče
vica, delà se le za socijalne demokrate, ker se povekšuje nesloga mej nižjimi sloji.	misli zavzeti Badeni nasproti Slovencem, če on nas pri
Po opisu Badenija v raznih časopisih se nam do- števa skrajnim stránkám ali ne. Mnenje 0 tem je različno
.	m
zdeva, da je precej podoben ogerskemu ministerskému	liberalci žele, da bi nas kar odrinil, a to se pač ne bode
predsedniku Banffyju. ki je poprej bil nekje na Sedmo-	tako lahko uresničilo. Posebno tišti Slovenci, ki so še v
graškem jako odločen veliki župan. To, da Banffy velja za	Hohenwartovem klubu, lahko z Badenijem govore jako
liberalca in Badeni za konservativca, pa ni taka razlika,	resno besedo. Večina iz samih Poljakov in levičarjev ni
kajti sedaj ko prihajajo socijalna vprašanja na dnevni lahko mogoča, ker Poljaki ne marajo hoditi samo s le-red, so konservativci in liberalci se že tako zbližali, da vico in bode zatorej groi Badeni prisiljen se ozirati na
š	w	■
se ne ve, kje se konservativci nehajo in liberalci zače- konservativni klub. Ta se pa razbije, ako odstopi grof
njajo in narobe. Konservativci vero največ rabijo volitvah, liberalci se pa za svobodo naudušujejo
pri pri
volitvah, ko pa pridejo v državni zbor, pa na vse to nasprotno politiko.
Hohenwart. Slovenci ga pa k temu lahko prisilijo. To tudi njih dolžnost, ' ako bi mislil grof Badeni tirati nam
Govori se namreč, da hoče Badeni
lepo pozabijo.
poklicati barona Gautscha za učnega in Exnerja za tr
366
govskega ministra. Prvi je vedno kazal veliko nenaklonjenost Slovencem, Exner je pa privrženec manšesterskih načel in najvecji nasprotnik malih obrtnikov. Če bodeta ta dva moža sedela v novem ministerstvu, ga ne bodo mogli podpirati slovenski poslanci. Govori se pa tudi, da bode Badeni v svoj program vsprejel odložitev narodnih vprašanj. Ko bi pa ludi to storil, potem je pa dolžnost slovenskih poslancev, da pojdejo v opozicijo, naj pride potem kar koli. Vsekako je pa treba popolne jasnosti, da ne pridemo potem v podobne težave, v kakeršnih smo bili zaradi celjske gimnazije, katero smo le po posebni sreči dosegli. Da se niso konservativci in liberalci sprli zaradi volilne reforme, bi najbrž prvi bili nas zapustili in splavala bi bila po vodi.
Bati se pa Slovenci ne smemo večine iz Poljakov in levičarjev. Taka večina tako ne bode trajna, če bi se tudi osnovala. Levica hitro razpada in ta razpad bode še hitreje napredoval, ako je ne bodo podpirali konservativci. Posebno smemo biti prepričani, da po volitvah liberalci in Poljaki bi več ne imeli večine, in priti bi moralo do novih prememb, pri katerih se pa bodo morali poštevati Slovani. Če se pa osnuje nova većina iz konservativcev, Poljakov in levičarjev, utegne pa biti ta večina tako velika, da bi se še nekaj časa ohranila in židovski liberalizem bi bil zopet za nekaj časa řešen v Avstriji, seveda za dolgo ne, kajti naravni proces bi naposled razjedel tudi novo večino, ki bi ne bila za no-beno resno delo. Predobro je nam še v spominu, kako mogočna je bila zjedinjena levica, ko je 1873. pri dr-žavnozborskih volitvah dobila večino, a predno je potekla postavnodavna doba, je tako razpadla, da ni mogla sestaviti nobene vlade. Jednaka osoda zadeva sedanje tako imenovane „zmerne" stranke, kajti z vladno pomočjo se nobena teh strank trajno obdržati ne more.
Politični pregled.
Mladočehi in plemstvo. — Glasilo Čeških fevdalcev dunajski „Vaterland" poslednji čas zopet jako pridno zabavlja proti Mladočehom. Zaměřili so se „Vaterlandu" in njega pokroviteljem posebno zaradi tega, ker nočejo priznati, da bi bilo češko plemstvo poklicano za vodje češkega Daroda. Dosedaj so bili zlasti v okrajnih zastopih naÔelniki plemeniti gospodje. Tako je bil dolgo let v Nepomuku načelnik okrajnemu za-stopu grof Harrach. Pri novi volitvi pa ni dobil več večine, kajti Mladočehi so proti njemu. „Vaterland" sedaj vzdihuje, da vse delovanje Mladočehov meri le na to, da od javnega življenja odrinejo plemstvo. Tudi jedino zaradi sovraštva do plemstva so za občno volilno pravico Od „ Vaterlanda" je pač le lepo, Če se za plemstvo poteguje, kajti že davno bi bil moral prenehati, da ga ne podpirajo plemenitaši.
Ženska agitacija. — Na Dunaji protisemitje nape-njajo vse sile, da bi pri občinskih volitvah, ki se vrše v drugi polovici t. m., dobili večino v mestnem zastopu. Ker pa moška agitacija veČ ne zadostuje, so osnovali poseben odbor kršćanskih gospej in gospodičen, da agitujejo po mestu od hiše do hiše. Pravijo, da vspeh te agitacije ni slab, ker ženske marsi-koga pregovore, pri katerem bi se moški zastonj trudili. Dunajski protisemitje so dosedaj navadno bili proti temu, da bi
se ženske mešale v politiko, a v sedanji stiski so pa pozabili na to načelo.
Protisemitske agitacije. —■ Ker dunajskim protise-mitom ne gre vse posr^Či, jeli so razne nasprotnike dolžiti, da so podkupljeni. Posebno zabavljajo zoper Čehe in tište obrtnike, ki nočejo za njimi več hoditi Čehom očitajo. da so jim liberalci dali veČ tisoČakov za češko šolo na Duaaji in pa za volilne agitacije, kar je seveda le grda laž. Obrekovalci sami dobro vedo, da na tem ni nič resnice. Te dni je pa svobodo-miselni kandidat Fr. Lacina, čevljarski mojster, proti Luegerju in „Deutsches Volksblattu" vložil tožbo zaradi razžaljenja Časti, ker sta ga obdolžila, da so ga liberalci najeli za agitacjjo in
mu plačujejo po 30 gld. na dan.
Razpor mej hrvatsko opozicijo. — Nasprotje mej hrvatsko stranko pravo in pa mej zmerno opozicijo se je silno pooštrilo. Pravaši so sklenili, da z zmerno opozicijo ne bodo vkupno postopali pri bodočih občinskih volitvah v Zagrebu in bodo postavili svoje kandidate. Tega razpora se pa veseli vladna stranka, kajti najbrž ne bode voljen sedaj noben opozi-cijonalec in vladni pristaši bodo v mestnem zastopu ložje samovoljno gospodarili
Volitve v Dalmaciji. — V soboto so volile kmetske občine za dalmatinski deželni zbor. Voljenih je 10 pristašev
zmerne in 3 pristaši radikalne hrvatske stranke ter sedem Srbov. Radikalci zgubili so jeden mandat, Srbi ic zmerni Hr-vatje pa dobili po jeden mandat Volilni boj je bil precej hud. Bilo je tudi nekaj pretepov. Zaradi hudega boja mej obema hrvatskimi frakcijama, je malo manjkalo, da v zaderski okolici niso zmagali Italijani. Sploh se pa govori, da so pri le-tošnjih volitvah Italijani igrali važno vlogo. Podpirali so Si be in zmerne Hrvate proti radikalni hrvatski stranki. „N. Fr. Pr.w je celo porocala iz Dalmacije o nekem dogovoru mej zmernimi Hrvati in Italijani zastran deželnozborskih volitev in še prorokovala radikalni stranki poraz Mi obžalujemo to bratenje z Italijani, ker bode gotovo imelo še slabe posledice.
Kdo bode gališki namestnik? S tem vprašanjem se Badeni že nekaj časa ubija glavo. Prosil je že Dunajewskega, Jaworskega, Zaleskega in Bobržynskega, a nobeden noce pre-vzeti tega mesta Sedaj se govori, da bivši moravski namestnik Loebl postane gališki namestnik. Loebl je že v pokoji. Ob svojem Času je bil v Galiciji podpredsednik gališkega namest-ništva in razmere v Galiciji dobro pozna.
Nemčija. — Najhuji trn v peti so bili slaviteljem se-danske zm.tge socijalni demokratje, ta mnogoštevilen faktor nemške države, a ob ednem sila nezadovoljen s sedanjo nemško upravo. Ne samo, da so se strogo zabranili ol strani vlade vsakteri pojavi socijalnih demokratov povodom tega prazno-vanja, pozabiti jih celo niso mogli razai slavnostní govorniki. Nemški cesar je pretil v neki napitnici socijalnim demokratom z oštrim postopanjem. Rekel je, da niso vredni, da se imenujejo za Nemce in jih nazivljal izdajalce. Odličen državnik je v nekem govoru pozivljal vse stranke, da naj se združijo proti socijalistom. Storijo naj se vsi koraki, da se udušijo ti nezadovoljneži. Cesar naj stopi z vlado na čelo akcije. Če bi vse nič ne pomagalo, apelirati bi se potem moralo na vojake. Zares neki grozen strah mora navdajati Nemčijo pred socijal-nimi demokrati. Grozno je ježilo Velikonemce, da sedanski praznik ni bil tako veličasten, kakor bi ga radi in da so mnogo tega krivi socijalni demokratje. Mi pristavljamo le to, da inn nezadovoljnost svoje vzroke.
Armenija. — Neznosnim razmeram v Armeniji še ni konca. Turčini še vedno delajo silo kristjanom. Tako se čuje, da so ravno minoli čas turski vojaki zopet napali neko selo in je požgali in oropali. Sicer vsa ta grozodejstva skuša turška vlada potlačiti, a prišlo bo vse na dan in konečno bodo evropske velevlasti z najskrajnejo silo pritisnile na Turčijo in jo prisilile k vzdržanju reda. Dosedaj Turčije ni bilo še moč prisiliti do tega, dočim Anglija, Rusija in Francija to zahte-
366
govskega ministra. Prvi je vedno kazal veliko nenaklonjenost Slovencem, Exner je pa privrženec manšesterskih načel in največji nasprotnik malih obrtnikov. Če bodeta ta dva moža sedela v novem ministerstvu, ga ne bodo mogli podpirati slovenski poslanci. Govori se pa tudi, da bode Badeni v svoj program vsprejel odložitev narodnih vprašanj. Ko bi pa ludi to storil, potem je pa dolžnost slovenskih poslancev, da pojdejo v opozicijo, naj pride potem kar koli. Vsekako je pa treba popolne jasnosti, da ne pridemo potem v podobne težave, v kakeršnih smo
bili zaradi celjske gimnazije, katero smo le po posebni sreći dosegli. Da se niso konservativci in liberalci sprli zaradi volilne reforme, bi najbrž prvi bili nas zapustili in splavala bi bila po vodi.
Bati se pa Slovenci ne smemo večine iz Poljakov in levičarjev. Taka večina tako ne bode trajna, če bi se tudi osnovala. Levica hitro razpada in ta razpad bode še hitreje napredoval, ako je ne bodo podpírali konservativci. Posebno smemo biti prepričani, da po volitvah liberalci in Poljaki bi več ne imeli večine, in priti bi moralo do novih prememb, pri katerih se pa bodo morali poštevati Slovani. Če se pa osnuje nova većina iz konservativcev, Poljakov in levičarjev, utegne pa biti ta večina tako velika, da bi se še nekaj časa obranila in židovski liberalizem bi bil zopet za nekaj časa rešen v Avstriji, seveda za dolgo ne, kajti naravni proces bi naposled razjedel tudi novo večino, ki bi ne bila za nobeno resno delo. Predobro je nam še v spominu, kako mogočna je bila zjedinjena levica, ko je 1873. pri državnozborskih volitvah dobila večino, a predno je potekla postavnodavna doba, je tako razpadla, da ni mogla sestaviti nobene vlade. Jednaka osoda zadeva se-danje tako imenovane „zmerne" stranke, kajti z vladno pomočjo se nobena teh strank trajno obdržati ne more.
Politični pregled.
Mladočehi in plemstvo. — Glasilo čeških fevdalcev dunajski „Vaterland" poslednji čas zopet jako pridno zabavlja proti Mladočehom. Zaměřili so se „Vaterlandu" in njega pokroviteljem posebno zaradi tega, ker nočejo priznati, da bi bilo češko plemstvo poklicano za vodje češkega Daroda. Dosedaj so bili zlasti v okrajnih zastopih naČelniki plemeniti gospodje. Tako je bil dolgo let v Nepomuku načelnik okrajnemu zastopu grof Harrach. Pri novi volitvi pa ni dobil več večine, kajti Mladočehi so proti njemu. „Vaterland" sedaj vzdihuje, da vse delovanje Mladočehov meri le na to. da od javnega življenja odrinejo plemstvo. Tudi jedino zaradi sovraštva do plemstva so za občno volilno pravico Od „Vaterlanda" je pač le lepo, Če se za plemstvo poteguje, kajti že davno bi bil moral prenehati, da ga ne podpirajo plemenitaši.
Ženska agitacija. — Na Dunaji protisemitje nape-njajo vse sile, da bi pri občinskih volitvah, ki se vrše v drugi polovici t. m., dobili večino v mestnem zastopu. Ker pa moška agitacija več ne zadostuje, so osnovali poseben odbor krščanskih gospej in gospodičen, da agitujejo po mestu od hiše do hiše. Pravijo, da vspeh te agitacije ni slab, ker ženske marsi-koga pregovore, pri katerem bi se moški zastonj trudili. Dunajski protisemitje so dosedaj navadno bili proti temu, da bi
se ženske mešale v politiko, a v sedanji stiski so pa pozabili na to načelo.
Protisemitske agitacije. — Ker dunajskim protise-mitom ne gre vse posreČi, jeli so razne nasprotnike dolžiti, da so podkupljeni. Posebno zabavljajo zoper Čehe in tište obrtnike, ki nočejo za njimi več hoditi Čehom očitajo. da so jim liberalci dali vec tisoČakov za češko šolo na Duaaji in pa za volilne agitacije, kar je seveda le grda laž. Obrekovalci sami dobro vedo, da na tem ni nič resnice. Te dni je pa svobodo-miselni kandidat Fr. Lacina, čevljarski mojster, proti Luegerju in „Deutsches Volksblattu" vložil tožbo zaradi razžaljenja Časti, ker sta ga obdolžila, da so ga liberalci najeli za agitacjjo in
mu plačujejo po 30 gld. na dan.
Razpor mej hrvatsko opozicijo. — Nasprotje mej hrvatsko stranko pravo in pa mej zmerno opozicijo se je silno pooštrilo. Pravaši so sklenili, da z zmerno opozicijo ne bodo vkupno postopali pri bodočih občinskih volitvah v Zagrebu in bodo postavili svoje kandidate. Tega razpora se pa veseli vladna stranka, kajti najbrž ne bode voljen sedaj noben opozi-cijonalec in vladni pristaši bodo v mestnem zastopu ložje samovoljno gospodarili
Volitve v Dalmaciji. — V soboto so volile kmetske občine za dalmatinski deželni zbor. Voljenih je 10 pristašev zmerne in 3 pristaši radikalne hrvatske stranke ter sedem Srbov. Radikalci zgubili so jeden mandat, Srbi in zmemi Hr-vatje pa dobili po jeden mandat Volilni boj je bil precej hud. Bilo je tudi nekaj pretepov. Zaradi hudega boja mej obema hrvatskimi frakcijama, je malo manjkalo, da v zaderski okolici niso zmagali Italijani. Sploh se pa govori, da so pri le-tošnjih volitvah Italijani igrali važno vlogo. Podpírali so Si be in zmerne Hrvate proti radikalni hrvatski stranki. „N. Fr. Pr." je celo porocala iz Dalmacije o nekem dogovoru mej zmernimi Hrvati in Italijani zastran deželnozborskih volitev in še prorokovala radikalni stranki poraz Mi obžalujemo to bratenje z Italijani, ker bode gotovo imelo še slabe posledice.
Kdo bode gališki namestnik? S tem vprašanjem se Badeni že nekaj časa ubija glavo. Prosil je že Dunajewskega, Jaworskega, Zaleskega in Bobržynskega, a nobeden noce pre-vzeti tega mesta Sedaj se govori, da bivši moravski namestnik Loebl postane gališki namestnik. Loebl je že v pokoji. Ob svojem času je bil v Galiciji podpredsednik gališkega namest-ništva in razmere v Galiciji dobro pozna.
Nemčija. — Najhuji trn v peti so bili slaviteljem se-danske zmage socijalni demokratje, ta mnogoštevilen faktor nemške države, a ob ednem sila nezadovoljen s sedanjo nemško upravo. Ne samo, da so se strogo zabranili oi strani vlade vsakteri pojavi socijalnih demokratov povodom tega prazno-vanja, pozabiti jih celo niso mogli razai slavnostní govorniki. Nemški césar je pretil v neki napitnici socijalnim demokratom z oštrim postopanjem. Rekel je, da niso vredni, da se imenujejo za Nemce in jih nazivljal izdajalce. Odličen državnik je v nekem govoru pozivljal vse stranke, da naj se združijo proti socijalistom. Storijo naj se vsi koraki, da se udušijo ti nezadovoljneži. Cesar naj stopi z vlado na čelo akcije. Če bi vse nič ne pomagalo, apelirati bi se potem moralo na vojake. Zares neki grozen strah mora navdajati Nemčijo pred socijal-nimi demokrati. Grozno je ježilo Velikonemce, da sedanski praznik ni bil tako veličasten, kakor bi ga radi in da so mnogo tega krivi socijalni demokratje. Mi pristavljamo le to, da im^ nezadovoljnost svoje vzroke.
Armenija. — Neznosnim razmeram v Armeniji še ni konca. TurČini še vedno delajo silo kristjanom. Tako se čuje, da so ravno minoli čas turski vojaki zopet napali neko selo in je požgali in oropali. Sicer vsa ta grozodejstva skuša turška vlada potlačiti, a prišlo bo vse na dan in konečno bodo evropske velevlasti z najskrajnejo silo pritisnite na Turčijo in jo prisilile k vzdržanju reda. Dosedaj Turčije ni bilo še moč prisiliti do tega, dočim Anglija, Rusija in Francija to zahte-
367
%
vajo. Turška vlada sama
pac ustregla tem zahtevam, a venei
sultan sam se upira. Boji se za svojo samostojnost v Aziji. Ko bi dovolil evropskim velevlastim nadzorovanje Armenije,
bička
pripetilo
se celo lahko,
da
te velevlasti raztegnile pra-
se
vico nadzorovanja nad celo turško državo. Povod temu kmalu našel. Ker pa sultan že na to računa, da se bo moral prej ali slej iz Evrope v Azijo umakniti, hoče vsaj poslednjo tične davke, da le tujci je potem ne morejo dobiti.
ohraniti popolnoma nezavisno. Čuj e se, da je sultan pripravljen
raji vse svoje evropske pokrajine odstopiti, nego, da bi se od-povedal popolni svoji samostojnosti v Aziji. Stvar se torej še ne bo tako hitro razmotala in tudi se ne ve kako, govori se, da se snide evropski kongres, ki bo zadevo rešil.
pa od naših zakladov ne imeli nobenega do-kajti tega bi si mej seboj dělili tuji delničarji. Da se pa odstrani ta preteči tuji naplav, ne moremo dovolj priporočati, da ljudje, ki imajo morda na svojem posestvu kako rudo, sami dobe pravico jo kopati in plačajo do-
Ni-
Bolje
mi
pa

mv
■i
Obrtnija.
mWk »
i*
kakor je pa naj lahkomišljeno ne prodajo tujcem. je, če ostane / zemlji, kakor bi jo dobil tujec. Če ne moremo izkoristiti prirodnega bogastva, ga bodo naši sinovi.
Sicer pa vemo, da se s tem še nevarnost ne da odstraniti. Denar je zapeljiv. Naj še tako pregovarjamo
&j -
našega posestnika, da naj varuje rudo, bode je ta na
Pozor.
Velika ovira našemu narodnemu napredku je to, da so vsa večja industrijska in rudniška podjetja v tujih
posled
prodal

da
dobi nekaj goldinarjev
Časi
so
rokah. S tujimi podjetniki pridejo v deželo tuji uradniki in deloma tudi tuji delavci. Uradniki tacih tujih podjetij so pa navadno pravi pijonerji tujstva, največ nemštva, včasih tudi italijanstva. Italijani se navadno še nekako privadijo deželnim šegam, vsaj v krajih, ki so bolj odda-
slabi, na nasledke pa pač nikdo ne pomisli. Pa tudi tega ne smemo pričakovati, da bi kmet si zavaroval pravico za kopanje rude, ki bi utegnila biti na njegovi zemlji. Potem bi moral plačevati davek, a kmetu je dandanes trda za denar in ne bode ga izdajal, ako ne kaže kak gotov dobiček. Sploh tudi ne smemo puščati priprostih
kmetov osamljenih v tem boji s tujim kapitalom. Potreba
pro-
»
da se gane tudi domač kapital. Če upajo tujci
spevati z podjetji na Slovenskem, zakaj bi pa domačini
Klin se s klinom zbija, pravi pregovor, in nemško
ne.
ljeni od Italije, Nemci pa ostanejo nasprotniki narodu, mej katerega so se naselili, naj tudi mej njem bivajo že lepo število let.
Po Štajerskem in Koroškem posebno nemške továrně, rudniki in fužine razširjajo germanizacijo. Marsikak vsi slovenski rodoljubi. Posebno bi priporočali, da bi to
delniško društvo bodemo mogli izbiti jedino s podobno domačo družbo.
Stvar je važna in želeti je, da jo dobro premislijo
kraj
že davno bil čisto slovensk, da ne pritiskajo na
-
prebivalstvo nemški posestniki fužin in rudokopov. delavce po fužinah in rudnikih v slovenskih krajih se snujejo nemške šole, naj so tudi delavci Slovenci. Vodstvo fužin, rudnikov in tovarn hoče, da se delavci pri Ijudskem popisovanji vpisujejo za Nemce, otroke pošiljajo v nemške šole in pri volitvah, kateri imajo volilno pravico, volijo nemške kandidate Taki zavodi dajo temu ali
umetno napravljen
zadevo premišljevali tudi tišti slovenski rodoljubi, ki so pri snovanji in vodstvu posojilnic na Štajarskem in Koroškem pokazali nenavadne narodnogospodarske zmožnosti in našega kmeta rešili pritiska tujega kapitala. Pozor, Slovenci, dokler je še čas, da ne bode prepozno in ne postanemo le hlapci tujih gospodarjev.
onemu
kraju
nemški značaj.
na
Slovenskem
neki
Obrtnijske raznoterosti.
Židovski pritisek. Ker je graški mestni zbor sklenil, Seveda taki zavodi slabo vplivajo v narodnogospo- da ne da prostora v mestnih poslopjih nobenemu židovskému
darskem oziru. Večji dobiček gre iz dežele, Slovenci da- trgovcu in obrtniku v najem, sklenili so židovski tovarnarji na
Dunaji, v Liberci in Brnu da tako dolgo pretrgajo vse zvezi
z graškimi trgovci in obrtniki, da se omenjeni sklep prekliče.
jemo pa le delavne moči. Celo ravnatelji, ki si prihra-
kaj premoženja, odidejo na stare dni, od koder so
mjo
prišli. Naši prirodni zakladi bogate
tujce.
Pokazala se bode moc židovstva, če
res tako velika, da bi
Nemci dobro vedo, kako važni so prircdni zakladi
se jej kršanski obrtniki in trgovci morali pokoriti. Mi želimo
da
židj
se s svojim sklepom dobro opekl
i*

na Slovenskem. Zaradi tega pa obračajo nanje vso pozornost, dočim jih domačini ne moremo dovolj ceniti. Kakor se govori, se na Saksonskem sedaj snuje delniška družba s kapitalom 4 milijone mark, da pokupijo vse îèw^^^^^^ svobodné rudniške jame na Slovenskem, in začno potem
kopati rudnine v naših deželah. Ta družba bi bila v na- Odlomki ÍZ narodnega gospodarstva
rodnem in gospodarskem oziru veliko nevarnejša Slo- imenuje se knjižica, katero je spisal in založil g. Anton
vencem, nego društvo „Sudmarck". Poslednje pač skuša Kupljen. Cena zanimivi knjižici je samo 30 kr. Miličeva
Čisti do-
oskrbela jako lepo vnanjo obliko prišlo z denarjem v deželo biček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda
Slovence izpodriniti ž njih zemlje, a jej manjka denarja, tiskarna novo delniško društvo bi pa
m
njim
prišli nemški uradniki, pravi pijonerji nem
Naše slovensko slovstvo ni bogato na delih o na-štva. Koder bi se nastanili, bi kmalu vse postalo odvisno rodnem gospodarstvu in zaradi tega moramo reči, da je od rudniških gospodov. Vsaj vidimo, kako je drugod. Slo- gospod Kupljen s svojo knjižico gotovo ustregel sloven-
skemu občinstvu. Mi jej želimo mnogo čitateljev, ker je baš znanost o narodnem gospodarstvu pri nas mnogo premalo razvita. V njej so ob kratkem pojašnjeni glavni pojmi narodnega gospodarstva in priznati moramo, da so nekateri odstavki zelo zanimivi. Knjižica se ozira tudi na sedanje socijalno gibanje. Ta ali oni se morda ne bode v tem oziru popolnoma strinjal z nazori gosp. pisatelja, ki stoji na stališči rimskega prava, a vsekako bode iz nje mnogo novega izvedel. Pisatelj sam ne postavlja no-bene nove teorije, temveč nam le podaje v lepi obliki nauke drugih narodnih gospodarjev, vendar se ozira na naše domače in slovanské razmere. Zanimivost knjižice pa to posebno povzdiguje, da je prepletena s premnogimi citati slovenskih pesnikov. Sploh je njena velika prednost, da ni suhoparna, kakor je večina nemških podobnih knjig. Najbolje bodo pač čitatelji spoznali zanimivost te knjige, ako iz nje priobčimo jeden odstavek. Z ozirom na sedanje socijalno gibanje se nam zdi najumestneje, da si v ta namen izberemo odstavek: „Ovržba komunizma", ki slove:
Vsako vzorno rodovinsko življenje je neka vrsta skupnosti blaga. V večjih družinah seveda se najde ta ljubezen v največjem, vendar kratek čas trajajočem nábožném navdušenji. Bližanje k skupnosti imetja mora imeti izvor v ljubezni bogatcev, ne pa v sovraštvu ubož-cev. Ako bi bili vsi ljudje pristni kristijani, mogla bi biti skupnost imovine brez nevarnosti, ker bi dajal vsak gospodar delavcem, kakor bi mu bilo možno, visoko mezdo, a od njih zahteval, kolikor bi bilo možno, malo delà. Sicer bo pa vsak udeleženec skupnosti blaga vedno délai najrajše, kolikor je možno malo, užival pa, kolikor je možno mnogo. Če bi v skupnosti premoženja razdelili vse težave in vsako veselje do življenja v smislu prostega naroda strogo enako, tedaj bi možje, kakor je Miklošič, Štefan, Matějko in drugi, kateri delajo v učni sobi in slikarnici s svojim premišljevanjem in čopičem za milijone ljudij, pridelavali s krampom in z lopato večinoma le za tri ali štiri osebe2 Delba delà s svojo neizmerno pridelo-valno silo, nehala bi ponajveč, pa tudi na ta načfh ne bi bilo topo, prosto ljudstvo rešeno duhomornega delà, drugih težav in nadlog, nego bi morali stopiti višji stanovi na stopnjo nižjih stanov. Ali mar ni tudi vojak pri-delovalen, ki brani domovino sovražnika; učitelj, ki poučuje in izobrazuje zarod, temveč bi dozdevno bil plo-dovit samo člověk, kateri na pr. hrani in pita živali, s katerimi hranimo in vzdržujemo naše telo? Saj ni pomisliti in je neverjetno, da bi Stvarnik storil komunistom ljubezen ter prenaredil svoje večne sklepe, samo da bi se izpolnile njih sanjarije!
In kako hitro bi se vendar množili trošilci ? Vsak člověk bi namreč rad sledil najsilnejšemu človeškemu nagonu, zlasti ako bi vedel, da se zarod vzdržuje na občne stroške. Stvarnik je podělil člověku brez dvoma najime-nitnejšo pravico razplodbe, pa navadni člověk vendar ničesa ne stori tako lahkomiselno in brez preudarka kakor to dejanje, čeprav bi bilo baš tu zmernosti in premišlje-
nosti največ potrebno. Kedor ve, da mu ni možno rediti otroka, naj ga ne rodi, sicer se pregreši proti človeški družbi, najhuje pa še proti svojemu otroku samému. Toda kako čudovitno ! Otroka roditi, z neštevilnimi potřebami, z neumrljivo dušo, to je brez dvoma najvažnejše početje, katero člověk more storiti v svojem življenju in katero ima najvažnejše nasledke — pa vendar je največ ljudij, kateri to povsem nepremišljeno delajo. Kedor pozna novorojence, on ne bo dvomil, da te nežne lučice ugas-nejo povsem lahko brez materine ljubezni in očetove brižnosti. —
In baš za časa, ko je ljudstvo pregosto naseljeno, zahteva se najbolj skupnost imetja, in če bi se ljudstvo množilo vedno bolj in bolj, a pridelovanje za življenje potrebnih stvarij manjšalo se neprenehoma bolj in bolj, beda bi sploh še bolj rasla in postajala vseobčna. Za kratkotrajno ljudsko veselje zavrgla bi se največja in najplemenitejša človeška svojstva in vrline, ker komunisti terjajo namreč, da bi vsi ljudje morali biti enako učeni, pravi se, da bi bili vsi enako topi. Toda v komunizmu
tiči še nekaj več, nego se navadno misli, in to je prava pravcata zavist.
Vsaki delitvi imetja moral bi naprej hiteti prevrat pravnega reda, ker posestniki javalne bi dali, ni pet ni šest, svojino iz rok in bi molče přivolili v delitev. In kolikokrat bi vendar tudi bila delitev možna, ako nikdo ne bi hotel ničesa več delati in prav nič več ščediti? Saj ne bi bilo možno ubraniti se sitnih os, ki bi vedno silile v ulnjak, ko brž bi delavne bučele nanosile kaj strdi. Vsi nagoni k delu in varčnosti bi nehali in nastalo bi občno uboštvo. V kaki tesni zvezi je vendar tudi po-litiška svoboda s pridelavanjem in množino gospodarstvenih izdelkov, vidi se jasno, ako prispodabljamo Angleško s Tursko: tamkaj je bogastvo in svoboda, tukaj uboštvo in sužnost. Z delitvijo imovine bi reveži tudi postali pomilovanja vredni sužnji. Na ta način bi se godila ljudem največja krivica: lenjaki, nespretneži in nesposobneži bi dobivali enako mezdo kakor tišti ljudje, kateri so marljivi, spretni in sposobni. Nezadovoljnost in borba bi trajali neprenehoma najprej z razliko, da bi potem nasprotovali jačji, med tem, ko se sedaj protivijo slabši. Konečno bi vendar zopet odločila telesna in duševna razlika in potreba ter bi pretežnost sposobnosti provzro-čila zopetno neenakost imovine: prvi prevrat in delitev imetja morala bi se torej ponavljati od časa do časa znova ter znova. Res delo brez kraja in konca (Siphus) !
Na drugem mestu smo uže rekli, „da s časom vse pride". In res! kedo bi verjel pred leti, da bi se na ne-kakov način vendar tako zelo približali skupnosti imetja. Pomislimo samo na vseobčno vojaško dolžnost, na narodni pouk, na različna društva, na zavarovanje proti vsaki ujmi, na narodne svečanosti, ljudske veselice itd., to so namreč večinoma vse naprave, katere spričujejo posebno moč in zmožnost našega veka. Skupnost imetja je samo dotlej plodovita, dokler odgovarja napredku, enodušnosti in zložnosti. Kedor hoče prispodabljati moč
360
dveh narodov, mora ne samo jedino duševno in telesno industrija v škodo kmetovalstvu in zdravju prebivalstva, ker moč nego posebno tudi v poštev jemati veselje in nagne- taki umetni izdelki nikakor niso tako dobri in zdravi, kakor
nost, s katero sta pripravna sodelovati za javne zvrhe. naravni.
Komunizem razdeli se dostikrat v političen, nabožno
pokorilen in ekonomičen ali gospodarstven. — V starem Ëï'^^'i........■■■»■■»■■■■■■»■■■■»..........«•■■»......................
veku je prevladal politični komunizem, ki je prisvajal Ifro»»! rOUCIll M ZâPâVni Û6I.
starem

K
gospodarstvo z zemljo in zemljiščem izločno državi in wwwhwwpv^^
zmatral skupnost imetja kot edini pogoj državnemu vzoru ; v srednjem veku je bil nabožno-pokorilni komunizem, ki zavrgel zasebno imetje kot dozdevno zapreko večnemu
je zavi blaženstvu
?
v novejšem času in v kmečkih vojskah
pa
nastal gospodarstveni komunizem poučavajoč, da mora biti zemeljska posest vseobčna skupnost imetja nasproti kričeči dejanski neenakosti imetka. — Tukaj o komunizmu razložene misii in namere veljajo z nekimi potřebními premenami tudi za pavrst komunizma, to je za socijalizem.
Smelo smemo trditi, da morda ni bilo zemlje, kjer bi premagavala tako malo nagnenost k ravnokar omenje-
nim „novosegnim" mislim in lotitvam, kakor so baš bili naši slovenski kraji. Pa kako bi tudi bilo do tega veselja in k temu naklonjenosti, ker med našim domačim ljudstvom je bil zelo vkoreninjen kršćanski duh in zastarelo prepričanje o potrebi ublaženega stanovitnega samovladar-stva ter se je razširilo in vtrdilo uverjenje v pravni red in mirno domače zanj prikladno življenje, katerih blago-
datij
za razcvet in prospeh našemu za prevratne misli
nepripravnemu narodu bilo tudi potrebno. Nesloga, nemir, vojska in druge vznemirjajoče reči so bile našemu ljudstvu gotovo neprijetne in mu niso prinesle sreče ne po-
svetne pa tudi ne večne. Tako je bilo
pa žal
î
ni več !
Toda zmotil
se, ako bi kedo mislil, da naš narod
še vedno stoji na stari trdni podlagi in da ima še staro zanesljivo voditeljstvo. Dosti je danes voditeljev precej neizkusnih in lakomnih, katerim ni dosti
skrbi
za vse
ono

kar
bi moglo v resnici osrečiti vse vrste našega ljubljenega slovenskega naroda. Tako begajo se duhovi,
otrpnjujejo srca, vse je nezaupno in domača needinost je
sedaj hirajoča bolezen, hujša od socijalizma, katera mu postane konečná smrt.
Nato slede nekako na to se ozirajoče spodbudne in vzorné pesnikove besede:
Življenje je cesta čez plan, čez gore, Zapelje ga naglo, kdor pota ne vé ! Čez voz je nemirni, nenehoma drdrá, llstaviť nikdar se obrnit ne dá. Nadležni vozniki popotnih so to, Pa trdna le vera voznik naš naj bo.»
B. Potočnih.
Kmetijske raznoterosti.
Deset let v Ameriki.
(Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.)
X.
(Dalje.)
Irske priseljence je najbolje označil Puck z neko karikaturno podobo: Velik, žnablast, mopsu podoben Irec stoji pred novim poslopjem novojorške ječe. „To smo mi
zgradili" pravi zraven stoječemu redarju.
»
sedaj sedi v nji?
u
vpraša zvito policijst.
kdo pa
.Tudi
mi," odgovoril je brez obotavljanja in vsake zadrege
Irec. Naj bode še tako napačno prvo pokolenje Ircev, a omeniti je pa treba, da prihajajo vselej z rodbinami in se njih otroci hitro spoje z drugim prebivalstvom ; drugem ali tretjem rodu že popolnoma zgube posebnosti svoje.
v
narodne
Te stotine tisoč priseljencev, ki ne znajo ni čitati
ni pisati, sestavljajo moč demokratične stranke na severu.
i »
Naselijo se vsaj za nekaj časa v večjih mestih vzhoda,
sam
zlasti v Novem Jorku, in vselej jih potem dobe na svojo stran demokratični politikani. Zabiti, nevedni, ne imajoči nobenega pojma o ameriških razmerah, in napravah, pro-dado svoj glas, kdor več obljubi in več plača. Videl sem
kako glasujejo kot čeda pod vodstvom novojorškega Tammanija Golla.
Razen teh priseljencev, naj bodo še tako napačni, a vendar dobrovoljno prihajajo, so pa do najzadnjega časa prihajali tudi prisiljeni izseljenci. Mnoge evropske države, zlasti manje nemške državice naravnost pomagajo svojim hudodelcem vsake vrste, da beže v Ameriko, da. jih ni treba vzdrževati v ječah. Pošiljajo pa v Ameriko tudi na
stroške občin berače, včasih tudi nepopolnoma ozdrav-ljene bolnike in blaznece in bebce. Seveda je težko za-sledovati in dokazati take slučaje. Ljudje so pa občno verjeli, da se tako delà in želeli, da se ta prepeči. Kmalu potem, ko je kongres bil sklenil zakon proti naročevanju
delavcev iz drugih krajev, o katerem sem višje govoril, sklenil je tudi zakon, da se ne smejo izkrcevati izseljenci, ki nimajo nobenih vidnih sredstev in ne morejo prepri-
čati državnega uradnika, da bi mogli si prislužiti sredstev za življenje Vse prekomorske parne družbe, ki pre-važajo izseljence, so morale vložiti kavcijo in se pismeno
zavezati, da ne bodo ravnale proti temu zakonu.
Poleg
Umetno mleko. Umetno surovo maslo se že dolgo
delà po tovarnah in prodaja ; sedaj je kemik
přišel na mi sel,
da
napravil umetno mleko. Posrećilo se
mu
res iz raznih tvarin napraviti neko zmes, ki je precej podobna mleku. Sedaj se tako mleko v tovarnah še ne bode narejalo, ker so snovi, iz katerih se napravi, predrage. Ne-mogoče pa ni, da kak kemik najde kakov cenejši način za
tega pa pošiljajo na njih stroške nazaj vse tište, ki spadajo
dr. Klimont pod ta zakon. Poslednji čas se ta zakon jako strogo izvaja,
dušo
vsakemu priseljencu pri izkrcanji pretresejo vso in časopisi vedno poročajo, da na desetine ali na stotine
izseljencev pošljejo nazaj na tistih ladijah, na katerih so se pripeljali v Novi Jork. Prostovoljne nemške in škan-
napravo umetnega mleka in začela se bode nova sleparska dinavske priseljence pa imajo tukaj jako radi, deloma so
31«
rokodelci, največ pa kmetovalci. 'Nemci, Švedi in Norve- Angleže jako drago stane to, da se nečejo privaditi žani se ne ustavljajo v vzhodnih pristaniščih, temveč se krajnim običajem in si jih prisvojiti. Znano mi je več peljejo naravnost dalje na zapad, kjer jih že čakajo po- slučajev, ko so Angleži zgubili nenavadno hitro celo pre-
prej přiseli vši se sorodniki in znanci.
Naselijo se na državnih zemljah in se poslužijo pravice hemeostead. Države Wisconsin, Minnesotta, Ne-
braska in obe Dakoti so se tako naselile.
Ker
so se
moženje
i
četudi
so
postopali jako previdno, vedno
govorili o tem, da je treba vsako stvar dobro preiskati, predno se vanjo vloži denar, a naposled se je pa
pokazalo, da so jih Američani strigli jako vspešno, da so
Nemci nadejali, da ohranijo svojo narodnost, so goreče
varovali svoje
običaje
j
obleko
m
jezik
î
mnoge kraje
»
povsod
imeli zgubo in so večkrat brez groša morali se
povrniti v domovino.
(Dalje sledi.)
zlasti v Wisconsinu so bili zaseli jedino Nemci, in pred kakimi petnajstimi leti se je kazalo, da bode to ločenje Nemcev imelo resne posledice. Vendar se je pokazalo, da je ta misel bila napačna: ameriško prebivalstvo zna dobro asimilirati si tuje življe, delokrog je vsakemu jako omejen, ako ne zna angleščine in težko je ohraniti narodno obleko
in običaje mej naprednejšim plemenom
vse to je de-
Poučni in zabavni drobiž.
Srce Kosciuska. Grrofje Moronini v Benedkah podarili so poljskemu muzeju v Rappeiswyglu srce poljskega narodnega
junaka Kosciuska, katerega je dosedaj imela ta rodbina
Srce
se ta mesec odpelj
Benedek
Truplo Kosciuskovo počiva v
lovalo na to, da so se Nemci zlili z okolujočimi jih Ame- stari kraljevi rakvi v Krakovu. Muzej v Rapperswylu v ričani in novo pokolenje je začelo pozabljati svoj jezik carském kantonu St. (xallen ob Curiškem jezeru je osnoval
m
njim svoje posebnosti. Seda, so popustili vse težnje
hite

da
po ločenji, in ravno tako druge narodnosti se poprej poameričanijo in s tem nekaj pridobe.
Velika večina angleških priseljencev se jako loči od drugih. Vsi že znajo angleščino in skoro vsi imajo znatna sredstva, prihajajo mlajši sinovi provincijalnih veljakov kupci in ljudje svobodnih poklicev, ki so si že pridobili
»
premoženje in so pustili že svoje posle. Jaz sem se sešel v Ameriki z več sto takimi priseljenci, vsi so mi pravili, da je življenje v Angliji tako drago, zahteve občinstva
grof Plater in je v starem grofovskem gradu
Sploščenost Marsovo. Dosedaj se je mislilo
da
Mars ob tečajih ni sploščen, kakor naša zemlja. Novejše pre
iskave so
pa
pokazale, da je pol
kilometrov krajši nego polutniški
da
bolj
prerez Marsov za 35 torej Mars mnogo
ploščen nego naša zemlja Dotična merjenja so se vršila
z veliko natančnostj
tako velike, in obiesti od kapitala pa tako majhne, da se v Angliji ne more dobro živeti s svojimi sredstvi. Zato pa prihajajo v Ameriko v novonaseljujoče se kraje, kodér je svota petdeset ali sto tisoč že ogromen kapital, s katerega obrestmi se že živi z velikimi udobnostmi. Treba je omeniti, da obče Amerikanci ne morejo trpeti Angležev
Angležev proti Zjedinjenim državam za državljanske vojne puška sprožila in kroglja ga je zadela in sedanja nasprotovanja v raznih vprašanjih ohranjajo tri centimetre na dolgo razdrobila kost. Nadvojvoda

staro sovraštvo še izza vstaje, postopanje
Minoli teden v ponedeljek je nadvojvoda Ladislav v Kis Jenôju na Ogerskem bil na lovu na divje mačke. Ko je ravno neko mačko preganjal, se mu je
nogo, m mu
to sovraštvo in zatorej mora Anglež biti v Ameriki jako previđen. Nahajajo se posebni reki, kateri se slišijo po vseh Zjedinjenih državah tako: „to fleece an English-
man
u
î
pobesedno „střiži Angleža"
po
katerem
se
kadar imajo kaj opraviti z Angležem. Obirajo križa v Budimpešti
zgubil je jako mnogo krvi. Zdravniki so upali, da se nadvojvoda ozdravi, a v petek dopoldne je nadvojvodi jelo vedno huje postajati, kajti pritisnil je bil prisad in zastrupila se mu je bila kri in ob jednajstih dopoldne je izdihnil svojo dušo v bolnici rudečega
ravnajo,
jih brez vsake vesti. Kar je dovoljeno proti Angležu, bi ne bilo dovoljeno proti Amerikancu, pa tudi ne proti priseljencu bodi si že katere koli narodnosti. Poleg gori
Nadvojvoda Ladislav je bil rojen dne 16. julija 1875. leta v Alesuthu na Ogerskem kot četrti sin nadvojvode Josipa in pa nadvojvodinje Klotilde, sestre
sedanjega bolgarskega kneza. Nadvojvoda je bil odločen
navedenih zgodovinskih in političnih povodov je pa temu za vojaški poklic. Ko je dovršil gimnazijo, je dobil
mnogo krivo vedenje Angležev samih v Ameriki. Navadno vojaškega odgojitelja v osobi podpolkovnika
plem
prezirajo vse, kar je ameriškega, skrajno so prevzetni in neprijetni v svojem vedenji, polni so angleškega ponosa in predsodkov, vse vedo, vse so slišali in vse delajo po
Himmla in je hodil k predavanjem na budimpeštanski
kadetski šoli. Hitro je napredoval in se je zlasti odli
koval v streljanji, kar se je posebno opazilo
pred
tremi leti pri vojaškah vajah v Kecskemetu, katerih angleški, ne po ameriški, seveda morajo večkrat drago se je udeležil kot kadet. Leta 1893. je bil imenovan
plačati svojo domišljenost. Na jugu, na pr. v Floridi, in za poročnika 37. pešpolku in letos v novembru bi
bil imel nadporočnik postati.
Nadvojvoda Ladislav je bil posebno v Budimpešti jako priljubljen, zato se je pa kazala občna žalost, ko se je zvedelo, da je smrt pokosila tega vrlega
na zapadu je v vsakem mestu cela angleška naselbina, semtrtja imajo svoje angleške delniške družbe, dajo denar
na posodo in kupujejo vse, kar se jim zdi po ceni.
Na-
vadno jih Američani hudo opeharijo pri vsaki kupčiji. člana habsburške rodbine

371
—	Najvišje potrjenje. Nj. Vel. presvitli cesar je po-trdil zopetno izvolitev g. ces. svetnika Ivana Murnika predsednikom kmetijske družbe kranjske.
—	Razstavni vlak je odšel iz Ljubljane minoli pondeljek po noči in odpeljal do 100 Slovencev k narodipisni razstavi v zlato Prago.
—	Meščansko stavbinsko društvo, katero se je snovalo v Ljubljani, ni postalo meso. Ker se je podpisalo le za 90.000 gld. dělnic, dočim bi svota istih morala znašati 150.000 gld., deželna vlada ni potrdila pravil Za opekarno že kupljeai svet v Kosezah nad Zgornjo Šiško s pritiklino vred se je přepustil za lastno ceno arhitektu gosp. Rudolfu Grôbelu, ki hoče sedaj podjetje vi šiti. To dějstvo nam zopet jasno potrjuje, da je mej Slovenci premalo podjetnega duha, in da je potem zgolj naravna posledica, ce imajo veČje stvari pri nas le tujci v rokah. Misliti bi pa pač bilo, če se lipa tujec, tembolj bi se moral upati domaČin.
—	Pouk v šoli »Glasbane Matice« se prične v
petek, dne 20. septembra t. 1 Vpisovanje gojencev se vrši počenši s ponedeljkom, dne 16. t. m. vsaki dan do četrtka 19. t. m. v novih šolskih prostorih v Cojzovi hiši na Bregu št. 20, II nadstropje in sicer dopoludne od 10 do 12 ure in popoludne od 4. do 6. ure. Več povedo plakati.
—	»Centralna posojilnica slovenska« razglaša : Ker je opravilni red našega zavoda neka posojilnica tako ražu mela, kakor da bi bila „Centralna posojilnica slovenska'4 le posre-dovalni zavod za c. kr poštno hranilnico, moramo to nespo-razumljenje tako popraviti, da se denarji, vloženi za nas v c. kr. poštno hranilnico, nakažejo za druge posojilnice, v pivi vrsti za tište, katere jih potrebujejo ; v drugi vrsti se pa nakažejo takim zavodom, kateri vec varnosti dajejo. — Vsaka hranilna vloga torej, katera se nam pošlje, obrestujeio se ne s 2 %, ampak s 4*/4 % in sicer še s 15. dnem meseca vlaganja, oziroma s 1. dnem prihodnjega meseca. Sicer pa svetujemo slavnim posojiluicam, da kot zadružnice pristopajo, da plačajo enkrat za vselej 5 gl. pristopnine in vsaj 100 gl. deleža, kateri se bode tudi obrestoval
—	Cerkvena zvonika trnovske župne cerkve v Ljubljani, ki sta se kakor znano morala po potresu podreti, se ne bota več gradila v tem temveč v novem slogu, ki bode v soglasju z ostalo cerkveno zgradbo.
—	Župnijska cerkev na Cernučah se bo glasom izida konkurenčne obravnave dne 29. avg. podrla in na novo sezidala in sicer na drugem prostoru izven pokopališča. Cerkev je namreč potres tako zrahljal, da je ne kaže popravljati. •Cerkev je bila sezidana še - le J. 1880.
—	Pričetek šol. Na c kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1895/6 dne 18. septembra Vpis učencev za prvi razred je dne 15. septembra. Vsprejemne skušnje za I. razred se prično dne 16. sept V druge razrede na novo vstopajoci učenci se bodo vsprejemali dne 16. sept. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je vpisati dne 17. sebtembra. — Pouk na c kr. uciteljišči in vadnici se prične tudi dne 18. sept. Vpisovanje od 13. sept dalje. —
Na c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani (v dr. Waldherrjevem poslopji) je vpisovanje novih učencev dne 15. sept., onih pa, ki so že bili na zavodu dne 17. sept. — Na c. kr nižji gimnaziji v Kranji je vpisovanje učencev za I razred dne 16. sept, v II. in III. razred pa dne 17. sept. — Na c. kr. višji gimnaziji v Novem mestu se je vpisati učencem za I. razred dne 16. sept., ostalim dne 16. in 17. sept. — Na c. kr. višji realki je vpisovanje učencev za I. razred dne 15. sept, za druge razrede od 16. do 18. sept. — Na mestnih ljudskih šolah se prične pouk tudi dne 18. sept. Vpisovanje je dne 16. in 17. sept. Le mestna nemška deška, mestna dekliška osemrazredna in mestna nemška dekliška ljudska šola, ki- bodo v novih hišah na Vrtači, se utegnejo pričeti še le s 1. oktobrom, ker še niso vsi prostori popolnoma dogotovljeni.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Lljubljani so
poslali: Pivska podružnica s sedežem v Št. Petru 24 gld. 31 kr. ; g. Ferdo Špilar v Št. Petru nabirek 3 gld. pod geslom: „Bog i narod!"; ženska podružnica v Ormoži 29 gld. 72 kr. ; č g. Matevž Preželj, župnik v Malčičah, 5 gld. ; č. g. Ivan Tomažic, mestni župnik v Škofji Loki, 10 gld. ; moška podružnica pri Sv. Juriji ob južni železnici 21 gld. 56 kr. ; podružnica za Bled in okolico 55 gld 24 kr. ; trnovsko - bi-striska podružnica 35 gld ; ženska podružnica v Kranji 29 gld. 50 kr. ; kot preostanek nabirka za vsprejem skupščinarjev ; slavno „Kmetijsko bralno društvo v Št. Vidu na Dolenjskem"
100 gld.; podružnica v Komnu 13 gld 40 kr. ; podružnica
Šmarije pri Jelšah 41 gld. ; podružnica za Šteben in okolico v Ziljski Dolini 20 gld. ; č g. Jos. Rozman. kapelan v Sp. Dravo-gradu, 12 gld. 35 kr. ; g. notar Hudovernik v Kosta-njevici 14 gld. iz nabiralnika ondotne „Narodne Ćitalnice" ; podružnica v Št. Janžu v Rožni Dolini 37 gld. 05 kr. : podružnica Grorenjska Dolina 35 gld. ; vines je 5 gld., katere so darovali „Savski pevci", sodelujoči pri veselici dne 18. av. gusta v Kranjski Gori; podružnica Slovenji Gradec 17 gld.; šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani za kokarde, spe-čane na glavni skupščini v Kranji, 100 gld.; podružnica za *Apače in okolico 36 gld. 7u kr ; mesto venca na grob pravniku Janku Vencajzu č. g. Ivan Čebašek, kapelan v Št. Vidu pri Zaticini, 5 gld. in slavna odbora šentpeterske moške in ženske podružnice v Ljubljani 11 gld (22 kron, ker je bil pokojnik star 22 let); podružnica Slovenska Bistrica 25 gld; g nadučitelj Rad. Knaflič in g. učiteljica Knafiičeva pri Sv. Lenartu pri Laškem Trgu 1 gld., mesto brzojavnega pozdrava skupščini „Zaveze slov. učit. društev" v Novem mestu. —
Iskreno zahvalo vsem darovalcem in posebno šentpeterskim ro-doljubkinjam ! Živeli nasledniki !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda
—	Za slovensko šolo v Velikovci so poslali : Trnovsko - bistriška podružnica 25 gld. 10 kr., g. dr. Anton Mihalic, predsednik ljutomerske podružnice, 50. ; mesto da bi poslali brzojavke k slavnostima v Ptuj in Kranj, so zložili gg ; Vivod, Rogina, Vaupot, Sajè, Vranč, Žnidaršič Josip, Žnidaršič Fr. in F. K. v Slovenjem Gradcu 4 gld. 50 kr. ; podružnica v Št Janžu v Rožni Dolini 6 gld 06 kr. ; neimenovana Gorenjca 3 gld. 26 kr. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! _ .
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda?
—	Iz Novakov pri Cerknem, dne 10. sept. Nena-
vadna vrocina v tem casu, je sedaj pri nas, slednji dan je nebo jasno, da ne vidiš niti najmanjšega oblačka. Toplomer kaže dan in dan 26° R., na solncu 37° R. Suša hudo pritiska, gojzli so vsi osmojeni; ajda, zelje i. t. d. je skoraj uničeno. Dežja ni bilo od 16. avgusta. Zemlja je suha ko kamen. Bog daj kmalu bolje! Včeraj 9. t m. je šla procesija za dež k cerkvi M. B. presv. srca v Davčo, katere se je vdeležilo mnogo vernikov, ki so se združili v prošnjo, da bi skoraj jenjala ta šiba. Nad 2 uri šla je procesija iz Novakov po hudi „kreberci" čez Tuškov gric v Davco, kjer je bila sv maša. V ti cerkvi se je opravilo že 807 sv. maš. Uro potem je došla druga procesija v isti namen iz Leskovice na Kranjskem, sè svojim g. župnikom. Tudi ta je bila mnogoštevilna. Takoj popoldne je dež malo prirosil. Danes ob 4. uri zjutraj pa je šla cerkljanska procesija v Poljíce v ta namen. Čeprav je suša huda, vendar vode tukaj ne pri manj kuje, ker imamo mnogo jako dobrih studencev.
—	Goldinarskih bankovcev, ki kakor znano zgube koncem leta veljavo, je bilo koncem avgusta t. 1. samo še
2,184.965 v prometu. Iz prometa se jih je že vzelo in uničilo 55,698.396
—	Brv čez Ljubljanico, ki bo vezala deželno prisilno delavnico z novo deželno bolnico so že priČeli graditi. Brv bo imela zidane podstave in dolocena le za pešce.
\
—	Šesta lekarna v Ljubljani se ne ustanovi. Ministerstvo za notranje zadeve je namreč ugodilo rekurzu gremija ljubljanskih lekarnarjev in razveljavilo svojedobni sklep mestnega magistrata, po katerem bi se bila imela ustanoviti ta lekarna.
—	Vojaško. Artilerijski polk št. 7, dosedaj nastanjen v Ljubljani se premesti v Gradec Le kadre ostane v Ljubljani. Prazni bota zanaprej obe vojašnici Nušakova in meš-čanska v Trnovskem predmestji.
—	Rujav premog pričela je neka delniška družba z Reke na novo kopati v Kosezah pri Ilirski Bistrici.
—	Znamenit turist francoski mudil se je minclo nedel;o v Ljubljani. To je žurnalist Grandin, ki je bil obhodil že pol sveta in sicer peš. Potoval je že iz Pariza v Peterburg, iz Novega Jorka v Čikago, iz Pariza po vsi Aziji do Tim-bukta, sedaj pa je na potu iz Pariza v Jeruzalem. Iz Pariza je odšel 20. julija. Turista spretnija zaradi varnosti velik ko-drast pes Na dan popotuje povprek 80 kilometrov, ali 6 kilometrov v jedni uri. Za spremljevalca ima s seboj nekega Furlana, ki je tudi znan kot dober pešec. Ta potuje ž njim še le iz Trsta dalje.
—	Ponesrečil se je pri vojaških vajah v kranjski okolici major Altmann. Pal je nesrečno s konja v trenotku. ko je ta dirjal naprej. Obvisel z desno nogo v siremeni in konj ga je tako v dirjanji vlekel dalje. Major je težko ranjen.
—	Utonil je v blejskem jezeru 141etni posestnikov sin Anton Hudovernik iz Zgornjih Gorij, ko se je v družbi nekaterih tovarišev kopal v jezeru.
—	Iz porotnega sodišča. Pri tukajšnem deželnem kot porotnem sodišču je bila dne 26. avgusta obsojena 211etna Marija Sink iz Drulovkc zaradi detomora na 6 let težke ječe. — 281etna dninarca Marija Ogrin iz Drenovega Griča je bila tudi zaradi detomora obsojena 5 let težke ječe. — Zidar Jan. Prezelj, tožen zaradi posilne nečistosti je bil oproščen. — Dne 27. avg. je bil zaradi uboja obsojen na 5 let težke ječe 261etni bajtarjev sin Anton Kobi iz Kamnika v vrhniškem ok-raji. — Janez Jazbec iz Sebenj pri Tržiči,. zatožen hudo-delstva težke telesne poškodbe je bil od obtožbe oproščen. — Dne 28. avg. je bil obsojen na 4 leta težke ječe 251etni Anton Rožnar iz Ločnice, ker je Janeza Peršina s tako silo s kolom po glavi udaril, da je ta vsled tega umri. — Janez Presetnik iz Šmartna pri Savi je bil obsojen na lOlet težke ječe, ki je svojemu bratu zažgal gospodarsko poslopje in mu s tem napravil po blagu 1000 gld. škode. — Dne 29. avg so stali pred porotniki ; Andrej Kalan, urednik „Slovenca", Franc Ziller, urednik „Glasnika" in Josip Gostinčar delavec v pre-dilnici. Tožil jih je vodja ljubljanskih socijalistov J. Grablovic zaradi razžaljenja časti. Vsi obtoženci so bili oproščeni. — J. Grablovic, katerega je tožil Fr. Trtnik, delavec iz tačačne tovarne zaradi razžaljenja časti je bil obsojen na 3 tedne za-pora. — Dne 30. avg. je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na 15 mesecev težke ječe 271etni posestnikov sin Fr. Bajec iz Malega Polja pri Idriji. — Dne 2. sept. sta bila po dvadnevni obravnavi obsojena zaradi hudodelstva ponareje ko-vanega denarja Andrej Juhard iz Rudnika na 21/2 leta in Gregor Pire iz Mlake na 9 mesecev težke ječe ; Fr. Spruk z Mlake in Ana Cvirn z Mlake sta bila pa zaradi udeležbe pri ponareji denarja obsojena prvi na 5 mesecev, drugi na 7 me-secv težke jtče. Trije zatoženci so bili oproščeni.
—	V mestno hranilnico v Novem mestu je meseca avgusta vložilo 81 strank 17.012 gld. vzdignilo pa 53 strank 3.502 gld. Posodilo se je 10 381 gld.
—	Na zadnji letni semenj v Ljubljani se je pri-gnalo 1115 konj in volov, 490 krav in 122 telet, vkupaj 1727 glav. Kupčija je bila živahna.
Possinger — pobegnil.
Pred štirimi leti je bil z Dunaja pobegnil baron Ludovik Possinger, sin bivšega namestnika, ko je bil naredil mnogo dolgov. Iskali so ga tedaj, a ga niso mogli dobiti, kajti pobegnil je bil v inozemstvo. V aprilu lanskega leta se je pa baron bil povrnil na Dunaj in sodišče ga je bilo dalo zapreti.
Sedem mesecev je trpela preiskava proti bivšemu ministerskému tajniku, a stvar se ni končala pred sodiščem. kajti zdravniki so se izrekli, da baron ni pri zdravi pameti in přišel je v blaznico. Domač zdravnik Possingerjeve rodbine dvorni svetnik Drasche se je bil namreč obrnil do sodišča, naj preiskuje Pos-singerjevo duševno stanje, kajti več njegovih sorod-nikov je blaznih. Ludovik Possinger sam je vedno kazal, da ni pri zdravi pameti in je jako neumno denar zapravljal. Tako je napravil 16 novih oblek hkratu in dve dvajsetorici svilnatih nago vic, katerih pa ni večkrat obul, kot vsake jedenkrát.
Sodišče je zaslišalo tedaj še več druzih oseb, ki
so izpovedale, da baron ni pri zdravi pameti. Neki stotnik je pripovedoval, da je baron Possinger kot> okrajni komisar v Zadru vedno kazal, da je malo slabega uma. Močno je zapravljal in hotel se je dati voliti v državni zbor, če tudi še ni bil 30 let star, kakor zahteva zakon.
Na Dunaji je pozneje jako potratno živel. Koliko je bil napravil dolgov, se sedaj še ne ve. Vzel je na posodo, če mu je le kdo kaj hotel posoditi. Naposled je moral zaradi dolgov pustiti državno službo, Vstopil je kot pisar pri državni železnici. To službo je pa v kratkem zapustil in celo pustil plačo jednega
meseca.
Kupoval in zbiral je razne stvari v velicih mno-žinah. Kupil je na stotine nenravnih fotografy, dal jim napraviti okvirje, potem jih pa prodal za, slepo ceno kakemu starinarju. Od krošnjarjev je kupil po cele košare sadja in pomeranč, po tem pa pustil, da so segnile, da si sam ni imel kaj jesti.
Jedenkrát je bil kupil 30 parov rokavic, 30 za-vrátnic in 10 palic. Večina od tega ni nikdar rabil, temveč je proč pometal. Ko je bil v Dalmaciji, napravil si je bil posebno ladijo, na kateri se je vozil po morji več tednov. Njegovi ljudje klicati so ga morali za admirala.
Nekdaj je pisal iz Boklabrucka nekemu sorod-niku, naj ga reši dolgov. Ta sorodnik se je res pri-peljal v Bôklabruck. Possinger je šel ponj na kolodvor s štirimi konji in priredil veliko pojedino, pri
kateri je tekel šampanjec. Ko se je pogovor napeljal na dolgove, je smeje rekel, naj se vse na miru pustir on se ne mara v take stvari mešati. Navadno je rekel: Baron Possinger ne računa z drobižem!
Leta 1880. se je bil oženil in je potem še po-tratneje živel, 'kakor popřej. Vsak teden je priredil
373
dvakrat gostijo, h kateri je povabil po 15 ljudij. Do-mišljal se je, da je to dolžen storiti zaradi velike ve-Ijave svoje rodbine. Njegov tast je jedenkrát bil zanj plačal 50.000 gld. dolgov, a je kmalu napravil druge. Po devetletnem zakonu se je soproga^ločila od njega zaradi njegove zapravljivosti.
Ker mu upniki niso dali miru, je 1892. 1. bežal v Ameriko. Ondu se mu je jako slabo godilo. Moral je vsprejeti službo bolniškega strežaja. To mu ni ugajalo in pisal je očetu, naj mu posije denarja, da se povrne v domovino. Vrnivši se na Dunaj, so ga zaprli, kakor je že višje povedano. Zdravniki so ga proglasili za blaznega in přišel je v blaznico.
Minoli teden od torka do srede, je pa pobegnil iz bláznice. Splošno se sodi, da mu je moral k begu kdo pomagati. Stanoval je v drugem nadstropji bláznice in njegova soba je imela močno omrežje. Spal ni sam, temveč bil je vedno neki strežaj pri niem. Strežaj je po noči dobro spal, in zjutraj opazi, da barona ni v sobi. Sprva je mislil, da je šel na stra-nišče, a ko ga le ni bilo, šel ga je iskat. Vse iskanje je bilo zaman. Pri vrtném zidu našli so postavljeno klop in sedaj je bilo jasno, da jo je baron pobegnil. Da je přišel čez ni čudno, vsaj je več blaznecev že po dnevi iz vrta pobegnilo. Zgubili so se v mnogih drevoredih na vrtu stražnikom in ušli. Vselej so jih pa hitro dobili. Bolj čudno je, kako je baron Pos* singer přišel na vrt. Moral je iti skozi več zaprtih vrat. Poizvedovanje je pokazalo, da se je ta beg dolgo pripravljah Jedenkrát so bili ukradeni vsi ključi, ki vodijo iz Possingerjeve sobe na vrt. Dobiti jih niso mogli. Ravnateljstvo je tedaj bilo strežnikom naročilo, da naj pazijo, da Possinger ne pobegne. Ze tedaj so resnico slutili, da misii baron pobegniti. Prejšnji večer je baron še igral karte z nekaterimi ljudmi v bláznici in se kazal jako veselega. Sodi se, da je baronu k begu pomagal le blazniški strežnik, da so pa tudi zunaj bili pridobljeni ljudje, ki so mu pomagali k daljšemu begu.
—	Dolgovi kralja Milana. Zadnji cas je bil kralj Milan v Luzernu in ondu veliko zaigral in grozno veliko za-pravil z neko pariško plesalko. Milan se pogaja z nekim pariškim bankirjem, da bi mu zastavil pokojnino, katero mu je dovolila Srbija. Račun v hotelu je pa za Milana in njegovo spremljevalko plačal njegov sin kralj Aleksander po jednem svojih uradnikov.
—	Pokristjanje Japonke. V juliji je bila krščena v
katoliški cerkvi v Tokiu soproga avstrijskega diplomaticnega poverjenika grofa Henrika Coudenhova, rojena Japonka, katera se je že veČ mesecev poučevala v katoliški veri. Krstil jo je nadškof Osouf Kakor se govori, misli grof Coudenhove v kratkem popustiti državno službo in s svojo mlado soprogo nastaniti se stalno v Japanu.
—	Nezgoda ob sedanskem slavji. V Miihlbergu na Nemškem je začelo goreti v gostilni, v kateri je bila sedanska slavnost. Prestrašeni ljudje so iz gostilne hiteč podrli 10 otrok. VeČ otrok je poškodovanih. Gostilna je popolnoma pogorela.
—	Nevarna opanke. Te dni so z Ogerskega več tisoč opank poslali v Srbijo. Ker je Avstrija prepovedala izvoz. * prašičev in prašičjih produktov iz Srbije zaradi prašičje kuge,, je tudi srbska vlada izdala jednako prepoved. Carinski uradniki so na podlagi dotične prepovedi zavrnili pošiljatev opank, ker so narejene iz svinjskega usnja, in je torej nevarnost, da se ž njimi ne zanese prasičja kuga
—	Gnjile klobáse. Na Dunaji je bil te dni obsojen vojeninar Franc Matko, ker je prodajal gnjile klobaje, v štiri-najstdnevni zápor. Mesarica Ana Stingelj je pa plačala 15 gld. globe, ker so pri njej našli sprijene klobáse.
—	Tragična osoda. V nedeljo je na Dunaji devet-najstletna dekl ca Marija Schmitz skočila iz šestega nadstropja neke hiše na stopnišce in se ubila. Bila je zaročena z črko-s^avcem Francem Mahlarjem, ki je prejšnji dan umrl v zave-tišči za okre va j oče za neko plučno bolezen. Smrt zaročenca jo je gnala v smrt. Njen oče je imel gostilno v isti hiši.
—	Sedemnajstletni morilec. Graško deželno sodišče
išče sedemnajstletnega pastirja Antona Weisa, ki je pri Ober-greinu v okraji Feldbach nekega Petra Holerja zadavil, da bi ga oropal
—	Umor ministerjalnega tajnika. V Budimpeš-tanskem gozdu našli so mrtvega ministerjalnega tajnika Fi-scherja, Bil je na lovu. Mogoce je, da se je bil sam ustrelii verojetneje pa je, da ga je kdo drugi, kajti manjkalo mu je ure in denarja Iz tega se sklepa, da je to ropni umor.
—	Eksplozija smodnika. V skladišči smodnika v
Kônigswusterhausenu v Prusiji se je razletelo osem sodov iz raztrelilne pavole. Poškodovan ni nihče. Vidi se, da se je raz-strelilo samo užgalo.
—	Šah perzijski pride prihodnjo pomlad na Dunaj. V aprilu pride v Moskvo da bode pri kronanji ruskega carja Nikolaja. Iz Moskve pa pride zopet na Dunaj, kjer ostane
nekaj dnij
—	Razuzdani otroci. Na Dunaji je te dni neki dva-najstletni deček kamenal mimo idoče ljudij. Bolniški blagajnik Zauner ga je zaradi tega pokaral. Poiednež je pa gospoda jel zmerjati Hotel ga je zaradi tega dati zapreti, a ni mogel,
kajti v tem se je bilo zbralo nad sto deckov, ki so ga kam-nali. Govori se, da so mislili, da je žid, ki hoče dečka od-peljati. Blagajnik je bežal, za njim so kričali otroci. K sreči je přišel do nekega redarja, katerega je prosil za varstvo. Redar ie še le otroke razgnal.
—	Samomor nadvojvodovega uradnika. Pri Muggii na Primorskem našli so mrtvega uradnika tajniške pisarne nadvojvoda Friderika. Imel je rano na glavi, katero si je sam najbrž zavdal. Bil je zbláznil Domišljeval si je, da ga vedno kdo preganja V blaznosti se je sam umoril.
—	Kolera hudo razsaja na Kitajskem. V Pekingu umrje vsak dan kacih 2000 ljudij, v Shanghaju pa kacih 500.
—	Nesreča pri prezidavi hiše. V Pečuhu prezida-vali so hišo odvetnika Mihe Kôrethjja. Hiša se je podrla in 34 delavcev je podsulo. Več so izvlekli mrtvih
—	Velika požara. V Cosenzi je pogorelo skladišČe za slamo in les nekemu vojnemu zalagatelju. Jeden žandarmerijski podčastnik je >gorel. Dve osebi, ki sta gasili, sta se nevarno opekli. —^ V Bostonu v Ameriki je pa pogorelo železniško skladišče. Škode je pol milijona dolarjev. Več gasilcev se je poškodovalo.
—	Pri nabiranji planink ponesrečil se je 211etni Janez Rolland iz ClaDa na Tirolskem. V gorah je nabiral planinke in zdrčil čez neko visoko skalo Zlomil si je obe nogi in jedno roko poškodoval. Na glavi se je hudo poškodoval, tako, da je umri, predno so ga dobili.
—	Zaprto občinsko zastopstvo. V Vanji v Srbiji
dal je okrajni načelnik zapreti župana in ves občinski odbor. MešČanje so se zaradi tega brzojavno pritožili pri kralju.
374
V
Nesreče na železnici.
Dne
t. m
je vlak,
Podivjana mladina. Pri Dunaji je te dni igralo
je peljal iz Catanie v Raddarro zadel v voz, v katerem je bilo
se
več
deset delavcev. Štirje delavci so mrtvi, trije ranjeni
dečkov ob Donavi. Sprli so se nekaj mej seboj.
Pali
Drugi
pa zadel pri Popoliju na kolodvoru v dva vagona,
so na dvanajstletnega sina tovarniškega delavca Adolfa Kungla, ga hudo nabili in ga vrgli v Dunajšico in zbežali. Dečka so
sta peljala vojaške vozove. Jeden vojak je mrtev, drugi težko izvlekli iz vode, a je umri, ko so ga peljali v bolnico, mlade ranjen.
Nezgoda italijanskega princa
Dne
malopridneže sedaj iščejo.
Tri dečke so pa zaprli pri Du
zvečer peljal se je v Turin vojvodau Aosta na sprehod
t m. Blizu
Altezzeana so se
plaš
konj
vlomili oje in se odtrgali od
voza. Voz se je preobrnil in vojvoda se je poškodoval na
desni roki
Suša. V Trstu je vsled dolge suše zlasti po go- frankov
naji, ko so kamenje metali v prihajajoči vlak in pobili vee oken pri vagonih in jedno žensko lahko poškodovali.
Prejet rumunski častnik. V Monaku v igralnici so přijeli rumunskečra poročnika Ivana Philostrata, kateri je bil pri blagajnici bukareške vojaške šole poneveril 82.000
renjem delu mesta že močno pomanjkovalo vode. Posebno je pa jQ bil civilno oblečen.
Spoznali so ga, če tudi se je bil prida! drugo ime
manjkalo vode na Krasu
Iz
več
vasij
so jo morali hoditi
po več ur daleč ponjo. Toplomer je več dni zaporedoma kazal
36° gorkote.
Tatvina na pošti. Na pošti v Oswiezcynu v Ga-
Za-
je nedavno
Tržne cene.
liciji so tatovi po noči predrli zid in odnesli 3000 gld prii so pa nekega tatvine sumljivega moža,
V Ljubljani dne 31. avg. 1895. Pšenica gld. 8*
kr
r
přišel iz ječe.
Pogorel most. Železniški most pri Woronczi v
Bukovini je dne
t. m. začel goreti, ko je vlak vozil čezenj.
rž gld. 6-ajda gld. leča gld. 10
kr.,
ječmen gld.
kr., oves gld.
kr,,
kr., proso gld.
kr., turšica gld. 7-50 kr.T
kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 12*
kr.
Zgornji del mostu, ki je bil lesen, je popolnoma pogorel, potem (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
ŽelezniŠko osobje pogasilo požar.
Užgalo se je z iskrami
iz lokomotive. Koliko dolgo bode moral biti zaradi tega promet ustavljen, se
v
se
ne ve
na
Velika sleparija. Tesarski mojster Deinel
Dunaji je ponaredil za 43.000 gld. menic in so ga zaradi
tega zaprli.
Kolera se je pojavila že v Galiciji, in je v Tarna-polu in nekaterih drugih krajih nekaj ljudij zbolelo in nekaj tudi že umrlo za kolero.
Passananto zbláznil, Passananto, k&teri je bil ob svojem času napal italijanskega kralja Humberta, je zbláznil v Bagnu, ker je bil sedaj. Oddali so ga v blaznico.
Strašna nevihta v Londonu. V Londonu ie dne
Loterijske srećke.
V Brnu dne 11. sept. t. 1.
2, 20, 21, 11, 15.
Na Dunaji dne
sept. t.
20, 85, 78, 76, 84
V Gradci dne 7. sept. t. 1.: 42, 14, 33, 32,

jy
7. t.
m. bila grozna nevihta
vec
hiš je treščilo in je za-
priporoča
radi tega v več krajih gorelo. Strašen naliv je napravil
ogromno škode.
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani
	
^ LA v ^V rVNiL.	
Odgovorni urednik: Avgust Pncihar.
Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki