• 2M. številka. V Ljubljeni, v nedelfo IZ. decembre 1920. L!12. Isto i s-; m lih*,a rzak du posoldiso, isvzeaafti oadelle ia prantka. Inse.*at!: Prostor 1 m/m >C r^ ^ prvič naročnina vedno MP" po nakaznici. Na samo r>isme:i3 naročita bre<: nosiatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo .,Sior- NarolA" Enaflova alrca št. 5, X. nadstrop;* Teltfon štSY. 33. Dopi59 oprijema le pori*'sscfl ia zadostno traaaovana. Rokopisov ne vreča. ~%&8i Posam^i^a Steifl§»ta ve#3 *3 kroitOf Dr. Dinko Puc: Iz Beograda smo izvedeli, da je ministrski svet. sklepajoč o ustavi, odločil, da se tudi Slovenijo ra :-deli v dve pokrajini Oziral se ie pri tem na to. da se bo tudi ostala država razdelila na manjše pokrajine, katerih večina po velikosti ne bo dosegala niti »kranjske«, niti -štajerske*, pokrajine. Gotovo je. da prinese ta razdelitev s scho.i rraiogo dobrega. Lokalni interesi bodo boljše zastopani in zlasti na Štajerskem odpade marsi-kak povod za pritožbe, katere se se- j daj cesto ponavljajo, češ. v Ljubljani se za nas premalo brigajo, v Ljubljani nas premalo poznajo. Važen razlog za tako razdelitev je merda tudi ta, da bi se s tako razdelitvijo izpodrezale korenino even-tuelnemu slovenskemu separatizmu, ki bi se, če bi, česar nas Bost varni, zavladal v Sloveniji, vsekako prej postavil v nasprotje z dragimi plemeni, ako bi bila upravna jedinica močnejša. Na drugi strani pa je upoštevati tudi slabe strani take razdelitve in objektivno presoditi, kaj bi bilo za naše razmere bolje. Ne smemo pozabiti, da se ua-haja Slovenija v povsem izjemnem vpoložaju. Ležeča na najbolj eksponirani sirarn* države, obdana okroz m okrog od neoriiateljev, je vsled koroškega plebiscita in rapallske pogodbe postala torso. Odrezana od morja, se bo morala vedno boriti za svoj gospodarski obstanek. Danes se posledice omenjenih dogodkov ne čutijo* toda v par letih bomo morali napeti vso sile, da se vzdržano in uo zasužnjimo znova tujemu kapitalu. Skupna uprava prizadetih krajev hi se mi z ozirom na to zdela primernejša, ker je !nž'e delati no enem načrtu, ako je ua Čehi vse Slovenije ena močna roka, kakor iskati sporazuma med dvema glavama. Tudi vprašanje aprovizacije bi bilo lazie reševati v skupni upravni jeđiivci. Kar pa je zame odločilne vaz-n 'Sii. so rasi neodrešerri kraji. Ce -kupna Slovenija bo vedno bofl čutila, da imamo pred seboj še veliko m vzvišeno nalogo, kakor posan ezni njeni kosi, ki se bodo brigali vedno bolj za zadevo čisto provincijalne:-a značaja. Celokupna Slovenija se bo vedno čutila dirnfeno, posamezni deli se bodo čutili kot celote. In kakor smo bili pod Avstrijo, teko bo no zopet postali Kranjei in Štajerci ter pozabili na Korošce in Primorce, kakor smo svojedobno pozabili ua Prekmnrce in beneške Slovence. Pot do EKJpcfiiefsa io^rošlovenstva mora iti na vsak na<*?n rtreko lokalnega pa! rito t "zrna! Čim prej pozabiš, da si Goričan. Kranjec aH štajerc. tem prej postaneš dober Slovenec. Šele potem pa bcš mosrel postati dober Jugosloveu! Pa so še drugi razlogi, ki govori proti ra7delitvj. Ali navedeni ^e mi zdijo najvažnejši in toliko tehtni, da se mi zdi. da je to vprašanje vsekakor potrebno temeljitega šttidiia in razpravljanja, prodno se odločimo za korak, ki bo z? do"eo let odločal o razvoju nase ožie domovine. karsko, šele tedaj bomo lahko go- vorili o nasi politični zreiosti. Zgodovina nas uei in pri raznih sos u vidimo, da ie blagostanje dr-žavljanov le tem veliko, kjer so visoko razviie industrija, trgovina in obrt. Če hočemo td doseči, potrebujemo državnike, ki bodo imeli za ro smisla m zmožnosti in ki bodo našli v iih državljanih v ta namen oo-trebno sodelovanj^ razumevanje in podporo. Da presega lahko velika masa malo šolarjih ročniii delavcev daleko naše srednje sloje, nam naj-b priča Nemčija, Tam delajo njeni navadni delavci ure in ure zastonj na korist domovtfi. ki n?j se čim prej gospodarsko dvigne. Visoko levanje za narodno gospodar-o so p »kazali ri zadnji stavki ngieški rncii i. Tudi njih vsestranska političm šcianost visoko resega nase sred 'e stanove. Pii nas pa : s a :;:ru t \ 6urno delo! Da :e pri današnjem našem go-spodarskem poiož.^ia vseobča neza-t »voljnost jako velika, vemo vsi. Da pa je treba več delati, več produci-rati. tega noče slišati nihče. Dolž-st vladajočih moz ie. da s pamet-■ gospodarstvom skušajo ljudsko nezadovoljnost ublažiti m pojasniti iajikorn vzroke tes^a gospodarskega položaja. Le tako lahko ubijejo tisto slabo razpoloženje m zabavljanje na natbližjega, ki se dotičnemu neved- j.ii zdi vsai d*. >ireobrat in z njim je li-istopila v vseli krajih nova doba — vsa svetla in rr»rka. Duše naših kulturnih delavcev so za vriskale, v Pohorju je jeknil hrrst je Bašumela bukev, zvonko so zapele Slovenske Gorico, tiste lepe slovensko gorice, v katerih čepi za vsakim s^nioin pesmica in steza loc.iri jjroti saracatemu potniku in ga \abi. da jo dvijrne iz zatišja, Xos pesnik Glascr bo moral raztegnili svoja pohorska potovanja tudi na Slovenske gorice in zbrati sovrstnikov in prijateljev, ki nam prinesejo tudi od tam zlatih zakladov. Kar samo od sobe je vzkipelo no-\o življenje, kakor vrelec in nihče ni vprašal, zakaj in odkod. Saj jo vos ta naš zeleni Rtajer tako hrepeneče čakal duševnega preobrata in poleta, kakor nestrpno čaka spomladi pop je, da sme buditi iz svoje posteljice in vzkipeti proti zlatim živim kolčnim žarkom. Tako se nam je odprla duša, da je kar sijalo iz nje. Na delo! Na plan! Toda nismo posnemali, — ne, svojo pot smo šli. Naš marljivi oreranizntor na glasbenem polju. 0?kar Dev, je kmalu po prihodu v Maribor zbral svoje pojoče tičice in postavil temelj marljivi in plodoviti nafd >Glasbeni Matici^. Iz Slovenskih goric, iz Maribora in Po- udoinacenc Dev- borJa že odmevajo V sleJalk:ču so je naselila uraeb cost, in danc^ smo na ta hram umet-rtosti, ki hrani iTi nudi toliku lepega in dobrega lahko ponosni. Imeli smo večje prirediive nase godbo, ziinjsko - frankopanski dan in orlovski in sokolski tabor i u regentov sprejem hi vse polno užitkov uri nastopili priznano velikih umetnikov, ki so obiskovali n?š Maribor. Pa, kulturni zgodovinar bo moral Mariboru zabeležiti, da se v prosvetnem oziru v prvih dveh letih po preoHaln rt nikjer toliko zgodilo, kala r tukaj, kar je tem večjega pomena in vrednosti, ker se je moralo vse nanovo in skoro iz nič graditi. O upodabljajoči umetnosti do danes v Marihoru in našem Štajerju sploh ni bilo mnojro videti in čuti. Kakor da je ne bilo treba in ne bi ime! nihče smisla zanjo! Umetniške razstave sploh £e ni bilo v Mftriboru. A že lani mi je agilni nas slikar Ootie namignil, da moramo prirediti razstavo umetnin. Te ideje se je trdno oklenil. Čimdalje je bival tu. tembolj je bil overjen, da morajo v teh lepih krajih, kjer vsak kotiček v vsrrlcm lelnem Času pomenja človeku čonič in paleto, živeti ljudje, ki ima-jc odprte oči in vzprejemljivo dušo za !»arrvno to n&ŠO lepoto. Z neiunorno doslednostjo so mu je i.osrečilo izslediti — no v ateljejih, čisto po nepotrebnem uničujemo zaradi izgub pri tečajni razliki tisoče in tisoče narodnega premoženju, kak r tudi omajemo zaupanje domačega in inozemskega k ipitala. Kupcevalsko panoge vsled takih skokov nimaj * ni-kakega zaupanja več v stalnost našega gospodarskega položaja in so poslej si:a previdni ter nezaupni pri vsaki kupčiji. Hanes lahko konstatiramo. i svetovno padanje cen ri posebno iako ter da smo ie nekoliko na »r -šem kot snio bili pred letom eini. Tendenca padanja sicer obstoja, vendar v fcoli majhni meri. ua se to skoro ne pozna, izrecno ;e treba : i-riti. da ie za enkrat nri nas e 13 a možnost, da se cene znižalo. •/ :c tečaja t(u,'s. valut. V kolikor si i pred meseci ceneje kupovali oziroma še dan^c- ceneje kupujemo bla ro, kot pred iunflem. Ie to le posledica tečajne razlije pri inozemskih valutah. K nam se importira skoro vse biairo. ki ga moremo rabi.I š ie no tvorniški predelavi; dulje dobivamo iz inozemstva kolonijalno blago in mnogo surovin. Zaradi teura je ias i da je to blago tem ceneje, čim ug< l-neje kupimo franke, dolarje, češke krone, lire in drugo valuto. Kot pr -utež za tisto malenkostno izboljšanje naše valute smo dobili vse pol novih davkov in povišanj raznvi ta-rifov in je zaradi te ra povsem jasno, da se cene niso mogle znižati O Nor£<:Jii:;::a-:eo! ? el;-..-o oi-sejo lahko samo strokovnjaki, ki poznajo današnje kupčijske razmere morda iz visoke šole in imajo • sebne zveze samo 7 verizniki in špekulanti, kier so dobili svoje informacije, ka- ko sc zasluži . Le tako je mogoče« rJfa časoi is. ki ima na m slovni stra:i! zapisano: dnevnik za gospodarstvo itd. in ki obeta postati zaradi svoiih točnih i'i vsestranskih gospodarskih poročil dobe-: re'isPvS^*. eteli gospodarskega .*. jvoja ter vrlo potreben informator,« more pisati: .... med tem ko bod > trgovci porabili povih sanje carine z;» dobrodošel i v ' za brc'tu:\'i'>vi- e; • cen,« Tudi različni nasveti in pritožbe ki iih zadnje mesece priobčajejo časniki iz vTSt bralcev. 1 ižejo popolno nepoučeno v t. L •*: ! išni .e plota kličeid iz vestni teoretiki na pomoč vse od vlade in verižniškega urada tia do poslednjega tržnega stražnika. Ta pač pomaga, kadar hoče kaka veri/-niŠka pijavka ali nesoliden trgovec preveč zash žiti ali kaka branievka čez mero odirati.....reda in zakonov« po katerih sc morajo wši:i svetov^ gospodarski pdavi, pa to ne i z premen!. Ljudje ie smelo biti mnenja, Ci bodo cene takoj nižje, če berejo, da je na liverposki b»>rzi padla cena bombažu za nekaj točk. Dotično bia-go leži namreč tedaj, ko se sklepajo take kupčij \ še bogve kje v Avstra-111 i ali pa še raste, tako da pri današnjem pblož ;i? nib ne ve. kakšna bo cena I I rat, ko so bo i/ dotične surovine i ić ' >val; i n •( iktura, km se bo prodajala v Ljubljani lasno je torek da i am edlno^ ;yfv>{;>anre našega čjv:>'\x mof9 Dr£< r:e: i] /;./,;;e-o ; <:j ^ ie\. Koliko .ve tpzadevn trudi naša vlada, nam je znan ; če pa vkljnb temu ne opravi mnogo, se da iz tega le sklepati, da' stvar nt tako enostavna, kot mislilo lajiki In razni gostilniški politiki. Korotanec: Jav E as ves fe*. ._t iM t** *W; u a . ,.S Ti Na Koroškem so bili že leta in leta le nemški škofje. Vsi tozadevni protesti Slovencev so biii zaman, Eak&t a krik so zagnali N tirni, ku se j.? sa.-nu ra tihem izrekla zeli;', da bi poeta! ve-lczaRlužni ^o/:n> prosi Lambort Ein-spiolcr krški škof! lani in Dunaj sta pošiljala v Celovec le nemško .-• Turli sedanji krški škof dr. Vdam Hefter je rodom Bavarec, i trd Nemec. No sme se trdili, da bi bil napram slovenskim duhovnikom osebno krivičen. Toda nemško nacijonalen y^ >\ podvržen vplivom n-< m .1 r.'• • -skih duhovnikov. Žo davno pred plebiscitom ie ukazal po cerkvah molili, da bi koroška dežela ostala nedeijena, in to ne samo v onem delu, ki tedaj spadal pod Nemško Avstrijo, ampak tudi v pasti B. Tak< mar- t- "1 Slovenec in pošten Nemec n. >-lil proti svojemu preprieanfu, da i>i pri-* r-el pod Av-tj-ijo. čo i udi ga r- sreo vleklo v Jugoslavijo. Ko je generalni vikar Vtatija b'atidl v Dol orli vasi i: i*.;! « pad A pa-stiski list. ki se je prečita! v nedeljo pred plebiscitom po vseh cerkvah In poljuano razložila vsebina, kakšen p"-icon ima ple i; i » r- glede k.- tollške vere, je dvignil l1--: Eefter takoj, i5e ored :deVi---" ■< mu. 1. ■• • ■ i.-V i a socijalcev >Kiimtner Tngblatt« svoj karajoči glas nad to predrznostjo gene-n tcega vikarja. Po njeg vem mnenju* se j ) osmelil »lorabiti \ riznico, ker je predočii SI oven« cm m vamosl Ovil v verskem ožim, Be zatajijo svoj rod. \ 6 -1 i na do ti j nega stirsk< i-re lista je bilti nadvse objektivna iu pisaaa \* sxroco .v; m duh l blagor temveč v tihih sobicah — tiho umetnike in zbral je šopek p< - i in p srnic, ki sta jih v skromnem zatišju našega Btajerja napisala v ljubezni do h \ e umetnosti copio-in dleto Jn tuko ni naš slikar Crnič samo oco I. umeinos'viie razstave \ Mariboru, temveč jc tudi utemeljitelj vseh pri-hodiiji'i enakih razstav in obenem ustanovitelj društva Groltar<, o-društva upodabljajoče umetnosti v Mariboru. Mislim, da mi vsi. ki živimo v tem lepem kraju našega Štajerja iu ki ai je na srcu njegov kulturni procvit, se z Kunstlerhaus< in *^ecessione na Dunaju in v Jakupi-čeveiH paviljonu. To je nad začetek, skromna kal. ki pa jc pognala \v. zdravega živega jedra. Pisanih cvetk nam jc n\bral iiuenovau na realki v« Zadru, po prevratu imenovan nci Rin> pazi j i v Mariboru« Portretist in pokra-jinar. ima moderna dela. ijela tico. Kos I v a n, jo bo na prai demi ii. K r i»; i: j e F r a n c. posl %r iovr.uicu. Samouk al vare lis t ./ a n o v b k y i v a r 1 o v i 5 redom Ceh, že nad 20 let v Jugoslaviji, 10 let v Orni gori. l> I-' v Opatiji, >'..•• cel shiviije v Prati in jin dovrail v Utv nakovem. Bil je Ste preiairan. Pokraj 1-nar. Njegovo veselje in zivljen.u> morje. Pri njem so opazi prehod iz m.i-ro šole v novo. .j a n o v s k v K 1 e i m o u d, ž"j na prejšnjega, ima obrtao salo v Pra* s;i. J-tko «'..! v; :'t b-* ki Jano vsk v - S i m »> ni« -Đ 1 u m e d a u. PaateL Moderna. )5o-£runka i;; Husije. študirala v Moskvi. Mladi <• Spel e a, učiteljica na. zavodu >Vesna<. Akvarelistinja. Ba-moukinja. Tehnika v akvaroin zelo di>-bra. S t i p 1 o s e 1: i n V i <1 m a r. oba, u* i tel ja. Prvi sedaj v Mariboni. drugi pri sv. Kupertu. Oba jako nadarjena in izvrstna \ tehniki (kakor Wagaer in Verdi v muziki). Stiplusek dela y, lopetieo Vidmar ■ lasaraad. Oba sa-mouka. Siinlošek deli zdaj Že par mo-gecev z Co Licem. Ž. stran. .SLOVENSKI NASCODv an« 12. decembra itfiU. 284. Stev. Koroških Slovencev toliko vneti in blagi generalni vikar, ki je moral pred razdivjano druhaljo volksverovcev leta 1919. bežati in jim prepustiti vse premoženje, je bil kot višji dušni pastir gotovo upravičen, da se je oglasil v odločilnem trenotku. Toda zadel ga je anathema krhkega škofa: sivolasi generalni vikar in prost doberlavaški, ki je toliko ljubi! svoj narod, je moral pod tem pritiskom odstopiti. Tako torej: na eni strani ukaže kriki škof moliti, da pride vse pod pikel-havbo, na drugi strani pa ne sme generalni vikar, ki je bil višji dubovni pastir, podučiti svojih vernikov, kakor Mu velevata stan in vest- Krški škof je sel še dalje. Zauka-žal je, da se morajo po vseh cerkvah koroške dežele, torej tudi v pasu A, po prigoljufani zmagi Nemcev, obhajati zahvalne pete maže, ker so rudi Slovenci prišli pod lačno in bankerotno Avstrijo. To je pač resnična zloraba katoliških obredov, obenem pa nečuveno maščevanje nad vsemi slovenskimi duhovniki, ki so morali sebi v zasmeh in skrajno poniževanje zahvaljevati se v eerkvi pred vsemi žnpljani. da se niso Izpolnile njih goreče željo in da so znova zasužnjeni z vsemi zvestimi Slovenci krutemu Nemcu. Večja ironija je pač težko mogoča. A kaj je storil za na«o pravdo lavantinski škof dr. Mihael Napotnik? Po rodu Slovenec, je vsled svoje nadarjenosti in svojega nastopa dosegel visoke cerkvene časti. Velik del pasa A, tako::vani veli-kovški okraj, ki obsega celo Podjun-sko dolino In se na severu razteza do visokih DjekŠ> na jugu pa do vrhov sivo Pece in starega Obirja. je spadal od leta 1786. do 1850. pod lavantinsko škofijo. V tem okraju, kakor tudi v ostalem delu pasa A, stanuje blago slovensko ljudstvo, ki je svojo vero in narodnost ohranilo le zaradi m/p, ker je imelo za koristi župljanov toliko vnete in požrtvovalne slovenske duhovniko. Kot višji duhovni pastir bi moral torej lavantinski škof imeti največji interes na tem, da ostane to ljudstvo v Jugoslaviji posebno, da velikovski okraj pripade zopet k lavantinski škofiji. Tako bi bilo zajamčeno, da se to ljudstvo ne odtuji svojemu zarodu in s tem tudi ne svoji veri. Po besedah Sv. Pisma: >Idite in učifce vso narode,€ bi moral skrbeti, da uri slovensko ljudstvo slovenski čkof in ne nemški, kar je krški bil in bo ostal. Toda dr. Na-pctnik se za na?o pravdo ni brigal. V plebiscitnem ozemlju se ni pokazal nikdar v javnosti, da bi navduševal ljudstvo v njemu lastnem živem nagovoru, kakor je to storil ljubljanski škof na taboru v Sinčlvasi dne 15. avgusta 1919. Kronika nam ne pove niti tega, ali je škof dr. Napotnik prispeval Vsaj e kakšnim zneskom za koroški plebisciti eno pa je gotovo, da ni dal nobenega navodila podrejenim duhovnikom, da bi razložili pomen plebiscita tudi v verskem oziru širšim krogom v cerkvi, da bi se vzpodbujalo ljudstvo k prispevanju zneskov in bi tako rvomagnlo k zmagi. Zato se je zgodilo, da so Širši krogi ostali o Vdem važnem gibanju popolnoma nepoučeni, ker listov no eitajo vsi. Vsi krog* razumejo le to, kar se jim pove v živi besrdi. Lavantinski škof dr. Napotnik je ostri popolnoma pasiven in brezbrižen, ker mu manjka vsako nacijoualno Čustvo. Minulo je v^e m kar jo izgubljeno, je izgubljeno, tudi po krivdi teh dveh škofov. Dobro je, da se v naši zgodovini ne pozabi! Ljudskega doma v &!rupinah: ob tem so se nekateri s ^ilo upirali. Zvečer so so dogodili posamezni incidenti. Po^a-mezne skupine 8o vdrla v LVnrezenta-cijskl dom in so zahtevale od gostov, naj se odstranijo is restavracije. —d Praira. 10. dec Davi je jela stavkati koimuii-rLcne delavstvu pra-ikih tvornie, o počiva v vseh obratih. Tudi delavci cestno z^lcz-nlce In elektravnice so s« priključili fctavku;očiiu. JJosciaj ni nikjer kišili mi>u. —d Dftnaf. to. de?. vNea^ Freie poioTajo it Prage: Danes dop. ee fjkupšt in?* Nekolike Pr je preji poslopjem narodne zbralo približno 1000 oseb. Telefonska m brmtmmn nori lorai^je se ie lom priključila s« 25'X) oseb, ki so kornkale po ulicah z rdečo zastavo na čelu. Manifestan ti ;-*a pretepli policista, nakar Jo bilo oddanih nekoj fctrelov, ko so stražniki prihiteli svojemu tovarišu ne pomne. Vet' i?4rnž-nikov ie bilo r&n.ionih z bodali, nakar j preko grrrica o atraŽBiki približno 80krat ustrelili, i nirki s nnroii Mnoiloa so je razpršila« Pet ali sest demonstrantov je obležalo. Od stražnikov je bilo ranjenih 8 mož, med temi eden smrtnonevarao. Opoldne je orož-tužni j ni'tvo izpraznilo uliee. [ZPREMEMBA MIROVNE POGODBE S TUFCMO. - - d Pariz, 10. decembra. (Brc- sada i liti će neprest«no krv nj^^re. krvi, put njegove puti. Niti ne proklinje narod svoju inteligenciju, već zajedno s njome tuguje nad gorkom ."udbinoit koja ga je zadesila, A i kako bi nafi dohri narod u Istri proklinjao svoje sinove, što fu ih Talijani proganjali, zatvarali, osndjivnli, tfrali u internaelju po Sardiniji, pa 1111 i m doiijove, rušili stanove, robili imetak? Zar srao krivi »Istraninu«:, jer snio spasili glava pred zuhmioiu novih gospodara? — Govorim sa se i xa svu množinu narodnih mučenik.^ koji Li, i te kake, rado hili ostali na rodnoj #rn«H, s.)jno da sa morli. Ako ima nepoštenih sebičnjuka, a netko ćuti potrebu, da se o njih eee.se, neka iznose njihova imena; ali n* ovako napadati »v« bez razlike. Du^a je nareda eio*u» olrovana ratnim i izaiatnlm nepi iliksnuAi; pa čemu dolevati jod više gorčina, a bei UJCi'ukti ? Ne, ne. tral ansnodine: n^rod se istarski na treba seliti in neće; u Istri je njegov savi&aj, njegov posed, nl*-jrov dom. Trmo ie ostati, vuno raditi i razvijati se, tamo čuvnfi i n netiti sveti oganj jugoslavensko?? narodnog Čustva, usprkos svih nedr.r.1 i progona sa strano svojih današnjih zulumćara i usprkos knka'.i'luka svojih ma-iodušniii prijatelja, kakav »«e prikazao i gospodin :> Istranin*. A inteligencija, toli ona, kojoj je bila data mogućnost, dl ostane medjn I s mirolom, koH ona, koja je morala trpiti ć> i raditi rajrd-on i rr. nrtrod. S^mo treba, da Buts zloguke sove i krivi proroci, čije propovedi tako rado pretiskavaju talijanske novine a Trsta. I>r. I. Z. 9&HL DRŽAVNI ODBOR. —d Beograd. 10. dec. Državni od-lor je imel včeraj sejo. na kateri se je razpravljalo o delu volilnih odborov. Dos eda j so znani že vsi rezultati razen podrobnih številk za pet mandatov. Državni odbor bo imel še nekaj sej pred konstituanto. POSLOVNIK. —d Beograd. 10. dec. Današnje Službene >Novinec prinašajo v obliki naredbe začasen poslovnik za konstituanto ki so ga podpisali vsi ministri. Po tem poslovniku bo predsedoval prvemu sestanku konstituante dne 12. t. m. ob 10. dopoldne po letih najstarejši poslanec Ko se razdele poverinilnice, se seja zaključi. Naslednja seja bo v ponedeljek 13. t m. Na tej seji se izvoli ve-rifikaciiski odbor, ki bo sestavljen iz 20 članov, ki bodo morali dokončati svojo nalogo v sedmih urah. Tiskano poročilo odbora se razpošlje vsem poslancem. 24 ur na to se skliče naslednja seja konstituante, na kateri se vrši verifikacijska debata* Po verifikacijski debati polože poslanci nastopno prisego: >Jaz (ime) prisegam pri edinem Bogu in vsem, kar mi je po zakonu najsvetejše in na tem svetu najmilejše, da bom v svojem poslaniškem delu imel vedno pred očmi samo dobro kralja, naroda ln edinstva države po moji vesti in znanju.< Klavzule v prisegi niso dovoljene. Dokler poslanci ne prisežejo, no morejo vršiti svoje poslanske dolžnosti. RADIKALNI KLUB. —d Beograd, 10. dec. Radikalni khib je imel snoči sejo. na kateri je bil izvoljen za predsednika Nikola Pašić, za podpredsenilia Stojan Protič in za tajnika dr. Manojlovic. Klub je pustil Pašiču proste roke, da vodi pogajanja flede sestave vlade. Zdi se, da bodo tu-i demokrati zadovoljni s tem, da postane Pašlč predsednik vlade. — Prod dvema dnevoma je Pašič konferiral s Pribičevičem. ZA IZPOLNITEV RAPALLSKE PO* GODBE. — d Rim, 9. decembra. Ministrski predsednik Giolitti ter ministri Sforza, Bonomi in Secchi so se posvetovali o reškem vprašanju. Kakor poročajo listi, se ministri popolnoma strinjajo v Napotnik, znani kipar iz Ljubljanske razstave. Zavedna pri Šoštanju. Vokač. samouk. "Oradnik juž. želez. Kot častnik je bil dalj časa v Bosni in ima iz teh krajev razne akvarele. Janžekovič Tomaž. Ima predštudije. Zanimive je pri njem, da jo gluhonem. Ima en kip in portret. Rabota Ivan. Ima eno najboljših del v rastavi. Že premiran. P i s t o r, Vuzenica. Znan portretist, zelo plodovit Je še stare šole. Razen teh: P a s s i n i, modern, Rozmani t, moderna, T s c h a r e, akvarelist, H a m b o c k, izboren karikaturist Kobilanskv, Coroni-ni, C o z z i in drugih mnogo. Vsaka razstava umetniških proizvodov je znak in priča vzbujenih duševnih kvalitet dotičnoga naroda in je upravičeno njegov ponos. Obiskovalcu je rastava velika šola za bistrenje duha in za vzljubljenje lepe umetnosti. Umetnika pa daje razstava priliko v primerjanju spoznavati in presojati samega sebe in lenem prijateljskem takmovanju izpopolnjevati lastno višino umetnosti ter tako lažje doseči za željene cilj© — doseči eilja v vzvišenem boju brez uničevanja. Naj tudi ta Cotičeva razstava do-avoi Y*yiseni ciUl Naj U Prokr tem, da se mora rapallska pogodba izpolniti in da se zatorej ne more sr!-poznati kvarnerska regenes, ako bi D' : žično^ Francoski zimami minister ic \ izjavil v odseku za znnotiie zadeve, da ! ' ie za izpremembo mirovne pogodbe s j j Turčijo. Smirna mora gotovo pripasti | Annunzio vstrajal pri tem, da se da te- i Turčiji. Prebivalstvu mesta, ki govori — Iz Labinia v Isirl poročajo, kako so tam divja!? D' Annunziievi rokovnjači. Ko ie nnTa tia večia količina brane in nekaj drugega blasra. mu priznavanju pomen aneksije. ARETACIJA MADŽARSKEGA KOMUNISTA. —d Bologna, 9. dec. (Štefani.) Policija je pri madžarskem državljana Covachu. ki je bil včeraj pri ženi Bele | Kuna aretiran, zaplenila spi3e, ki se nanašajo na uvedbo akcije na korist madžarskih komunistov v Italiji, na Dunaju in interairancev na Madžarskem, kakor tudi na korist komunistov in proti belemu terorja na Madžarskem. —d Rim, 9. dec CSretani.) V zbornici je državni podtajnik Corradini odgovoril na vprašanje socialističnega poslanca zaradi aretacije madžarskih komunistov v Boiogni in izjavil: Poslanec Bucco je ob svojem povratku iz Avstrije privedel s sabo ženo in svakinjo Bele Kuna z izmišljenima imenoma. Ker je jamčil za, obe dve, je policija obema ženama dovolila prebivanje v Bologni. Zadnje dni so bili aretirani štiri Madžari, Covaeh, Seidenho-fer. Friedbauer in Ha vas. ki so imeli stike z osebami, zapletenimi v dogodke z dne 21. novembra. Vršijo se sodne preiskave. — Socialistični mterpelant trdi, da se oni štiri niso pečali s politiko. MILLO ODPOTOVAL V RIM. — d Split. 10. decembra. Iz Zadra prihajajo doslej še ne potrjene vesti, po katerih je admiral Millo odpotoval v Rim. KO>TUNTSTIf'NT N"EVTTRI JN ŠTRAJKI NA C EHOS LO VAŠKEM- —d Praga, 10. dec. Kpkor poročata ^Prager TagblatU in sBohemia« o včerajšnjih dogodkih v Ljudskem domu. so oblastveni organi pri zasedbi Ljudskega doma zadeli na velik odpor komu- druge jezike, se morajo zagotoviti primerna jamstvu. RAZOROŽITE,' AVSTRIJE IN BOI^ GARIJ E. —d ^ariz, 10. de<\ (Tvolff.) Posla-nšski svet se je na včerajšnji seji bavil GRČIJI USTAVLJENI KREDITI. j je bilo bitro obveščeno o tem kvar-j sorsko regentstvtk Poslalo >e tia J svoje livdi. da so spravili to i lago na Reko, potem je prišla drunra ekspe-I dicija, ki je pobrala kmetom domače živali in vse dru£o. kar 8 ie priialo. Za vrekviriranoe blago so dali kme-iim slovesno obljubili. plačano. To se se-ar zgodilo. DT Annun-dno večio čast m dobro ime Italije! — d London. 10. decembra. Držav- I — Volitve v italifaf25ki narfa- doMm je istrski narod ostao sam. da Lude ugnjetavan i zatiran pod Italija-r.om i ... da proklinje »voju Inteli-geneijul Fomnlimenat nije loš, o?oblte nistov. Dočim so orožniki in redarji | kada dopisnik trn* n jednu vreću i t ttje.it v novili orovmeah se bodo vr-i sile na*br$ me»rca 1921. »Uradni liste i je priobčil volibii zakon. Volilec mo-! ra biti star 21 let in prebivati eno le-I to v občini, v kateri bo volil, računa-\ joč od dneva vetiavnosti volilnega . i zakona nazaj. Volilna pravica ie £S3n V^ir^^^M^^ i snlosna. enaka in direktna s nropor-ustrehl iz samokresa, da bi obrnil po- | dora}nfyn z^ior*ivfim. Poslanci morajo biti stari naim^ni 30 let. — O »odrešen! šo!i« pise »Pi-collo« in pripoveduje, kako se ftali-janska pčiteliska zveča potejruie pri vladi za preureditev liudske snle v novih provinca"!«.. Spomenica, katero so svojčas predložili vladi, noudaria važnost italijanske b'udske Sofe pod bivšim režimom, toliko važrteiša ie ?ola pod sedanUm. Pretek!! teden ie bilo v P?mu velikD pcitelisko zborovanje. Na njem svo biH navroči tndi granice u Jugoslaviju, gde samo tra- j deles^tie IZ Jnfiiske Benečije. Na 7,i da udovolji svojim težnjama t. j. da j tem zborovanju so b? znova pOudar- zB^edne na bolju »tolicu, e da bi_ si j jaja eminentna nnrodna VRTmost liud-dobavila priznanje, člavu ili 5to slično, ni podtajnik za zunanje zadeve ic izjavi! v spodnji zbornici, da ie vlada ustavna Grški dovoljene kredite. STRELI V FCLOflSKI ZBORNICL — d Pariz, 10. decembra. (Brezžične) Na včerajšnji seji belgijske zornost zbornice na krivično postopanje proti , vojakom, ki so so vrnili iz vojnega ujetništva.__ Čitao Ban u eenj. ^?loven.^kom Nfa> rodu^ od 2. t. m. dopis pod gornjom rubrikom, potpisan imenom: Tstrsnin. Dozvolite mi, da Vam izrazim svoje račudjenjo.. Dakle po gospodina >Tsf?"oninn< intelip-enrija se je grdno ©grešila o nas n^rod u Istri, jer je prešla preko skošnlskeea probJent?. to se pravi, fiudska šola med .Tnposloveni poj Italllo rrorn biti italijanska iti delati pridno, da vrro^l v »odrešenih* nro- poizkušali priti v hi£o. so tam nahajajoči se komunisti gradili iz zabojev in ročnih vozičkov barikade pred hišnimi vhodi in eo s kamni napadli orožnike, ki so nrodirali z nasajenimi bajoneti Pri hudem epopadu je bilo rnnjrnih 7 i one, koji su »svojevoljno* prsfiH i otia j ko jI ru biii primorani tfflL Ali ^Istranin« bi morco mati. da I nije samo tobožnja inteligencija gojila nadu na odrešenje, već je ta vera vineafi hutosfoveiisko Bndstvrj po it^bfftnsko. Ti'Vo pferme b'ti izpolnjevanj''; SfoTzevih obUnb v rurstvo hMTOSlovesTIsIce P"^eisb]f»! — Plarm> !z Oor'co. Mta.? intel?rerrt nile tvolema ntrJateUn: »Kako se pr> Pri hudem spopadu je bilo ranjrnih 7 in nada u^adjena u srcu eelokirpnog j čutimo, hhčej vedeti. I orožnikov. 3 redarji m nekateri civili- j naroda, koji ne čiri nikakve raslike, j Sčenf Otroci ShrVe, v de sti. Nanosled so orožniki jsasedli po- \ bar u Istri, ri^djn sobom i svojom in- > hujemo, S tem 5e VSC P-slopje. Redarji so odvedli komujiste iz teligr*rrri*om. jer ova bila nvek. jest • jamo se v P^!n?a'n, ka slopje. Keu^r3i — —— a— m i ——aauaauauMMai m murja, iz Štajerja pa. tja do KaravanJi pritegne vse na«e obmejne upodabljajoče umetnike k II. umetniški rasstasrl v našem kulturnem Mariboru! Naj bi v doglednem času izpremenil n?5 Maribor svoj grb ttko, da bo njegov golob-ček k tlom obnjeno glavico dvignil in se vznel kot kulturni naš feniks k ža-rečemu jugosloveiiskcmu sotncul um Frldelln Kaučič: Pletsršmkov slovar. Čil in zdrav na dub« in telesu je obhajal 3. decembra naš slav-Ijenec ribo in skromno svojo osemdesetletnico. Njegovo kratko biografijo je »Slovensk* Narod* že prinesel. Mimo je živel jubilar, mrrno, a plodovito. Smoter svojega mirnega življenja je dosesel z ureditvijo in Izdajo Slovensko-nemškejra slovarja. Sad teveda"o. Naha-kor malo ^ibko so k nasi mizi prtsedli nepozabni prijatelj Fran Podkraj^ek (Haram-baša), profesorja Rtitar, Franke, rtadporočnik (sedaj general v p.> Strambtsch in dni3:i gospodje. Vsako soboto je došel v nas krožek Fictersnik z zbirko besedi, katere so se pri noši mizi na drobno prere-šetale. Včasih je celo nastala burna debata. Miren je ostal le Pletcršnik; najživabnejši pa je bil Ursič. Kje so otii lepi dnevi, kje? Ljubljančanom je Pleteršnh\ kot mnogoletni profesor gimnazije Havna za knjigo h javno občevanje. Pri vsaki besedi je natančno določen naglas, zato je njegov slovar neizmerne cene za pravo izreko na-?e^ra jezika. Toda Pleteršnikovega poglavitnega dela ni treba hvaliti, dovolj je, ako pribitem, da je njegov slovar dospol do one dovršenost?, s katero se m*!! slovenski narod lahko poraša pred vsem! velikimi if?rodl. Z njim si je sam zgradil spomenik, ki £a zob časa ne bo razrušil. Pfeferštrika poznam še iz s^oje t mladem'^ke dobe. V počltnicab sem j Vi"arni "odbornik" raznib slovenskih % očetom čestokrat zahajal v pišeč- | društev dobro znan. Vse njegovo ko zi?pni?če ljubeznjivega in gostoljubnega gospoda župnika Ferdinanda Pnmorja. kjer je bil Pletersnik navadno navzoč Natančneje sem se ž njim seznanil v Ljubljani v dobi, ko je urejeval besednik. Kot nadpo-rcfcnik ftnbljanskih domobrancev sem za**ial redoma n^ večerjo v slovečo Štrukljevo gostilno, tedaj še v mafbn? pritlični h?$! v Kolodvorski tiMci, ki stno Jo nazivali »blatna vas«. Stalno omizje so tvorili gospodje Profesorji Rartel. Petelin, moj pobratim Pavlin ter deželna delovanje v privatnem in javnem živlienHi je vodil glas plemenitega srca m pravice. Vedno resnega, skromnega, po nikak? časti hrepene-čega, neprisiljeno ljubeznivega moža nisem videl nikdar razburjenega. Vsled svoje zdrave nravi, mirnega značaja in sicer neslovenske kreposti — velike zmernosti v pijači in ledi — je dosegel redko starost Bog ga nam ohrani se mnogo let! V Osijeku, meseca dec. 1920. ]e naši slovenščini ustanovna euin- , nn, nn>j pM;ic zastrupljate v bratomorni borbi in si vezete druz drugemu oči s črno krpo in mašite ušesa, da ne vidite in ne slišite, kako ginemo mL VaJi bratje na juiru. Slovanska nesloga ie kriva, da smo izgubili domovino! Z večnimi prepiri ste nas zaigrali! In kake pravice ste nam dali? Obmetavajo nas z bombami pri kulturnih prireditvah, po2igajo in z granatami nam podirajo naše domove. Obljubljajo nam sedaj krožnik makaronov v senci vislic (un Piatto di ma-caron? nej!' gnibra dela f<»rca, >Voce del Isouzo«) Ml smo že prodani, sedaj prodajate še sami Sebe, Narod, ki si sam prerezava srčne žile in pušča kri. ie narod surrKunorilec. IJri:;adeu, na katere so naslovljene te besede, naj prldcin pogledat k nam in prepričali se bodo še o marsičem drugem. Vse nnm ie ukradeno, le naše srce, naša tedna volja in nase solnce je ostalo. — Kako so 1'aiiiam" post.>paif s sodniki v Dalmaciji. Od 57 sodnikov, ki so bili v službi leta 10K jih ie bilo iz službe odpuščenih 33. nekaj je bilo interniranih, nekaj pa jih ic nrnvo?a«:no pobegnilo preko meie. Sodnik Aleksander Miović je b5i aretiran v jannariu 1919. V maju 1919 ie bil obsoien v dosmrtno lečo radi zločina špijonaže na korist vlade v Splitu, t. j. jednoga Jc Ia avstro-ogrskega cesarstva. Umrl jc v ječi v .Takimi v Italiii koncem septembra 1919. Neki drugi je bil obsojen V dosmrtno iečn radi nabiranja dobro-voljcev v korist Srhiie. Fran Petrečlč iz Splita )e bil obsoien radi Snijonafe prosil pa ie za pomiloSčenje, ker ie b'{ ietičen! Vojšako poveljstvo se ga je usmililo m tem, da mu je določilo k i zen — 20 let ječe. — »Lega Nazionaie« še 7*ivi in boce~ tudi Še nadalie delovati, haićanski nacijonallsticnj tisti v Trstu pridno agitiraio za to proti Slovencem naperjeno §nlc|r0 družbo: mnogo podružnic no deželi se ie ^e odzvalo pozivu "r> pridno se nabiraio prispevki za vzdrževanje Lege. V kratkem se skliče skupščina delegatov, ki se izreče o prihodnjem delovanju družbe. Listi pov-dariaio, da so notrebe delovanja tudi v sedanjih časih prav velike. -Lecra Nazionale« hoče razpresti svo;e raz-narodovalno delovanje v Trstu, po vsej Istri, po Goriškem ln Notranjskem. Upa, da jo bo podpirala vb da in se bo moglo tako prav naglo vršiti raznarodovanje Tugoslovenov potom italiian-ske ljudske šole fn otroSk^h vrtcev. Upimo. da se Italijanski naklepi razbi-ieio ob zavednosti Slovencev nod Italijo. Kajti ljudska Šola je temelj obstoja Jugoslovenov na okupiranem oženila. — Za tiskovni sklad »Edinosti« se ,e nabralo doklej 29.000 lir. — Hodnik — Odenlso. Zastopnik reške države v Rimu se imenuie dr. Odeniso, Dolgo časa svojega živlienijt se Je pisal Hodnik. Ko pa je prišel D* Annunzio se ie poleg drugih rudi pristni notranjski Hodnik izpremeni! v Italijana. Iz Hodnika se je preitalijan-čil v Odeniga. Pa naj sedaj kdo reče, da Hodnik ni pravi Italijan! — »Porearo Croato«. Da so italijanski listi pred ranallsklm sporazumom zmerjali Jugoslovene. temu se nismo Čudili. »Piccolo« pa Je te dni poročal, da so so v Dalmaciji visoki italijanski o Hči rji bratili s h rva takimi svinjarji. Kdor ie to čitai, se Je opravičeno začudil emu in si mislil: Na tak način se bo gradilo dobro razmerja $ncd Italijani in Jugosloveni? — Iz Koroške piše mlad slovenski fant svojim staršem: »Pošiljam Vam žalostne pozdrave iz ljube Koroške, ki ie postala zopet rufčeva last Zopet smo sužnji! Ali nam nc bo nikdar usojeno vŽivati svobodo? Nemčurii nas zmerjajo s Srbi. LandesverrSterji it grozneiše je življenje pod nemški m gospodstvom.« — Nemška tolovajprva na Kor*-Skem. Velozaslužnl vodja koroških Slovencev Gregor Einapieler, prost v Ttnjah. je moral leta 1919. bežati pred podivjanimi voTksverovci. Da so mu pokradli vpo upravo, pri čemur ao se posebno odlikovali lastni iupljani. je razumljivo. Ko no naše čete zasedle ta kraj, se mu je posrečilo smraviti dei svotega pohištva nazaj. Po nesrečnem izidu glasovanja je hotel ročiti svoje skromno premoženje v Jugoslavijo. Ko je dosel v Tinjo, so ga takoj napadli žnpljani. mu zabranili odpeljati pohištvo, deloma so mu ga odvzeli, češ, v?e je niih last, deloma razbili; mogel je reči ti le dve oronri in še te poškodovani. Sivolasega TOletneira prosta, ki je vsakega sprejel a svojim njemu lastnim milim obrazom, so brcali z posrami, mu pljavali v obraz, da bili z rokami in zasramovali. Od jeze m-^ra zavreri vsakemu kri, ko to sli it Ypra*>fi ee mora, sli js to tista pravica, a katera hočejo Nemci osrečiti Slovence? Hu.:f» pafc nI med Culukafril — Blagi prost •e je mudil zadnje fose v Pliberku — na potu iz Tinj se j* podal tja po nekatere potrebne reči. Takoj je bil poli- ^84 štev. .SLuV£n:m\1 nauuu', aut 12. deceiiiDri i^vo. stran. J. eaj za njim. obenem tu&r elan angleško misije, v pol uri je moral iz mesta. Z avtomobilom so ga zapeljali na mejo kakor navadnega potepaČa in gn tam prepustili u^odi — tako so nemeurji iz-tirali rojenega Korošci i:-, njegove rojstno deželo, eamo ker je zaveden Slovenec! — K o r o t a n e c. Kozocicrom so napočili zlati časi. -Moko, naš vsakdanji kruh. so nagnali srečno na 18 K za kilogram. Pa pravijo lepo in tolažilno. da ima trg še vzpenjavo tendenco. Vrsta vagonov za vrsto vagonov drče jajca iz Jugoslavije v Avstrijo. Švico. Nemčijo dan na daru V Ljubiani pa se pehalo fcjudie sredi zime v potu svoiega •obraza in s skrbjo v srcu, da bi kupili jajce za bolno in otroke komad po 4 K, pa £a komaj dobe. Maribor ie središče jajčje kupčije, pa tudi tam domačin ne dobi bla^a. ker ie treba izvezničarju skrbeti za ohranitev stalnih kupčijskih zvez v inozemstvu. Lačni in zbegani kensument pa naj koleba v obupu od Lačnega sela na Suho Brdo. Za mleko se ie. kakor pravi knpčnska fraza, ustanovila kot primerna cena 6 za liter v Ljubljani. Varaš se pa, kdor misliš, da ie s tem opravljeno. Tisti, ki te zalagajo z mlekom, nazivaj jih, kakor hočeš, imajo naravnost ženiialno darovitost, da razveseljujejo teden za tednom obupano mestno gospodinio z novimi postranskimi zahtevki. Ne. oprostite, niso to zahtevki poštenega in dobrega našega ljudstva, to so le skronmc želje, le mimogrede izražene. Ali gorje, če se jim ustavlja gospodinja! Krava potem naenkrat izgublja mleko, ker ji je teta zbolela ali ker ima stric nahod. Te cene. ki se dvigajo stalno, so res huda skrb za mestnega prebivalca, pred vsem uradnika in stalnega nameščenca. Pa bo težko drugače, dokler bo veljalo načelo, da smejo producemie z vso pravico izkoristiti ugodni položaj na svetovnem trgu. Ne bo bolje, dokler velja avtonomija za ode-rušrvo z živili. Skrbna naša vlada ie dovolila že poleti občutno povišanje premogovih cen. Sedaj zopet pišejo listi o povišicah. ki so iih, trboveljski gospodje uvedli sami. A nremog se ne podraži. Bog ne daj! Le režiie in drugi taki skrivnostni naslovi zahtevajo vedno večjih izdatkov. Za ljudstvo vneta vlada pa ooviske dovoljuje ali pa celo molče jemlje v vednost. Klerikalci nimaio niti ene besede, da obsodijo draginjo premoga. Molčali so, ko ie znameniti minister saobraćaja povišal Železnice. M< ! pa tudi seJai. ko je nesrečna prometna politika privedla sredi zime tako daleč, da preti zastoj železniške um pron^etti ob času. ko ga ie najbolj treba. K»er ie imel dolgo časa avtonomijo, se je res mojstrsko izkazal gospod dr. Anton Korošec. Zastoi železniškega prometa ust var ia oderuhom posebno ugoden položaj, da izkoristijo »konjukturo«. ker izostala dovoz živil. Roke se uianeio in veselja se iim žare lica. pa so cinično po-gruntali krilatico: >LaLo nama, težko poštenim!^ Izseliflsosa: ii. Rekli smo, da ie izseljevanje Slovencev po veliki večini neutemeljeno in da satno v gospodarskih naših razmerah ri iskati vzrokov za bezanje iz domovine, kjer ie dela in zaslužka za pridne in poštene delavce in delavke dovolj. Toda ljudje vendarle silijo v Ameriko, kjer naide srečo le redko kdo. Veliko jih gre v Ameriko iz hrepenenja po koristolovstvu. iz radovednosti in lehkomiselne želje doživeti kaj novega. V človeku je pač \ivoreninjen socljalen zakon, ki odgovarja popolnoma fizikalnemu zakonu: hoče si izboljšati stališče in zlesti na lestvi socijalnega stališča kvišku! Sin, ki je dorastcl, ne mara več delati očetu »zastonj-; smatra se navadnega roba in tlačana očetovega in zapostavljenega za delavcem in hlapcem. Sploh se smatra kmetsko delo za manj vredno od industrijskega. Torej je naravno, da sili sina od doma v mesto, pri nas navadno v Ameriko. To selitev proti mestom in industrijskim krajem je povsod že dolgo opazovati- j Že Strlndberg pripoveduje v svojem spisu »med francoskimi kmeti«., da je odšlo tam s kmetov v mesto v 1») letih -SOO.OOO ljudij. Mesta in industrijski kraji imajo pač svoio privlačno moč, kaj šole Amerika' Zato vro ljudje tjakaj. A večinoma na svojo nesrečo ter na škodo naroda in vse države. Nedvomno je. da bo država morala v tem oziru kaj ukreniti; predvsem ie treba urediti kmetijsko vprašanje ter preskrbeti poslom ki delavcem zavarovanje za slučaj brezposelnosti in starosti, če jih bo hotela pridržat' doma. Pri izvršitvi agrarno reforme naj bi se vlada (udi ozirala na potrebno in vredne ■»Amerikance* in jih preskrbela z zemljišči. Kolikor poznamo naše Amerikance, nekaterim to ne bo čisto po njihovem okusu in nas človek bo še vedno drvel v Ameriko, a vendar bi bil to pameten korak k sanaciji žalostnega pojava. Izseljevanje se vsekakor omeji. In končno propaganda za Izseljevanje! Vse države se trudijo zajeziti to. Tiuli prejšnja avstrijska vlada ic zabranjevala vsako napeljevanj j k izseljevanju m ni pripuščala izseljevahdb pisarert. Nelogično pa je dovoljevala potovalne pisarne in zastopstva parobro-Jnih dražb v državi. Ti zastopniki pa rodovnih družb in potovalnih pisarn pa niso bili pič drugega, kakor agenr; za Ameriko. In kakih zvijač in reklame so se posluževali! Paro-brodna družba »Avstro-Ahterlkana« je imela celo duhovnike po deželi za zastopnike. Kljub temu, da je nad agenti v smislu zakona z dne 21. januarja 1S97, št. 27. drž. zak. visel vedno Damoklejev meč nečastne sodne obsodbe, so raje riskirali sodno obsodbo, kakor pa izpustili ubogo slovensko dušo, ki jim je vrgla dobiček. Že svoj čas jc \ eljala vožnja v medkrovu do 500 k. Danes pa imamo naravnost vrtoglave vsote; za medkrovje 7 do 9000 k. za I. razred do 30.000 k, II. JOjOOO k in III. do 12.000 k. Koliko je pa še drugih postranskih zaslužkov! Vsa Kolodvorska ulica z vsemi gostilnami in prodajalnami je dobro živela samo od Amerikancev. in bo zopet živela! Zato si lahko misli j no, koliko naših ljudij podleže zapeljivostim takih »zastopnikov« in >obrt-nikov«. Pa tudi domačini in svojei. ki so že v Ameriki, delajo propagando za izseljevanje. Ne samo s pismi in drugimi prigovarjanji, marveč s takozvanim! »prepaidi,. V Ameriki kupijo vozne listke za svojce ali prijatelje pri parobrodni družbi, ki ima tudi v Ljubljani zastopnika. Ljubljanska agentura dobi od newyofske nakazilo in hajd s temi svojci v Ameriko! Če so se tudi prvi čas obotavljali, prepaldi iz Amerike fih gotovo dvignejo na not. Karakter^ ično je, da je ena sama pisarna v Ljubljani in radfrala med 1£46 izseljenci, voo vsled pre-paaidov. Zato tndi s temi proč! Pri nas je še vse izseljcniŠko vprašanje v povojih, a skrajni čas je, da se začne vlada zanj zanimati, ker bo Slovenija s Hrvatsko v družbi s Poljsko (Galicijo^ tvorila še vednn izseljevalna središča. Človek bi mislil, da bomo stremeli v lastni državi vsi za tem, kako polepšamo i" dvignemo drž v-po stavbo. Ne! Mesto te^ra je velik del lahkomiselno pljunil na lastno državo in odšel daleč proč iskat si »lepše domovine. Nasvetujemo zato: 1. Država naj ustanovi nemtidno po- sebni izseljenfski referat, ki bo t med drugim poazoval natančno gibanje v izseljevanju, poizvedoval po resničnih vzrokih izseljevanja, izdajal posebno revijo iti proučeval socijalne in administrativne remedure. 2. Odpravijo naj se vsi zastopniki tujih paroplovnih družb, dovolijo samo koncesijotiirane potovalne pisarne, »cm pa natančneje določi delokrog in odvzame pravico instrađ;ranjaa na podlagi prepaidov. 3. Država naj se zanima za vpra- šanje brezposelnosti, preskrbe * za starost in kmetsko vrraša-nje posebno z ozirom na bodočo agrarno reformo. J - - i- — Prva seja kluba demokratskih poslancev. Beograd, 10. dec. Dan< ^ cb 10. dopoldne se je vrnila prva eeja. kluba demokratskih poslancev. Na tej seji so se poslanci predstavili drug diiigemu ter izmenjali mnenje. Zanimivo je. da je od poslancev, ki eo sodelovali do sedaj v parlamentu, izvoljenih samo 26. vsi ostali pa so nove osebe y>o večini mlajšo moči. Predsednik g. Ljuba Davidović je pozdravil navzoče vo- I slance na kar se je odgodil sestanek na popoldne. Na popoldanski seji se bo izvršila konstituacija kluba. &s Preobrat v politiki SLS. Minister dr. Korošec je moral kapitulirati '» tudi v Ljubljani. Načelstvo SLS je obsodilo dr. A. Korošcev© taktiko v Beogradu ter je odkrito odklonilo ustavni načrt ministra dr. Markoviča. Htranka vztraja na ai tonondstičnem programu in prepoveduje poslancem vstopiti v koalicijo, ki bi avtonomisUčaega programa ne Bftstopala. ti tem klerikalno stranka obenem odklanja sodelovanje v osrednji m pokrajinski vladi. Govori s« da hoče kooperirati z liadičevci, e sti Lnko muslimanskih begov in agov, hrvatski zajedničarji ter z vsemi reakcionarnimi separatisti. Faktično vod-tično vod-tvo SLS je prevzel poal dr. Gosar, dr. A. Korošec je v manjšini u r je skoraj brez vpliva. Ljubljanski komunisti ia strokovne orgaai^ar-ije. iVejeli smo: Po prevratu se je ustanovila v Ljubljani ' Strokovna organizacija hotelskih, ka-varnkkiii in gosiilni.-kili uslužben-, ki i.nj bi podpirala težnje usluž bencev imei >. aib obratov. Društvo j..» bilo ustanovljeno kot samos tajna organizacija za Slovenijo ter se b? začelo lepo rt.\i''-ti. De'ovulo pa je le par mes '.. ! > r se jo moralo vsled sklepa večine, ki je zabredla v komunistične \ i-: ie, pridružiti beogradski centrali, centrali, kateri je izrodilo tudi vse društveno imetje v denarju in inventarju. \ Ljubljani je bila le še podružnica, ki je plačevala članarino v Beo-gr; du ter je postala popolnoma odvisna od komunističnega centralnega vodstva. !!<► so člani spoznali, da se nahajajo proti svoji voiji v vrstah komunizma in ker so uvideli, da no sme biti v strokovnih organizacijah nobene politike, se je pojavil v njih odpor zla :i se, ker centralno vodstvo ni moglo do-i. da bi bila organizacija priznana od pokrajinske vlade iu gospodarjev, ni-o }><>te!i več plačevati članarine za komunistično politiko. Ustalio vili so zopet samostojno organizacijo za Slovenijo, ki je pripravljena stopiti v zvezo s strokovnimi društvi v B?o-gradu in Zagrebu v svrho izpolnitve stanovskih teženj nikakor pa ne, da bi komunisti zopet terorizirali slovenske uslužbence s svojo politiko, ki je ioliko škodovala njihovim stanovskim interesom. — »Slovenski Gospodar«: in politika, iz Maribora poreč tjo, da ie današnji >Slovenski Gospodar« prinesel kar dva uvodnika, v katerih so bavi po načinu svojega vzora, ljubljanskega >Večernega Listac, z visoko politiko g. tir. Antoni Korošca. V prvem članku se bavi z vprašanjem: centralizem ali samouprava ter hvali dr. Korošcev predlog kot edino pravilno in zdravo reti-v naše države. Proti temu Korošce--vemu načrtu so pa bili seveda demokrati, osobi1 pa dr. Kukovec — V drugem članicu se bavi s samostojno kmetsko m narodno - Socijalno stranko, ki sta baje oo izreku dr. Kukovca le ne-kaki kriii slovenskih demokratov. Ob koncu si r Slovenski Gospodar* ne more kri. da ne bi zajahal svojega lažnivega pegaza, trdeč, da so samostojni agitirali med ljudstvom s parolo: republika! Proč od Srbov! Dr. Korošec nas je prodal Srbom, za to si ustvarimo republiko, v kateri bomo sami svoji gospodarji! — Tako >Slovenski Go podare I Kdor bere ljubljanski >Večerni List«, ve, da ti uvodniki« niso stali niti I tpljice črnila, ker so pele tem izdatneje škarje. Komunistični raj. Ruski socijalni revolucijonar B. Sokolov poroča o ck i - ei aib razmerah ruskega delav-. ki tb>la na d:?n 1*2 nr. P<*oeg temeljne mezde dobiva delavec še premije in mezdo za delo preko Časa, tako da za-služi 10 do 11.000 rublje v na r^esec. K"- r - »iv.'jo delavci poleg plačo še i : sniee, na katere dobivajo naturanje, toda v zelo neznatni množini, so lahko reče, da dobiva s tom ruski de-lavec 13 eo 15.000 rabljev. Tako r i i pri intenzivnem 12urnem delu kvajifikovan ruski delavec vsega kupaj 25 >''<> Ž6.000 rubljev na mesec. Deli i nižje vrste, toda tudi kvalifi-»ni, dol ivajo okroglo 18 do 20.000 rubljev. Ako primerjamo te številke s tržnimi cenami produktov iz leb*, 1916., v idPiTo — piše B. Sokolov — dfl dobiva psterburški delavec v resnici na mesec le 1 mbelj 50 kopejk do -r» rnb-rjev mezde; ali dvajsetkrat manj kakor je dobival l«»ta 1917. To je saslužek kitaj kega ku'ija. ki se mora preživljati Ie ;: rižem. Toda c-me produktov rastejo hitreje, kakor -e zvišujejo mezde «Tc-lav< ev. Sami komunisti obrtni!- zavodov govore na delavskih shodih o strašno težkem iu naravnost katastro-' m pn'i)-'. - ;:i rn.-'k^gn delavstva, ki vzlic navidt T,;> ogromnim prejemkom v pravem pomena besede strada. P<*-lavei tovarne Kolninskega .so izjavili, da i* in žalostno, kako .-<♦ n>c«:i r'^ vri ramdi neumne gospodarske politike boijšeVikov obsojeni na smrt iu da jih je polovica že pomrlo, med te-n ko so boljševički komisarji siti in bogati.c = Iz C:ehoslavp^ke. V pretečenem tednu se je v porlamentu zaključila proručunska debata ter jc bil'4milijard-ni proračun s po-ebnim investičnim budž< tom ter finančnim znkonom za leto 1921 sprejet. Razprava je v celoti potekla mirno, samo nemški nncijona-listi in socijalni demokrate so se sprli, ker so naciionalei očitali socijalnim demokratom, da militarizmu nočejo sicer ničesar dovoliti, rekrufe p>? vendar gonijo v vojaško službo. Nemci so so vedli mirno. Proti proračunu so glasovali češki komunisti ter nemški in madžarski poslanci. Socijalni demokrati so so odkrito izrekli za republiko in državo, ker vedo da država brez pro-račuha ne bi mogla obstajati; socrjabia-demokracija zahteva samo evolucijo ter da Se potrebno socijalna reiorme iz- . vrse polagoma od stopnjo e > stopnje; Z Nemci in Madžari nočejo imeti < i socijalni demokrati no',«*: tb stikov, slanska zbornica ima počitnice do ) t. l m., ko se Vrne dr. Beneš iz t. . . . Takrat se začne debata jdede zi ... D politike. Okoli 20. t. m. pa Be | i. -Uicnt ^opet odpusti domov na bož jno počitnice, ki bodo trajale neš i ■' > priporočal, naj se sprejme \-v i r-.vs' ij- i ska republika v svezo n tr • • . — Di 5. t. ra. je minilo 4.0 iel odkar se je ustanovila velezaslužna Osrednja *i -tica šolska ki si je pridobila od leta 1880. doslej največjih zaslug za • • r.arodn« manjšine :>o vsem svetu Jubilej Osrednje Matice šolske se pr . -vi tudi javno. Saj s-* Lili na čelu društva najodličnejsi rodoljul i / • ■ slovaški, Jiko doseže z revizijo sevreSke mirovne pogod v ' ■ Uk tr prideta v postov Smirna in i racija. Kcsmaiisti so ponur-dili carigrai i.' vladi mir s pogojen^ da prevzame Smirno mednarodna vlada. Tudi Bolicari bodo dali sarancije, če se iim odpre dostop k Esreisketna morju. Zavlačcv oje revizije mirovne pogodbe s Turčijo '-i bila napaka. Zavezniki so do!.":;ii, da le danes OZniČV jo obrise revizije, = Preganjanje židovskih dijakov v Budimpešti, Kak< . tno i« madžarska vlada preme tila bratislavsko univerzo v Budimpe i a ki i-- bila dc sedaj lakorekoč pozabljena s str.-; madžarskih klerikalcev hi uaciionaii-stov. Te d ii i pa ic udrlo v univerzo VO-jastvo in s silo odstr; nll i židovske vi-sokcšolcc. Vojaštvo straži vhod univerze. Noben Žid na muc k i "edavanjem. = tfalnisch o raanerja Avstrtis do Madžarske. Zvezni predsednik flaiaiscii s^ ic i/.ra*a! DOTOČe^ !cn 1;-sta »P^ti N.-.alo • o razmerju Avstrije napram M tdi arski: V •* vstri * ni tnk -car. ki bi kazal i roti Madžarski nenri-iazno obnašanje, Gotovo ic. e'a navzlic nast rotntm mnenjem ne bo- sovražnih občutij v v- ;,,vr "V ir- sko. Podpirati sc moramo drug drujtfe-ga in ne smemo pozabiti, da aas '-^ videla skupna usoda in da moramo pr-jatc!"■ k ; skup delati. - d — Jj p ; o zvezi narodov« sorciemn zastopnikov časopiRju v Pri = Brir.krtdr.-.: *. • :('i'a. V ■ " -dr. Mayr in finančni minister dr. Grinn i sta izjavila zastopnikom časopisja da so finančna sredstva republike avsi ske popolnoma izčrpana in da bo moral narodni svet dovoli:! ta mesec nove kredite. Zastaviti bo treba ali tule vrednostne papirje ali pa zbir gobelinov iz bivši!: cesarskih dvor; Sicer Avstrija že 1. januarja ne bo imela 1 ničesar več iesti U r bo m n klavrno poginiti od 'akate. Vlada jc morala porabiti zadnje da- a;- -: rez« ve zp nakup živil, ki bodo zadoščala komaj do konca tega k.*-a. Položaj je tako rasen, da danes ne vem \ ali . mo v dveh mesecih še obstojali kot država. Inozemstvo nač obeta nomoč, toda zgodno : c sa ni prav nič, kar bi Avstriji res pomagala K vsei nesreči so začeli se stavkati uradniki kaitv-'-rije C ter so preprečili oddajo telegramov. Uradniki v:o tako brezofc ' da so v zunanjem ministrstvu zaklenili najvažnejše akte ter odnesli klinče, Kolkovni uraa. državna osredna bla-jrajna. računski oddelki, uradi ro tobačnih tovarnah, finančna straža. Šolska založba, davkarije hi d rusi urad; ne poslujejo, tako da ie vsa uprava v Avstriji deloma ostavljena m onemogočena, deloma na posluje zelo omejeno. Razmere so obupne tembolj, ker se pridružujejo uradnikom tud* rc~ -mezne kategorije delavcev in železniških nastavliencev. V P»adnu pri Dunaju so se delavci pridružili štrajkujo-Čim uradnikom hranilnice ter razbijali po mestu, povzročiti so na posameznih hotelih, kavarnah i:i trgovinah veliko škode. = Regent Aleksander proti ra-pallski pogodbi. V razgovoru s pore ■ valcem milanskega dnervrnika ••11 Sc-coio^- je i-javil ministrski predsednik Vesmć,da so se morale vršiti štiri ministrske seie, prodno so ministri mogli prepričati regenta Alek ; ndra o potrebi ratifikacije rapallske pogodbe. Na-dalje ie izjavil Vesnič. da je v interesu dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, ako se začne nemudoma izvrševati rana 1'ska pogodba. = Intrige bivšega črnogorskega kralja. Iz Ženeve poročajo, da sta imela tam nek? Tauber in Avvenier predavanje o Črni gori, ki naj bi bila sa-mostojna kraljevina. Navzoči črnogorski dijaki so burno protestirali proti fzvaianjcr,"« plačanih predavateljev. Ko jc neki črnogorski dijak začel govoriti o edinosti iugoslovenskega narod i. s i £a priscaši bivšega kralja vrgli iz dvorane. = Italijani bodo organizirali albansko policijo. »Mattino« poroča, da namerava albanska vlada izročiti or-ganizacijo policije Italijanom, ureditev financ pa holandskim veščakom. = Bivfi car Ferdfland v Monako-vem. »Temns« poroča, da ja prišel v Monakovo bivši bolgarski car Ferdinand s svojimi hčerami. Ferdinand je odklonil vsak razgovor z monakov-skan poročevalcem »Temusa«, — Za rcvi/ijio mirovne pogodbe s Turčijo. »Temps« pSe: Splošni interes zahteva, da se vzpostavi mir v Mali Aziji, na Kavkazu in v Traci ji. Grška je preslaba, da bi-mogla vzdržati svoje vniaske in finančne napore. Cilj se la- Zenevi ie dej I odnostanee 11--a si i: Zveza narod •: no mogla začet« z reševanjem najvažnejših vpra-s-r.j šefe tedi \ ko ji bt do pripadale Zjedinjene države ra Nemčiia. Glede! razoroževanta va ie lap * - ; delegat izrazi, da 5e danes ;mnogo držav, in cd njimi tudi Japonska, mora ol o rože v ii. da se o^r;i i r, lac arka ie pripravljena pomagati Kitajki t-rl oie-nem gospodarskem razvoin. Ak<» dobi Kitaji vt: do, ki se bo znala pogajati, se začne Janonsl i pogaj tudi radt izprazni i' e K i auč a tia. — Vatikan bi Albanija« v. tikan ic ustanovil za Albanijo posebno apostolsko delegacij . = Proti vsenemŠtvu. Iz Berlina poročaj« . da ie sto ^vr'!- bi ršov, med njimi 11 vseučiUSkih pt Fesorlev, Izdalo ok'ic. v katerem najstrožje obsoja io sklepe buršovskejm zborovanja v Eisenachn« kfer se ic sklenilo, da v bodoče ne more biti noben visoko-solec. ki ie p^etas brke iac-jrnacnona?-pc stranke, Član burševske organizacije. V oklicu pravilo, da. sr> šovinistične in vsenemške tendence frrob nemška bodoču o. ~ [zvnbe iraiicoslce volske v svetovni vojni. Po nekem poročilu ie izgubila francoska vojska med svetovno volno 1.122.000 mrtvih in 260.000 posredan cev. kar znaša 16% mobiliziranega vojaštva. = Za diktaturo proletarijata. • ':-"re:beit objavlja poziv socialisticflira strankam vseh držav, podpisan po udeležnikih socialistične konference v Bernu. Proglas fe naperjen proti dn^i intemadonalj iu priporoča diktaturo prcTetariaia. Vse socialistične stranke, ki so izstopile iz druge internackmale. se vabijo h konferenci, ki se sestane dne 22. februarja 1921 na Dunaju in m kateri se bo konstituirala nova interna cio n al a. = Gi-.^ Ke oiy v Italir. Iz Milana poročajo, da se je v Flren< ah pojavil grof Karclvk katerega blvaliSčc na Češkoslovaškem je bilo neznano. Ka-rolyi ie stopil v ozke /veze z ttaHfan-skimi komunisti. Od CeŠTcosolvaške m Francije ne una več nobene pomoči. Edina) njecovo upanje so itab.janske radikalne stranke. = Boljševiška propaganda ^.a Španskem, »Journal* poroča: Span b vlada ie uradno sporočala norveški vladi, da je bila prisiljena uvesti preiskavo na norveških ladjah v špansk — prist; tiščih, ker prevažajo norveški pamiki prepoved« :c bab'cviške spise za španske komunistične organizacije. Ruska sovjetska vlada jc vsled pomanikljive norveške kontrole organizirala redno prevažanje boliševiških spisov v zapadno rZvropo. Spanslca vlada pravi konei^o. da so pri tej pro pagandl pomazali zlasti številni rusa; mornarji na norveških pamikih. = Armenlla. Ponoči od 2. na ^ decembra ie bila pc lisana pogodba med Keraal pašo in Armenijo, in sicer v Aleksandropolu. Po te i oogodbi bo obsegala Armenija Ic ozemlje pri Hri-vanu in okrog Goektsaškega jezera brez Karsa in Aleksandropola, Dalje bo morala Armenija izročiti Turkom vs \ orožje razen malega števila strojnic ia topov. = Obsedno stanje v indij?. V Indiji je proglašeno izvanredno obsedno stanie. da se zatre uoorniško Ribanje, naperjeno proti angleški vladi, —d i — Bar. Laginja ^re. Beograd, 10. decembra. Danes se jc vršil ministrski svet, na katerem se jc razpravljalo o notranjem položaju na Hrvatskem. SklenPo se je, da se sedanjega bana. dr. Marko Laginjo takoj zamenja z drugo osebo, čeprav sta mia:stra Drin-ković m Kovačevič predlagala, da sc zasliši bana samega. Ministrski svet ie ta nredlotr odkloni!, ker prevladuje mišTicnic. da je ban Latrinia srlavnj krivec v Ra diče vi aferi. Do sporazuma ni prišlo. Radikalci nredlavaio za to ni -sto bivšega bana Mi^al^viča, s katerim na demokratie niso zadovoljni, ker zahtevajo bansko mesto zase. Za mesto bana kandidirajo demokratie sledeče osebe: dr. Eda Lukinica, bivšega ministra pošt. bivša bana dr. Tomlienovi-ča in dr. Palečka ter Vcčeslav ViMcr-ja. Z druge strani se predlaga« da naj zavzame bansko mesto nevtralna oseba, ki bi stala izven strank. Po tej kombinaciji bi imeli največ šans za imenovanje dr. Josip Šilovič, vseučiliški oro-fesor in Član akademiie, ,dr. Milivoj Jambrisak. član iugoslovenskega odba-ra in dr. Svetislav Sumanovid. Alinistrski svet Beograd, W« dcceinl)rn. Danes ol> 10. dopoldne se te sest: I mini irski svet, ki ie trajal do 14. Ministrski predsednik dr. Vcsnič ie na ministrskem svetu podal izčrpno 00-rpciio o Radićevem zboru v Zagrebu. 4. stran. .SLOVENSKI NAROD-, one 12. decembra 102a 234. Slav. Vsi ministri so odločno obsojali postopanje sedanjega bana dr. Laginje, ki ni uveljavil onih načel ki jih je dobil od centralne vlade v Beogradu. Izrazilo se je mnenje, da mora priti na njegovo šesto odločen in energičen mož, ki napravi red v upravi ter zavaruje avtoriteto naše drŽave na Hrvatskem. Seja se nadaljuje jutri dopoldne. — Sprememba na banskem mestu ■a Hrvatskem se izvrši jutri? Beoerad, 10. decembra. V dobro poučenih političnih krogih se zatrjuje, da bo ban La-gmja že jutri zamenjan z energičnim »radnikom. V radikalnih krogih se sicer forsira fylvši ban Mihalovič. vendar je dvomljivo da bi leta bil imenovan za bana, ker mu manjka baje dovoilne energije za to mesto. — Radikale! in Stepan Radič. Beograd, 10. decembra. Dogodki v Zagrebu so osredotočili ves interes političnih krogov nase. Večina poslancev nove konsrituante je že včera? dospelo v Beograd. Med njimi pa ni Radičevcev. V političnih krogih sodiio. da ie glavni krivec da ie prišlo na Hrvatskem tako daleč, g. Stoian Protič, ki le dal vso oblast na Hrvatskem v roke Hrvatski sajednfci in banu dr. Laeinji. Tudi v radikal sh-ankt se "videva, dn je g. Stolan Protič nabavil s tem veliko pogreško ifl da ie bilo njegovo podpiranje Hrvatske zaiednice oziroma bana T.a-ginie ter ministrov Drinkoviča in Ko-vačeviča le m direktno podoiranie pro-fcdrfavnih elementov, ki so skrivno igrali pod odeto z Padičevci. — Beogradsko časopisie ?n Radič. Beograd. 10. decembra. Vsi beogradski časopis! se bpvb'o z Radićevo avanturo ter io no veČini ob^oiaio. Radikalno časom"*!? skuša sicer Radićeve akcije nredstavbati za neo^^sne, vendar se tudi v teh izvajanim vidi. da vim vsa afera ni všeč. Ve^na rao^k^luevrn časopisja ima. da *e bo s pametno t*V*iko. tako s strani Zarreba. kakor tudi Peo-grada ub^To Radićevo brezvHvo popt?„ ko. »Pob'fiVa« ostro obsola dr. T aginjo, Drintroviča in Kova^ev^a ter *efa zagrebške noliciie. češ. da oni sedaj podpiralo anarhiio in nrotisrb^Vo eonio v Zagrebu, medtem ko ie ravno ob ča*m Prevrata leta 1918 srbska vojska redila Zagreb nred nlcme^em fn anarhijo. — Neresnične trditve Fad^a "a Ujesrovem zrjor^vauiu. Beograd, 10. decembra. V poPb'čnm kroe^ se zatrbne. da ie večina Padićevih trditev na nie-govem zborovanju v Zagrebu neistinita in večinoma sjir^e, demagoge fraze. Znano je. da je naš kralj po volji vsega rroedinega naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in da sede v kraljevi vladi ministri Srbi, Hrvatje in Slovenci. Pretnja z revolucijo je navadno de-magoštvo ker Radić pač sam ve, da je nemogoče izvesti tako revolucijo. Želja, da bi se ustanovila hrvatska seljačka republika v mejah Jugoslavije, je ravnotako bedasta, kakor je pustolovska. D'Annunzio na Reki je Radičev vzorec. Hrvatski narod bo v najkrajšem času sprevidel, da jih je Radič le zapeljal in da si mmaio ničesar obetati od njegovih pustolovščin. Če Radić s svojimi tovariši ne poide v Beograd, se bodo morale razpisati za njegove mandate nove volitve in čisto gotovo ie, da bo narod uvidel do takrat, da Radičeva pcbtika ni prava. — Ban Laglrja pride z Radićem v Beograd. Beograd, 10. decembra. Med današnio sem rmmsrrskeca svela i edopoldne dospela od bana Laginle brzojavka, v kateri ta naznanja, da pride v naikraišem času s poslancem Radićem v Beograd. — Zbujanje netf rndikalci in de-tniVr**«. Zagreb .10. decembra. »Riječ S^S« poroča iz Beograda, da se v poetičnih kroHb zelo intenzivno bavilo z bkv»n>c?''o Radićeve afere. Pod uH-som Radićeve skuoščiue v Zagrebu ie unati, da pride med nnimome^ima strankami med radikale* m demokrati Oo soorn7irma m da se sklene kompromis, ki omobroči trdno in mo*ro vtrHo. — PpfiJ^evI asntaforil v MarTbnrn. Iz Maribora poročalo: V č^trfMc rve-Čer ie dospel v M-ir;hor neki Radićev ar ir Zavrebu, v? takoj po s^v>-iem pnho^u or:*M v rostitii r»ri ^Črnem orlu« razvijati *voi m-ovrnm Mariborčani co *y« ^ce V*"»^e na?e domovine več Pa^'<^v;^ ^oro^fnv. d^ iščejo stike in zveze c coro^TiirriT dn^amb Iz govora f^«ra P-rP^cv^sra a^^fa ie razvidno, da naTPeravafo Psdlčevci 7a e^rrat ori^cti»\ntev kmetske republike mirnim T>otow Ver ci pri revolucije ne nbefa*© m^rifrrt iti fcpr smatrat^ rcvohicuo za nntt^oVie stp^^vo. SkuiSall borTe) v zvezi z drtfg^mi kmetslrbnl strankami nstanovifi v Beogradu v ko**^*tuant3 veČino, ki bo ppfem spreiel^ sklep o spremembi rhVk na?e države. Maribor. 9. december. Maribor je doživel svojo prvo umetnostno razstavo. To je trotovo .velik dogodek za naše jugosloven-sko severno obmejno ozemlje. Razstavilo je blizu 30 umetnikov svoja dela, 184 po številu. Značaj razstave — namreč samo s stališča narodnosti umetnikov — ni izrecno, izključno jufirosloven-ski in je to prvi korak, ko sta se obe narodnosti našli skupno na kulturnem polju. Najplodoviteiša v svojih razstavljenih delih sta Čeh Janovskv in njegova žena. Za njima je razstavo bogato založil Tharre. iz znane rodbine gostilničarja pri »Črnem Orlu«, kjer se Še danes nahaia glasoviti zgodovinski »Kemstockstu-berl«. A kakor rečeno, tu imamo pred seboi samo Pmetnike iz danes fugoslovenskesra Staferja. oziroma umetnike, ki danes živijo na tel iu-IToslovenski zemlji. Pravijo sicer, da bi bilo lahko več domačih slovenskih umetnikov, nibče pa ne pove. zakai niso zastopani na tel prvi razstavi. Gotovo je. da je prof. Cotič. kot duša cele razstave, imel ogromnega dela in truda, preden ie na tem malem koščku jueoslovenske zemlje nabral toliko umetnikov, in kar je še boli važno, toliko lepih umetnin. V splošnem torej sme biti Maribor. kakršen je še danes, zadovoiien s svojo I. umetniško razstavo. Ali ie bil izraz »umetnostna« za,, vsebino ravno slikarske umetnosti srečno izbran, o tem nai se preoiraio jezikoslovci. Kratkomalo, Maribor ima svojo I. umetnostno razstavo. Da je Cotičeva ideja uresničena, je zopet zaslug? generala Maistra, čegar vodilno r^ko na poliu kulturnega življenja v Mariboru smo zadnji čas njegove odsotnosti iz Maribora zelo pogrešali. V Mariboru čim dV e bolj manika mr/ /a vodst/o velikopoteznih skupnih kulturnih prireditev. Preveč smo se v zadniem času zakopali v blato politike. In Če se ne motimo, je zlooej tudi v to čisto kulturno prireditev zanesel infekcijo svoje politike. Je bilo sploh umetniško - demokratično, da se je slavnostna otvoritev izvršila samo za povabljene? Da prostori glede svetlobe na razstavljene slike niso bili srečno izbrani, o tem smo vsi precei edini Zato je imel tehniški razporedite!? slik. tapetnfk Zelenka, jako težavno delo. ki je je mojstrsko izvršil. Da pogrešamo več slik lokalno - pokrajinskega značaja, z!astj iz Prekmuria in Koroške, o tem in vsebini razstave kaj več prihodnjič. Dneune n^iff. V Ljubljani. 11. decembra 1920. — Praznovanje orestolonasfed-nikoveea rojstnega dne. Predsedni-štvo deželne vlade ie vprašalo, kako naj se praznuje 17. december kot rojstni dan Njegovega Visočanstva Prestolonaslednika Regenta Aleksandra. Minister notranjih del ie odgovoril, da se praznuj ta dan kakor prošlo leto. Zato se vrši ta dan v svetiščih vseh veroizpovedani slovesna služba božia z molitvami za dolgo in srečno živtienie Nieg. kr. Visočanstva. Vsi državni fn drusri javni uradi kakor tudi zasebniki nai okrase svoja poslopia in hiše z državnimi ali narodnimi zastavami. Drugačno oraznovanie tega dne se. kakor lansko leto. tudi letos ne bo vršilo. V Lhmbani se vrši velika častniška prireditev. — Na de'o med narod! Zadnie volitve so pokazale, da. kier so odbori naših političnih društev m krajevnih organizacij v stalnem stiku z volilci in sploh z lludstvom. tam smo dosegli lepe uspehe. V tem ožim ni treba ničesar prikrivati ne pred samimi seboi. pa tudi ne pred nasprotnimi Mrank.nii. Pra«' delo za narod spoštuje tudi nasprotnik. V tmm dkiru nam ie lahko vzgled Qo- * spodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v Liubliani. Dasi ie v okraju pet političnih strank, vendar nima nikjer sovražnikov, ker vsak vidi, da je društvu mar dobrobit ljudstva. Niegova knjižnica prospeva in je našla pot že v vsako hišo. društvene prireditve pa so vse obiskane od pristašev vseh strank. Preteklo nedelio je priredilo društvo Miklavžev večer, na katerem ie obdarilo iz svoiih sredstev in z doneski šent-iakobskih dobrotnikov 140 otrok. Društvo ie žrtvovalo v ta * namen okoli 1500 K. Na t?k način se pridobivalo prijatelji. Šentfakobsko društvo pa hoče še razširiti svoje delo-vanie In ie upati, da bo že v par mesecih viden uspeh niegove^a dela. Seveda ie za to treba vstrainostl. Treba ie delati dan za dnem. leto in dan. brez prenehanja. Zato kličemo vsem. ki so naše volje fn mlŠlienla: Tdite med ljudstvo in z vstrahiostlo. ki je ne omaje nobeno nasprotstvo. nobena zapreka, poučujte Mudi z besedo in tiskom in defaniem! Čez nekai let bo naša premoč absolutna. | Pred vss ■ metalo na tisoče in tisoče takih brošur brezplačno med ljudi. In vsakih šfiri-. najst dni n.-'m pošljejo Žt zopet kak j nov pamflet. Ta jronia proti vsemu na-: predku mora podreti ogromne sv£i£c-j Pišeio proti sovraštvu — in netijo so-! vrnštvo; vp'jejo, da jim ie za narod, za «Iogo, a rušijo narodno slogn. Po-briaio nsoredno sok->lsko misel — m delajo propagando za Orla! A vse bra-šure jrrn ni*o pomagale; Slovenija se otrera kleriknU rnia ter jc po czrorn/ii , večini uaDredna! — Iraepovr.r.*>. G. dr. Vinko Vrhu n e e. sin tuk»>'nj?n;a kr. polfri-j. ekoliškeg?? n.idzorniks, tajnik be.nko Komisioni v ^!^?ogr?nn, je iurmovan na beocrradski trgovski akademiji rednim j rofespriem. — Osebne veeti 9 poŠte. Imeno-ra-ni &o: Za rsrnnsk^^a svetnika poštni nadkoi-.trolor Frfin -T e g 1 i & pri rae. oddelku: za rar. oficijp.la postni a^i-ptent Ivan Sns ia poštni praktikant Vinko S1 ani 2 pri rac. oddelka. Za pomožnega kontrolorja asistent Karol Vrančić, vsi pri postnem uradu v Ljubljani. Za počile ofieijante pogini s^pinmti: Ciril Kokotar. Jožef Eisenzop f, Ivan D r a i č e k. L.Inb-dovik Sta nt in srečko S t a u t pri poštnem uradu Ljubljana 1., Gustav Dvorak, fludolf Webe», Cvetko K o 1 b e, Alojzij Knez in Jopip Čarapa pri poštnera nradu "Ljubljane 2.; Fr. Kramer, Frano Ž e h a ! j. Fran Ur b i ž, Fr?p.c Jnrf asovi 6 in Janko Dekleta, dslje Maks II r i-b o v s e k. Martin Vene, Ivan Vidmar, Fran Ivanama. Karol M i 1 o -žic. Anton Križ in Slavka V u t k o-v i ć, vsi pri postnem uradu v Mariboru; Ignae Kisli nger pri poštnem uradu Celje: Anton Kofič pri poštnem uradu Zidani most, Davorin S t e-fonee pri poštnem uradu Gornja Radgona; Sfefaa D er gane pri postnem uradu JTrasrnik. J ven Tj © d o n i k, Maks Košir, Anton Prijatelj pri i oAfnern uredu v Murski Soboti, Valentin P e c n i k a r, Viljem S ra e r d a Anton G log;• vlek pri potVnrm uradu v Dolenji Lendavi, Ivan No-v a k pri poštnem urndu Jesenice na Gorenjskem. — Kamršceni >o kot postni praktikantje: Albert H e r z m a n, Maks R e in s, Albert Prodan, Alojzij K r a u 1 a n d, Jož. Lampreeht, Leo Štrukelj, Emil P u r> k e r in Leopold Sp a r h a k 1. — Podeljeno je odpravniško mesto: Križevci v Prek-rrturju poštni pomočnici G-izeli Dšubrn. Gornja Lendava postni aspiraritki Franriški Camp?v Vel. Dolinei po&tni pomočnici Anbi Sinffer, »Sveti Jurij v Slov. Goricah bivgi poštni oficl-jantki Mileni Mursa in Rankavci poštnemu pomoeniku Janezu Tikan. — Uvrščen je v oficijantaki etalež poštar Eraesi Pipan pri poštnem aradu Maribor 2. — Premeščeni ao: poštni tajnik dr. Fran Rapotea v Ljubljani k rav. min. v Beograd, poštni višji ofioi jal Miroslav V a e e k od poštnega urada Ljubljana 1 v republiko Ceho-siovaško, rao. oficijal Vinko V 1 a h o -vic iz Ljubljane h pokrnjinaki vladi jsa Dalmacijo v Split, postni oficijal Zdravko Simoaič ix Ljubljane k mi-nistrsU^u v Beograd, rad. oficijala Matija Kune in Ivan K r ž i a od etro-kovuega rač. urada v Ljubljani k uradu za kontrolo v obračnn poštnih nakaznic v Zemunu, poštna oficijanla Leopold P e r u s in Mavricij Smole iz Ljubljane h postnemu in brzojavnemu ministrstvu v Beoevad, poštar Fran Fludernik od poštnega urada. Sin-c a v a s k postnemu uradu Crna pri Prevaljah in poštar Ciril Naval od poštnega urada Fala k poštnemu uradu Brezno. — Trajno vpokojene bo: pošta-rica Ivana Vidi« pri pofttnera uradu Vrhnika, postariea A Ima Lasi« pri poštnem uradu Ljubljana 5 in poštna oficijantka Viktorija Umak pri postnem uradu Ormož. — Umrli so: Nad-Voštar Karel H u t pri poštnem uradu Domžale, poštni poduradnik Matija F e r s c h pri poštnem uradu Maribor 1, poštni poduradnik Matija S c h a u -baeh pri poštnem uradu Ljubljana 1 in postni poduradnik Pavel Capi« poštnem uradu Maribor 1. — Javnim name Učenkam in Cenam javnih nameščencev v prevdarek! Draginjo, ki naa tako kruto preganja, občuti najbolj oni, ki ja navezan na j stalne mesečne prejemka. In naj eo prejemki po številkah tudi visoki, I treba jib |0 vendar previdno raadeiiti, 1 da se more izhajati do drugih. Skoraj bo Ietr>, kar so žene nssih javnih na-mešf^nctjr ustanovile svoje društva ki je Siafo rro°podarske>fa značaja in ima eS 1 o ^ ikt. Že inie f»mo kaže mm n\ego\ © d<»lovA32Je. £\r,zni) m ne^rran-karsko vi ustvarja svoje iM>t in e^ini cilj i^o ir:u koristi cjank. Že dnne>ene od n«jvi<-ie;v. r'o n:«. :ni:->?a javnega BAstavijenea t*i- vse |avne n.-i-stavljcnko naj pri?te?;ijo k dir::'-!^ in naj se poslužijo teh Ugodnosti. One elaniee na. ko le ni*o vplačala članarine, n.'j .'»tore lo hitro, da »'oV še pravočasno svoj« izkaznice in te lahko uporabijo. V na pojasnila se dobivajo vsak r>n od 3.—4. ur® pri predsednici društvu, krr«Pa Petru trg e t. 3, T. nadstropje, le\e. — Glas iz općinstva, f'ene v Ljubljani so r-ersvnosrt nerazumljive, poselv no pri ma^ufnkrnri, perilu in rar,nib HSodnili potreV/Sćir^li. knkor ^oka^i.•a•l. k!obn^;ib, kravatah itui. Sedaj pre^ Mjt-klavaem in Bočice** se vozijo ljudje irumoam v Gradec ja na Dunaj, da si tamkaj nakupijo t? potrpbMun*. C^tv^nt jih rr.c.v:-.;^ r.^zaj frrde Kararinitb jih na^^ijo n% ta nnčin ^e vedno rs polovico ceneje krkor V Ljubljani. Te so povsem nr-norran I ne In n»*^drave raa> mere. Kje je in kaj del^ svojćajf; s tolikim eplombom ustanovljeni vuilžnižkl nrad? Menda je popolnouui zagnal? ATi bi ne rnjrsl tmeci v Trstu svojega zanprik;^. ki bi ucrotavlial. po čemn se Irupuja aaamufaJctaru, kaj stane pre-A-ozniiia in carina, da »e tako določijo cene ?:a I>jubljane? Ali je treba, da zaslužijo pri m<*tru sm'menejra blaga, ki atane v Ljubljeni recimo ^00 K. labri-kaut, iirvoznleaT in imbljanski trgovec vsak r.© 100 krop? Pi-,*ovr=rten trd ovratnik ra gospode sfsne v Gradcu 1? n. a. kron, v Ljubljani ?e prodaja po 2-" j. s, kron. Ako bi st*ia carina tudi 100% in ako računamo na prevozni ne In zasluže.*' frsrovca 6 K. kar je pri posameznem evrnmiku veliko preveč, bi ae morali taki ovratniki v Ljubljani prodajati pa 50 u. a. ali 10 j. s. kron. Kdo r.'m raejasnl te usranke? Ali ni riko-ft-sr. ki bi sStll konsumente** V A?r.e-viki io privvdla t vrsta erganbutcija kensumentov do hude kri«e v industriji in trgovini razumemo pa. da pe :;a vse to nc zanima naša vlada. Ali po-navljajoca se malverzacije pri naših javnih uradih, ki so bili svojcas vzvišeni nad vsak sura, vir d i nlse> dovolj irsen migljaj. — KonsnmcsfK — Iz Škofie Lofre nam p;'seto: Vefikanski poraz, ki je doživela klerikalna stranka pri volitvah v Tistavotvorno skupščino, je škofjeloškemu dopisniku »Slovenca« popolnoma zmešal fflavo. Glasilo SLS z dne 1. decembra piše o veličastni zmasd, ki jo je izvojevala SLS in o velikem veselju, ki zaradi resa vlada v njenih vrstah, ter pravi, da je doslej »liberalna« Skofja Loka v velikanski večini v taboru SLS. Ali iirn sicer to nedolžno veselje iz srca privoščimo in nimamo prav nič proti temr. da ?,e ves teden na vse mogoče načine slavifo to ^veličastno« zmatro. vendar da pomorerno naivnemu dopisniku do zopetne normalne treznosti in duševnega ravnotežja, mu povemo sledeče: Na volišču je bilo oddanih v celem 416 crlasov. med temi ie bilo 95 volflcev iz občina Sora. ki «o volili najmanj s 75 glasovi SLS. Ako odSteiemo teh 75 da-sov od 225, ki so lih dobili klerikalci. 1lm preostain za občmo Skofla Loka samo še 150. Prot{klerikalnih j/;tesov iz občine Škofia Loka je bilo oddanih v celem 171. ostali so torej klerikalci s svojimi 150 glasovi v manjšini. Takega poloma se oni v tako trdni klerikalni trdnjavi seveda nkso nadejali, saj so spravili na volišče Badnjega svojeva moža in da bi zakrili svojim nerazsodnim volilcem resnico, kriče seđai o »veličastni« zmavri. Še par takih zrna«:, pa bo stal ta duhoviti dopisnik-vojskovodia — brez a m? s de. — S Kranjska gore. Pišejo nam: Plebiscit nam je odprl oči, da sme proti Nemcem vsa premehkl, predobre duše: v svoji pohlevnosti rojimo gade na svoiih prsih, ki nas usekajo« ko se najmanj nadejamo. Kaj so nam bili grofi Kunigfl, vitezi Karteresrcerji. baroni Schwarzi, smo prehitro pozabili. To vedo tudi sami dobro. Kaltenegtrer-jeva družina prihaia s svojo žlahto nemoteno na letovišče v naš kot. v občino Rateče. To namerava tudi v nrl-hodnie (opozarjamo okr. glav. v Radovljici), 5aj je ondi pustila svojo opravo, kajti naš kot je zanje iako nrl-ročen. V eni uri prideš labko iz Avstrl-Te skozi Jugoslavijo na ozemlie, zasedeno no ItalHpnth. Da se pa še na'de slovenska družina. k1 daic takim liu-dem bivall^^e. ie žalostno. Doenano te, da so t! rateški IetoviSčaril bili v stikih s raaupitim dr. Oak. KaUeuegaes- ' jem, U ie bil dodelren nemškim plebiscit, delegatom in s sinom baronu j Schwarza. Ta jc hodil neovirano brc.r potnega dovoljenja črez prelaz Kor;m ' h Kaiteneggerjevi družini v Rateče bi |0 po nekrj tednih skrivaj r • Isti pori ' popiba! nazaj k pobratimu, zlozlasne-mu dr. Oskarju. Qot rvo sta potem skupno prepeljavala t autom nemške pretenače v cono A. k^cr so napadali koroške Slovence. Nekateri člani te družine so torai uživali gostoljubnost (mrersicev, dru^i so pa pobivali za\'ed-ne Ročaje! Po oiich se ph pretaka ista, nam sovražna, nemška Kri. Prt t z rokavicami in v prihodnie — zapah črez duri pred takimi cleinenti! — Iz Medvod nara ni'cio: V znamenju krščanske ljubezni ščuvajo f-ruieio tukajšnji klerikalni eleirent! proti vrem, ki so naprednega duha, predvsem oa proti Primorcem, Icatetih ?s tu v bližini precei nastanjenih. Vsa ti gonja izhafa naravnost iz Nrovfa, Tekom gadnjlh dni ^c ie ta tronja razbila do ^;cra;"osri. Danes ve! a sam^ šc parola: Proč s temi brezverci! V kjerikamem ''-p^":M'i smo vedno či-tall le laskave bese Je o Primorcih: v drjanii!« rm so ;im kT:rikalci vse prej kot prijatelji. Seveda ie bito njihovo Ja«v.':r.i> le vaba, a katero so hoteli pri-dobif^ Piim. ca vV';o stran, k'er se Hm to ni poTeiJilo, zlivajo sedaj ves svoi gnjev nnnie. A tudi to grmenje Hm ne bo mnogo pomf^c. Primorci i?! vsi l^i «o naurednega rbib-». poidejo naprej po zaort'rm poti, Efl VSO rfovenf« nazadnjaške klike lih ne bo zadržalo V tei p^"*e%rti občin! se ppč še vedno šopiri ŠnsiTe;xer vX\ duT' in r.v^rjs rr\rf.wo do naših vrtill bratov Srb.',-. PoročevVc jc bil s^tj /e večkrat priča, grdih napadov na brate ?rbe in to celo iz vrst vodilnih mol «^?e občine. Ti vodilni možje v ob?;*u so le s]epo f>m^i»> v rokah w. župml ^; ic ri vsaj do 3, nuarja 1921. Le v slučaju, da jim ja študij v domovini onemozo-.'cn in da jim je pristojni fond dovo'il prenos že podcijene štipendije v Prasro, jih ho »Slovenska dHaška sadroaa v Pra«:!« v uvaževanja vrednih slučajih po možnosti podpirala. — šolske maše in — slahoobnt; Ijadskošolskl otroc?. Mnotro ot-ok revnih staršev, ki nimajo niti za Šolo potrebne obutve, se mora ob nedeliah ndele^evatf šolska maše, st3ti cele nol m ved ure na mrzlih tleh. kjer se navadno čutno prehladi. Apeliramo na šolskega zdravnika, da odredi potrebno, da se za take otroke prisHni obisk nedeljske Šolske maše za zimski ča/ ukine. — Slovnični pouk. V raznih poro-čifih čitamo jrrde »ermanizme. Nekateri so navajeni dosledno rabiti nepotrebni j brez da« mesto »ne da bi«: ni-^ejo »se jrret nam. ^cre*. rabijo v vsakem .stavku besedo isti« nam. da bi subjekt ponovili. Pazite na iezik! — Za uboa*e dijake. Voditeljica bivšesja privatnega zavoda >Rchn< \ Ljubljani, edč. Gabrijela "Rebn, ki je umrla 10. junija t. 1. v »voji vili v Cirkvenirah in *o jo % n-ovrmbra t. 1. v Ljubljani položili v rodbinsko grobnico, je zapustila med drnerim tudi več jo svoto za ustanovo v prid ul*>-kojničinegnf Otona, ki je umrl kot feldmaršallajrnant na Dunaju. — Državni štipendisti v Inozemstva. Minister prosvete je podpisal sklep, da se povišajo štipendije za državne štipendiste v Inozemstvu, in sicer od 250 na 450 frankov na mesec. — Letošnje Bo.'lčne počitnice se prlčno na ljudskih in meščanfkih šolah, kakor Čujemo, 24. decembri, ter trajajo do v^tetejra 3. ianuaria 1921. — Kaj le — s šolskimi kulisami? Danes je 11. decembra, a otroci Še vedno nimaio v?eh kniijr. ker se nekatere za ljudske šole še tiskajo! 3 mesece je preteklo, odkar se ie T"ri*c!o šolsko leto, a kniive leže Še v tiskarnah. Učitelji pritiskajo na Rtarie fn učence, da naj si jih oskrbe, otroci na se morajo hod'ti drug k drugemu PČH< če se bočeio n. pr. v računstvu, — obvarovati slabega reda! Podrezajte I — T>r-*davanja i>* vsea^fliSem. Proslava drue;« obletnica Iv. Cankarja m vrši danes zvečer ob S. nri na univerzi. Preda val bo r dr. F. C Oblak o Cankr.riu, slovcu/vr*™ c*!evr!:u. ri*cd-»tavitelbi narodne drr*e. Jurri 12. t. m. ob 10. nri dopoldne tstotam predava cr. univ. oro. ur. F. Venra iz cikla >Teln in du5^< IT. del fnadaljevanje in konec II. dela)- Autlčai, srrdnit-ve^ki, modemi dnatizrrr; in enericetJčaJ moni-y.cm. ITT. del vsega predavanja se vrsi v četrtek zvečer. — Podoora za Ko'n srbskih se-sfer. Na predlor ministrstva prosvete »e gospodarsko - finapčnl odbor ministrov odobril 30.000 dinarjev, za Kolo srbskih sester v sviao* 234. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. dectrnbia 1920. 5. stran. da se mu omogoči človekoljubna misija tega društva. — Izredni občni zbor Z.VL v Mariboru. V nedeljo 12. t. m. ob 9. dopoldne se vrsi v Narodnem domu Izredni občni zbor podružnice ZJŽ. — Služba božja v slovenskom jeziku se vrši v tukajšnji evangeleki cerkvi na Gosposvetski e »ti v nedeljo ob treh popoldne. — Poziv hišnim posestnikom v Sloveniji. Po zakonu v varstvo najemnikov zamore hišni gospodar najemnikom stanovanje odpovedati samo v prav redkih slučajih, a izdane razsodbe so pokazale, da gospodar prav malokdaj zmaga z odpovedjo, temveč skoro vedno samo naiemnik. ako so za odpoved podani še tako tehtni razlogi; posestnik pa je primoran potem plačati še velike pravdne stroške, stranka pa se naravno po sodni zmagi še oblaMneie obnaša v hiši in je še bolj čuti v niči neomejenega gospodarja. Da se zamore jo storiti v tem pogleda potrebni koraki pri poverjeništvu za pravosodje, kakor tudi pri ministrstvu pravde v Beogradu In se na podlaci nabranega gradiva prosi za izdaio primernega navodila sodnim oblastim, se vabijo vsi oni hišni posestniki, ki so z odpovedjo stanovanja pri sodišču propadli, da pošljejo take razsodba s primemo utemeljenimi odpovednimi razlogi na: Pokrajinsko zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani alr pa iih oddajo v pisarni: Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani. (k) — Pivo se podraži. Vsled povišane nžitnine na pivo od 10 K 32 v na £0 K pri hI je dovoljeno povišati cene pivu. kakor naprošeno. sledeče: čaša piva, 3 deset.. 2 K 80 vin.: za vrček pol litra. 4 K 30 vin.: steklenica 6 K. Za kavarne steklenica piva 6 K 50 v. — Film tedenske kronike. I. Na praznik Marijinega Spočetja je tiho prispel v Ljubljano minister saobraćaja dr. Anton Korošec. Nastanil se je v tihem Marranlšcu. Kuhinja marijaniškili sester je znamenita. Na praznik je bi'a svečana otvoritev klerikalnega Diiaškega doma. slavnost je prišel tudi minister saobraćaja dr. Korošec. Klerikalna akademska mladina ga je hladno pozdravila. Buren in viharen aplavz pa je zadonel. ko je vstopil krščansko-socijalni boljševik Oosar v slavnostno dvorano. Dne 9. t. m. z večernim brzovlakom se ie minister odneHal v Beograd. Dne Ift. t. m. pa je glavni organ SLS obiavil kourmike o avtonomiji«. Aktivni minister saobraća ia je bi' boli zađovoTic-r> s saobraćajem marijaniške. Rtfftfnle kot pa s preobračaiem v klerikalnih vrstah. — II. Minister s^.obracaia in sna. poslanec NSS Ivan Deržič ie VedežZaknj9c — Nikolai: »Imam navado, da se vsake- z okoli 40 dolarji — Zdravstvene slanic mestne obei- j — Nikola] ogorčeno bc ljubljanske za čas od 28. novembra do 4. decembra t. L Novorojencev 25. Uradnik: »Pa ^te pri tem beračili.« *>K>i morem zato, če sta mi na mol poklon dva gospoda vrgla no dve kroni v kapo? . . Repcrtobr Narodnesra frledaliSea v Ljubljani. Drama: Sobota, 11. dec.: Bobrov kežidt. red A. Nedelja, 12. decembra, Figaro se ženi. Izv. abnuL Ponedeljek. 13. dec: Bobrov kožuh, red C. Operat Sobota. 11. dec.: Tosca, red D. Nedelja, 12. dec: Dalibor. izven. Ponedeljek, 13. dec- zaprto. — Koncerti orkestralnega, društva pod vodstvom oref. Jeraja ere od lani elitni in največji sinfonieni koncerti Glasbene Matice. Naj ne Bhmudi nihče letošnjega prvega koncerta v Uni onu v ponedeljek dne 13. t. m. ob 20. uri. k — Operni ravnatelj Karel Ke-rafovic. Na Črevesnem reku je umrl v Pragi operni ravnatelj, umetnik - kapelnik ter odlični čc^ki skladnterj Karel Kovafovic Prod 20 leti je prevzel operno vodptvo Narodnega divadh\ ter je dvignil češko opero na najvišjo umetniško stopnjo. Kot nedoso-žen koncertni dirigent je postil Kovnfovic za Narodni divadlo prat-i 5ndod^1ec. Na praškem konzervatoriju jo abpolvirfll oddelek za klarinet in harfo ter je bil obenem izreden pianist. Vse svoje »nanje je posvečal predvsem češki izvirni operni tvorbi, zve^t jresln >Na* rod sam sebi k Kovafovic jo izvajnl Smetanove. Dvofakove, Fibichove. Novakove in drugih českib komnoniptov operna dela v nejholjj dovršeni obliki. Sam na je komnonirnl pet dramatičnih skladb, med katerimi Sta najboljši >Psoglavci< in >N* starem belidlec, >Babici< Boženo Nemcove. Pokojni Kovafovie jc storil tudi slovrn^kemu Narodnemu aj^edaliŠču v Ljubljani rc^r-siknfero ncTnr:o ter je sel vpera intendantom in kapelnikom naSega glodali-sča vselej z največjo ^ubemnvoatjo na roko. N^§?» opora je ^red lrfi vprizori- la njegove >Pfioglavee«. — 50T*trie* skladateffa Viteštva Novaka. Kajodllenejši češki skladatelj I Viteslsv Novak, ugleden fn priljubljen i tudi med jugoslovanskimi glasbenimi i krogi, je slavil te dni r>01cfnico svojega rejstva. Število njegovih klavirskih in pimfon?kih skladb, samospevov, fcboTOV j itd. je ogromno. Nnni=;al je tudi najbolj-šo če.^ko glasbeno veseloigro - opero >Zvikovskv rarašek<, duhovito dovtip-no. originalno in glasbeno izredno bc-gnto arematsko dcl>. ki bi aaerale priti tudi na naj§ oder. Dmga njegova opera je >K^rl.5fejn<, ki je čisto češki umotvor. >Xnrodni Li«ty< piv^ejo: >To, s čimer je Vit. Nov A k obogatil doslej nas© glasbo, da zavzema dan«v* nrša glasbena tvorba eno izmed prvih mest na sve-tevni tribuni — tvorba, ki je kot umetnost velika, izvirna in čisto češka, nam je jnmvtvo. da bodo tudi nj^rrova l>oile-ča de h zopet umotni^ko velikn. Domovina ima pravico, sahtevati fo od njegovega genija!« — Na vseh slovenskih večjih koncertih je zn*ton«n skoraj vselej tudi Vit. Novak K 501etnici mu čestitamo tudi Slovenci! — Strindbera*ov Smrtni ples na mariborskem odru. Iz Maribora nam pišejo: Priznati se mora da ponuja ravnatelj Nurič is nekega klubovalnega idealizma mariborskemu ob&nstvti res nnj- boliša Svetovna dela. To pribijemo že neizmerno velik, moralni uspeh pri najboljši ipri dvomljiv, materijalni u?peh pa vsekakor slab. — Štirikrat je ^o^to-vala ruska operetna družlia >(^rnega mačka? v nabito polnem gledališču, Strtndberfov >Sinrtni plesr pa je gledalo pri prvi reprizi le — 35 posetnikov. Strindhergov >8mrtni ples< je doživel v Mariboru — kakor BBalokje drugod — \prizoritev obeh svojih delov, deljenih na dva večera. Drama je gotova umetnina prve vrste, kajti navzlic temu, da nastopajo v glavnem 1© 3 osebe, ostane pokornost poslušalcev napet* do konca. Alice je prava Strindberarova ženska, ki muči 25 let Edgarja, življensketra filozofa, ki jo premrlo samostojen, da bi se mo^el lomiti od žene, kajti naslanjati se mora na njo in na druge. Ko se inn približa Ktirt, se nakloni tudi nanj, ga izrablja in Izsesava kakor vampir, dokler ga no uniči moralno in materijalno; n tudi sam pade, brž ko mu izpodiotijo raruni ko zve, da noče |)o«tati ]\H Judita polkovnikova žena. tem vež sle:ii rajši Rurtovemu sinu Allauu na sever. — Drugi de! — >Vampir« — ima pravzaprav več dejanja kakor nrvi. a js že skoraj presirov. — Te tri osebe, "Edgar-ja, AJiee in Kurta so vtelesili g. Nu-c i č. crs. B n k š e k o v a in g. S k r -b i n ž e k — naši trije moj "tri. Prvi večer jo bil gorovo brezhiben: neuvinjenosti premijere so se uravnale pri re-prizsh. Drugi večer »Vampir« je bil za spoznnnie slabši, slasti le poeta! gosp. Skrbinšek prisiljen v afektih. Ravno-tnko mnčno je predolgo poslavljanje ,lu-dito od Albina, Gdčna P o d g o r s k a je bila v svoji vlogi (Judita) izborna; Ie jokati nf znala. Allan g. Želeani-k a, podan z mladeniško - otroško na-i\~nos(io, ie bil naravnost tfp. Prihodnja novost je Cankarjevo »Pohujšanje v dolini senffloriianrki«. Upajmo, da pri-ile skoro dan. ko bo mariborsko občinstvo dovzetno tudi za težjo duševno hrano; do tedaj pa naj ostane gledališko vodstvo na začrtani poti Dr. P. St. minov? Toda mož ne strpi dolgo v blagodejnem pokoju in blaženosti polnem razkošju narave. »Ko ga pozove bojni klic. hiti, — kaj mu mar. vj kaj gre vojska! na najbolj nevarno mesto, da v bojnem vrve/n ra:/i spet vse svoj« sile in občuti do kr 1 vse svole moči.« Nikolaj A n dr e i c vi 2 R i m-s k i i - K o r s a k o v ic zložil kot dvajsetletni mladenič nrvo rusko • fonijo. Njejsovo harmoniko odlikuje nenavadna originalnost in svežost, ko-loristična sredstva Kodbe zna mojstrsko uporabljati A n a t o 1 L j a d o v ic zapustil lepo število pmv pomcmonili Insi mentalnih hi klavirskih del PH delih jc uporabila! tudi / velikim r -hom ru~ko narodno pesem. Ni< . v a »balada^ ie vseskozi interesantno v bU taktu -/.i) . o Jel . Škerla a ~ s v sinfonicai stavcb (Largo v e-dum) le HI zložen ob priliki bivanja r»resi lonaU2 Benečiie. dol Jč^na r:; dan F*), t. ni.. cd*o;T:ena na drugo polovico meseca I unrvarja !°2l. I:cr se ona, c'a bo do tlstesra č:-^a rečeno vprašanje Rele. T^F;T.r v IT/ ? it a ve?'.* 5 niA PREŠLA K D' ANNUNZI.IU. Re!-a. 10. (;c Prešla io k D1 An-nnnzijn (rcti-i italijanska ladja, torpe-dovka »Espero«. Poveljnika so privezan momarii k topu in odpluli na lm to 25 par pa do j Reko. Poveljnik -.2 ie branil dolgn časa z revoJvcr:cn^ v roki in Ima raztrgano obleko, končno so ga premagali in zvezali. D1 Annunzio ie ves ginien in ves?? pohitel na ladjo 'n imel nngovrn* na rr,r>r*"'i^! ^. ^^t^'n *e razdeH! med n?e deset tisoč l:r. D' Annunzio Ima zadnie čase obilo denarja In *ra r:^:1 :lfuie med ieciionar-je in prfbegle mornaric. Znt^ pričakuje še rov b italijanskih ladij, da pri-be-^e v reško luko. D*NNNUNZIO P^'DP^IJ1^ DOMOV POSLANO ITALIJANSKO VOJAŠTVO. ReK".. 10. d«c. Letnik 1899. baja domov. Iz Dp^amaciis je že od-j šlo vroia§tvo tega letnika. Ko ie im?!o cdHi tukajšnje vofaštvo, le ;?rr^ n* Orkestralno društvo se je ustanovilo ; Airenzlo sjovor, v katerem Bh le na-kot nujno potrebna institucija za raz- j vduševa!. nas csta~n'o no Rel ?. T^ res voi orkestralne glasbe šele lani in je j |e ostala v?Č?na. nekaj pa iih fe odšlo takoj živahno poseglo v koncertno življenje. Kdor zasleduje dosedanje delovanje orkestralnega društva vidi. da se orkester »Glasbene Mat«cec prav dobro razvila. Orkester, ki si upa v prvem letu svojc.za obstoja izvajati »Pafličtiaue« in to 3 takim uspehom, je v dobrib rokah, pozna disciplino in ima resno voljo s skrbnim študijem { gojiti pravo nmetnost »Glasbene Matice« dne 13. decembra t. t S koncertom orkestralnega društva prične »Glasbena Matica* v letošnji seziji svoje koncertno delovanje. t z Prvi letošnji sinfonični koncert i ram nudi skladbe Čajkovskeza, Rer-Hoza, Liszta, Ljadova, Rimsky-Kor-sakova in Škerjanca. Čajkovski j je nagemu koncertnemu občinstvu žc star znanec. Lani smo čuli njegovo 5. in 6. sinfonijo; ra*en tega je orke- i s t ral no društvo proizvajalo njegovo elegijo op. 67 b) na smrt ?amar;na. [ Cajkovskesa serenada je veliko delo, j ki ga proizvajajo godalni orkestri, da morejo pokazati svojo moč in silo. Skladatefi ram želi v partituri močne i zasedbe. Pri koncertu orkestraInecra drnStva bo izvajalo serenado. ki je I najbolj razvita forma skladb za godalni orkester, nad SO goslačev, vi o listov, čelistov in kontrabasistov. Prvi I stavek ie zgrajen v obliki sonate, dru-gi stavek prinaša nadvse ljubek val-Ček 8 prikupno melodijo in zanimivo 1 ritmiko, tretji stavek elegije je znači- ; len za umetniško ustvarjanje Čajkov-skesa kot lirika, zadnii stavek na raz- i viio v ruskem temo vso silo godalnega orkestra. Enakih del razven Dvora- i kove in Snkove sercnnde imamo le • malo. Lani ie dirigiral to delo iz liub-Hanskc opere dobroznani kapelnUc j r ric Rciner prt svojem gostovanju v I Mamburgu. Druga skladba na vsporedu ie . R e r 1 i o z a overtura »Rimski [ k a r n e v a'l«. Francoz Hektor Bcr-Bos je s svojimi spisi in skladbami [ uveljavlja! takozvano programno glas- j bo. Pri njej naj bo skladateljeva in 5 posbišalčeva fantazija direktno vezana na konkretna dejstva, na gotov program. V Nemčiji se je pridružil tema principa kompozitoričnega sloga Fr. Lisz/. Bcrlioz je poseben mojster j v uporabi in sestavi zvočnih barv or- j rSpnnske vasi«, kestralnih instrumentov, ki mu slu?iio v karakterizncijo izraza. Lani sc ie izvajala sinfoniia »Harold v Italiji« s prekrasnim violskim solo. »Rimski karneval« je uglasbil Berlioz kot drugo uvertura k svoji operi »Renvenuto Ccllini^. Skladbo »5. maj« za bas solo, zbora in orkester zloženo v proslavo Napoleonove smrti, pripravlja pevski zbor »Glasbene Matice. Tudi Fr. L i s z t zastopa mnenje, da mora glasba izražati poetične ideje. Liszt je zlazal sinfonične pesnitve, I domov. Lc " »narli. momarii in drugo vojaštvo korakajo po mestu z i godbo na čelu in ne kričijo več. da j poidejo v ZacVr in Solit, marveč da i bodo korakali proti Rimu! GIOLITTUEVA IZJAVA. Rlrn. 10. dec. Min. predsednik o! I ti ie po razgovoru s parlamentarno misijo nodn! kot mnenj? ^'^nde o redkem vprašanju nastopno iz;avr>: I.) Italijanska vlada se ne m^rc pogajati z P* Annunziiem pred ratifika-ciio rapallske p^ge^b?; 2.) ne more se izvršiti priznanje kvarnerske rc-gence. ker se ne m^rn izpr>-niti č:-". ki ga ne obsega pogodba; 3.) ako bi tnd? obstojala lcTnlna možnost za prič^tek razgovorov z reško državo, bi bda Italijanska vlada ovirana to storiti vsled stalnHi sovražnosti in nedisc^ntine re^ke^a novelistva na- pram Italfanski državi. NOVI KOVANI DRORIŽ. —d Beograd, 10. decembra. 7, Pu-naia je dospela več?a množina kovanega drobiža za o, 10 in 25 par. Po naredbi finančnega ministrstva se bo drobiž takoj dal v promet. Novci no 5 in 10 par so izdelani iz kovine gam\. in sicer iz °S% cinka in ?% bakra. Novd po 25 par so izdelani iz zme^i bakra in niklja, in sicer 25Vb nikba in 75% bakra. Na eni strani je o/uačena vrednost v arabskih številkah, z desne rn leve strani pa ie izražena beseda para v cirilici in latinici. Komade no 5 par morajo zasebniki sprejemati do 5 dinarjev, komade po 10 par do zneska 10 dinarjev komade zne ka 25 dinarjev. CENTRALIZACIJA URADNIŠKIH GOSPOOARSK'i! ZADRUG. —d Beograd« 10. decembra. Dne 1. januarja 1921 stopi v veljavo uredba o organizaciji uradniških nabavnih zadrug, ki bodo morale \ i st« v zvezo nabavnih zadrug drža - radni-kov. Po tej ure Ibi ie zadruženlc vseh državnih uslužh—ev obvezno Vsi oni. ki dobivajo plač ' v 1 I 1 :- \\~ v: državnih bi erain, m uro biti člani nabavnih zadrug državnih uslužbencev. Zadruge sc bo !o usti nav* Ijale z de?c3f;. ki ne smejo Wti m ti S kaVor po 10(1 dinarjev. Zadn t. bo nabavlit! 1 blago od r-r ■ luccnl v samih m bodo zato cene ^ro^o nižje kakor na trgn. TAK?* 7\ TUJCE. —d Beomr -d. 10 .d cei ibra. Ker so beograjski b telirji vložili pre ivko o nepraktičnosti In flco«rr«iff. io. d'^» ■ ■»Tv,br»». Beogr T" i cbčlnski odbor |e odobri 50iX)0 dJ narjev zn banket, ki ?e dni priretfl narodnim posrlancem. — r ogradska p-ip-fr'. ob'$r\ 'e i"""N » ■ . . • ■ 'O- grausko r"^^r,"n-t\-o. ifa a t dan ' tan I l*a kon-fp'i0^'3 dne 12. t. m. okrasi hi-^e z jugoslovec ktmi castavami. 8TRAJK DRŽ 1 VNTH VH \ IMKOV V JTJUJSKI BENEČIJI. Trst, 10 >v,-^. J:, i-! co- nrifin« Stroik sređnjeSolsklh učiteljev, ker vlada ni ostregla njih ►vina \ r injam. Z dnevnimi 15—20 liraral DS inorejo živeti. V nedeljo N> velil Ihod dr?av-ni]j uradnikov. Pripravlja se ^lo&cu Strajk državne Ta uradništva. P'tIZiV PROTI VOLITVAM. Beograd 10 de. embra. Državnemu sve*u so 7.0 Tri te pril -i pritožbe r.rofi Izvolitvi narodnih poslancev. Pričakujejo fe prihod dv ' svetoval« cev. nakiv bo di"?avmi »ve*, .".tvoril prje. KRALJ KONSTANTIN SF ^'RNr!. —d At;*ne 10. decembra. Or^ka vlada le sklenila poslati kralju Konstantini! brzojavko, s katero mu naznanja izid ljudskega glasovanja in ra po-zivlie. da so vrne na Grško, V krnim zvestih krogih smatrajo, da se krali Konstantin vrne ^red? pnhedniega tedna. Otvoritev enrod^e skupščine ie določena na 23. januarja 1921. NOBLOVA NAOP *' Stockholm, 10, d« 1 N^rd Ezprea Central javlja ta Ki ':mij^: Kakor poročajo uradno, jo komite nor-veskega storthinga 7.^ razdelitev No-blove nagrade prisodilo nasrado j*a mir za T^ siro- } industriialnlh naorav, kakor vodovod* vin, med kovinami zlasti h-,ker, živila ne, elektrU ie, pro- bi tudi fabrikate. Obilno denarja ie prišlo v državo. Španski dena/. pezeta, se je precej časa držal celo nad švicarskim denarjem za 10"0. Po končani vojski ie sreča ginevala, španski denar pod pariteto s Švico. L le prišel ročnsi Danes dobiš za španskih sto enot le 75 Švicarskih. Vzroki so različni. Kakor drugod no svetu ic hidf na Španskem država v finančnih skrbeh. Voincga boki prav posebno reprezentiralo nicgo- i srastva se dosedaj davčni - ni lotil, vo umetniško produktivno individual- 1 Posebne obdačitve vojn;h dobičkov dr-nost. K svojim »prelu d i tem« na- j £nva doklej ni uvedla. Je to dejstvo, ki vaja po Lamartinu nastopni rredsro- | draži stroke slo?e. V zadregi in defei- vor: »Kal je nafe živijenle dnieeea nego vrsta preludljcv onemu rajin-stvenemu spevu, čevar nrvi slovesni rTas ubere šele smrt? Ljubezen je vsakemu srcu svetla zarja; toda kje ie zivlienie, ki mu ni pretrgalo r.rve blaženosti in sreče besnenje viharja ter z uniČuioc*lm bliskom rušeč svete oltnrle razbfsTTo s tvoilm smrtnim dihom Sladkorni roT,1ih snn»? Ki* ic ranifns duša, k! ni ^0 tenkih nrelz-k"snrah. v rahlem bo?iem miru na tu si notna?* Vlada 5 pn^irnim dennr-jcm. Ponustna mera za bankovce *e ic nOVf^la nedevn.o od 4.* na K milijard. Sredi novembra so imeli bankovcev za 4.27 mil'i^rd v obtoku. Imr»io torei t'.t-di že mfl*»cilo v gosteh. Straikov in mo7dnib eibnni imaio Stalno pr**ko nn-trebe. Tudi t^^or se OglalM v Parcelo-11I. Na padali0 valtltf. vnrivra;o znatna pbx:la v Ameriko za uvoz ?ita. Wed vojsko se ^'c močno okremia nacbv-i-i-na zavest to narodni nonos. V narodu prva* po Jiraekovem romanu, druga'po ' kar naprej, kajti trud naših igralcev fe 1 kmetih izkušaia uspavati lastnih spe- » jc prjšlo do zavesti., da so si gospodar- ge ^e v tuiih rokah, 7nč:!o je Živahno trib?m'e >ra nacionaliziran ic podietil v tujih rokah. Na svofl zemlH b°č^:^ b:ti svon gospodje. Izriniti hočejo tm'e ro-spo:Tstvo, odnosno podrediti bočejo tuj kapita1 svolemu vod ;tvu. Za nove volitve v parlament ie nadonalizadla gbvna oaro1^. Vlada pospešule tman-cira^ri^no gibamo. Tuia nodfetia hočejo tr^e obdariti ;" fih pripraviti do tcera, da sprelmo Soanske fbnus vnPio šnans^e upravne svete, sprelmo ?pan-ske direktorje in vodilne tehnike. Ta osv bodllnn gosn • !,irsl(1 n »lirika ;r^a že le^e uspeh?. So na tudi trdovrarni-ki. ki se ra!^e izselijo nego vklonijo raznn?ram. Nacionali^iranlc v gosro-darstvu ie nokret, ki *e neizbežen na irotnvi stopali državnega razvoja, Smotr^,1*, lrve*!ba ie na movča fe tam. k'er vlaia voli lemu primemo politiko. Za na.'e razmere le predmetno gjhanio v dr',nr'T, državab ? 'Io Hstruk-t?vTo. Oo^no'lar*r,c>i rnbstvo pcmcnia br:rko odvlsTH>st. K rim se seli od vseh strani tn? rn Treho ;e velike preudarnosti. Kakor ie želeti co- 6. stran »SLOVENSKI NAROD-, dne l2. decembra 191*0. 234. štev. jpodarskega razvoja in novih industrij I deželi, da odpade odvisnost od tujega importa, je vendar svariti pred pre-aaglenjem. Industrializacija za vsako ceno. treba pač odklanjati. Bolje počasi in Bojanoma* pa v mejah svoje moči, kakor da se, na hitro industrializiramo, pa nas pri tem zagrnejo valovi tujega podjetništva. — Predujački zbor Sokola L priredi za člane in članice dne 11. t. m. ob 20. zvečer v društvenem prostoru Trg Tabor predavanje pravilnem držanju telesa pri telovadbi c. K predavanju mljudno vabi odbor. k — Dramatični odsek »Sokola Vič.« priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Sok. domu burko v 3 dejanjih »Velika repatica«. Nadejamo se, da občinstvo zopet z obilnim posetom nagradi marljivost naših diletantov, ki so že v »Naši krvi« pokazali lep uspeh in napredek. (k) — Sokol I. namerava ustanoviti za naraščaj tamburaški zbor. V to svr-ho potrebuje potrebne inštrumente, katere bi nakupil ali pa tudi brezplačno hvaležno sprejemal br. Stane Vidmar. Pred Škofijo it 19. Odbor. k — Sokolski znak. V zmislu sklepa skupščino Jugorlov. Sokolskoga Saveza v Mariboru izda starešinstvo z novim letom enotni sokolski znak za vse jugoslovensko Sokol stvo in ravno tako enotno sokolsko legitimacijo. Znake in legitimacije bodo dobivali člani in Članice samo pri evojih društvih. Savez jih prične razpošiljati s 15. januarjem 192L — Sokolski znak ne bo na prodaj nikjer v trgovinah in bo patentiran. Vsaka zloraba se bo kazenskim potom zasledovala. Znak je isti kakor češki s Na srražZeuskega. telovadnega dru-tva^ v Ljubljani se bo vršil v nedeljo. 12. t. m. ob 11. do p. v posvetovalnici na magistratu in QC v s.>buto ob 5. pop. kot je bilo prvotn » naznanjeno, z običajnim dnevnim redom. K nmo-brojni udeležbi vabi cenjeno članice odbor. — Seja novoizvoljenega odbora ^ Senskega telovadnega društva v Ljubljani« se vrši takoj po občnem zboru. k — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Da se morejo tudi zaintere- ] sirani zdravniki iz dežele udeležili mesečnega sestanka dno 14. t. m. na poro i-niškein oddelku javne bolnice v 1 ia" ljani, se vrši sestanek ob pol pop, — Pogrebno društvo pranih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani vabi svoje Člane k izrednemu obč le i zboru, ki se vrši v sobote. IS. grudna 1920 ob 6. zvečer v dvorani pismonoš na glavni pošti. —;z Produktivna zadruga ce\'lja za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek dne 13. decembra ob 3. url popoldne, Hrenova ulica št. 4. k Ispred ss^šš sporove jo Poklukar dvakrat pobegnil, enkrat celo r^k-n ii S m« lrov globoko ter si zlomil rolo. Vpliv kina »a tatove. /. očinski elementi radi posečajo kipomatograf-ske predstave vlomilske vsebine. Dne T. oktobra t. !. 90 se »večer v ljubljanskem kinu SC .!i tpije tato,!: poletni lyan Tome, 191etni Tomaž Kleindienst, 201etnj France iJirnat, vsi čevljarski )«on»c-čniki. Po končani predstavi so dogovorili za vlom v manufakturno trgovino 01«; r! . . na T.rrja.skem tr jih potem sasačili Pred poroto so mladi tatovi dejanje priznali. Obso; sni go ">:li: Ivan Tome na 10, Toma v Kleindienst in France Pirn a t pa na 8 mesecev tež-ke ječe. Zanimivo ie. da so porotnik] soglasno izreku ceno blaga pod 4000 K.. — Porotno zasedanie v Mariboru. V ponedeljek 13. i. m. se prične v j Mariboru porotno zasedanje in sicer o tatvini, ki sta ie obtožena Daniiel Muegenauer in Widrnai. V torek se prično tiskovne pravde in sicer prvi dan proti odgovornemu predniku Murske Straže« Božidam Bori * drugi dan proti odgovom°:ni u nikii -Straže* Zebotu, poklicanih ie 21 prič, ir> v četrtek proti odgov -rnu uredr" »i »Slov. Gosoodarla« Ve-koslavu Stupanu, ki ima kar dve pravdi. Ljubljanska porota. — Gustinčičeva afera. Pred Ifrib-ljansko poroto bi se morala danes vršiti tiskovna Drnvda ing. GustioČiča proti uredniku g. Milanu Pluru. Ker sodišče ni moglo povabiti vseh prič. je bila razprava preloženi. Odnadla je tudi druga ti?kovna pravda. Danes ?o torej poroto ponolnoma odpadle. — Konjaki tat. Jnnez Poklukar, kovač iz Grab^ pri Gorjah, je Mina 15 mesecev težke ječe, ker ip ukradel posestniku Mihi Hrovatu v Podkorenu rdečo kobilo z žr^b«tera. vredno 14.500 K. Kobilo je Poklukar gnal čez Karavanke v Beljak, tam so sa orožniki prijeli in izročili belja.skemu s-šču. Iz >ušivih in umazenih beljažkih — g Iz »Službenlb NovIn«. Službene Novine« broj 270 objavljajo v celoti pogodbo o začasnem u rad en ju trgovinskih oduošaiav 'naše driavo s ČehosIovasTio republiko. — »Službene Kovine? broi 271 prinašajo obširno naredbo o pri rvanju in izgubljanju državljanstva kraljevine SMS potom prošnje in oociie. — »Službene Novine« broj 272 pri lašajo med drugim! razo's vsem c-t nirrm.vm!. ki se tiče carinjenja • - inlmatnl tarifi oh uvozu kirurgtškib in drugih Instnimentov ter aparatov od *'rani lakamariev in drogerlstov. Ra ' navaja tudi dru^e lekarnarske potrebščine, kakor izdelke Iz kartona, lončke iz stekla in porcelana. — g Razpis sfftzb. Glasom objave v »Službeni*! Noviuah« razpisuje uprava za zaščit fodrjstrljsfce lastnine v Beogradu n:»k~:adna: !. dve mesti inšpektorjev z letno olačo "000- 601)0 dinarjev; 2. nek i me 525, Newyork 145—0, Pariz v do 875, Praga 169—169, Dunaj 25.25 do 25.75. Valute: Ameriški dolarji 143 do 144.75, avstrijske krone 28 30, bolgarski levi 0 — 160. carski rublji 85—90 češkoslovaške krone 160-170. angleški funti «60—0. francoski franki 85 ; napoleondori 470 -480. nemške marke 193—195, romunski Icji 200-^210, italijanske lire 511—512. turške lire 5k-> do 0. — Curib, 0 dec. Devize: Berlin 8.70, Holandija 197.25, New York 646, London 22.25, Pariz 38, Milan 22.75, Bruselj 41.2. Kodanj 05.75, Stockholm 124.50. Kri lit-vi:: v 5. Madri.1 *!Jr. Muc nos Aircs 215. Priga 7.?5. Var- j 1.10, Zagreb 4.50, Budimpešta 1. >, Bukarešta 8.75, Dunaj 1.90, avstr. žig. kione 1.25. — d liur?'u 9. dec. Devize: Amsterdam 182.25—183^5, Berlin 805 do 811, Bukarešta 812^0—822.50, Curih 9212.50 -9262.50, London 2045—2065, Milan-Trst 2075—209". Pariz 3505 do 3545, New York^ 600-604. Praga 672^0—677.50, Sofija 670—680, VarSa-va 102—104. Zagreb 390.25—391.25, Budimpešta 09./- -101.25. Valute: dolarji 595- 509. nemške marke 804 do 810, poljske marke 109—111, rum. leji 810—820, bolg. levi 685—695, švic. franki 9187^0—9237J50. franc. franki 3480—3520, itaL lire 2065 -2086, anele-ški funt 2035—2055, češkoslovaške krone 865.50—690.50, mndz. krone 105.50—107.50, jugosloA^. dinarji 1565 do 1585. — d Pra"a. 9. dec. Devize: Zagreb 59.50, Dumi 14.50, Varšava 14.50. Sofi- 101^5. Valute: iiicr^^l. dinarji 233, str. krone 1^.50, poljske marke 13.50, bolg. levi 97.25. Z osdrom na objavo^g. f.eana Btru* keli (European Trading ) tort Oo, ••'•iliio voh ik i u.ic«; .: 1 1 '.». de«. 1920 Izjavljam, da tem že pred dobrini mesecem izstopil iz, njeg »vo službe 1« r nisem bil v nikaki i.ve.ii z uslužbencema, katera sta napravljala na ra< un omenjene tvrdke kak- dolgove ter prejemala denar za potne Usta, V Ljubljani, dne 10. dec 1S20, Anton Brcar. — Našla ?e i* por'1 nadura z đei i r nico. Dobi sa nar.-ij v trgovini Pečnian, Sv. Petra cesta 12. Gfaviri u rcdn?*:: Rasto Pustoslenšek. Odgovorni urednik: Bo$?dar V o d *» h. POSLANO.* Podpisana tvrdka opozarja tem potom vso interesente da nima bkupnega z uosp. Alberton 8anisa ie urcini-- o odgovorno, kolikor določa zakon. Zagrttenje. Medica! Mirror, cd-ifČni ameriški strokovni časopis, poroča, da se grrenČica »Franz-Josel obnaša vedno dobro. — Dober dan! in nikakib l>ol«"''r;ii no bođete imeli, če vporabljate* Felle*-jev Elsa fluid in i-! - • krofflflce. 6 «; 1 -aatib ali 2 špe ijalni štel leni i 1 fl?iida 42*— K. 6 skatljic Elsa-krogljtc 18"— K. Ideal vseb sredstev za n*1-govanje lepote so Fellerjeva "l r- ma pomada močnejše vrste 15"— K. Fol1 -jr-vo prr.vo modirjnalno lilijno mU 'QO ndio z znantko >.!a-.:-. 10*— K. Feller-jeva Tanokina pomada za rast lasi veliki lonček 15"— K. — Tudi vsi drugi ]J^a izdelki tvrdke Eugen V, Feller v Panji Stubiti. El-a rg st 288, na Hrvatskem, ?o vaeskoz zanesljiv] in wi-p-oročiiivi. (8346) za Dieselov motor z daljšo prakso se sprejme takoj. Ponudbe pod .Strojnik 9220*' na opravništvo Slov. Naroda. 9220 S50 SC sli 13 din. ?dao 25 Rttep! fazna za m\m\ Kateri gospodov želi poceni si nata:t. obleko, naj se obrne z d^nisnico na tvrd ko Bfavak I Lrk^r, Dc ar tale 78, nasproti noste, k;cr se izdeluje naj-elegentneje in po najflovejši modi obieko za 350 K Bil 73 dinsrlev. 9191 Bolniška postrežb t boljSJh hišah ali tudi Sanatoriam-prevzame inteligentna popolnoma iz* vežbsna boIn?§ka postrežnica. Spremlja tndi bolnike na potovanju. Ponudbe na PeStao ležeče 1881. 9250 se priporoča inteligentna samostoina vdova, 39 let stara, !e v boljšo hišo, ali eventaefno k malim otrokom brez matere. Govori čeHko. nemško in nekaj slovensko. Ponudbe na Poitno ležeče Ljnbljam, 16. 924^ Kupilo se strojnega in mineralnega (barele), dalje vinski sodi ed 200 1 do 400 1 v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene pod »Zdrafi xo4i §221* na upravnlltvo Slovenskega Kar oda. 9221 Prevzame »o IrSBiilelJiJil Za trgovino v Sloven'j! v bližini železniške postaje. Ponudbe ped .Bi žiaa •Iti* na upravništvo Slov. Naroda. ^ Pr-scia se 520 \"olt, 2a projekcije vsskrSnih slik Iz knjig, časopisov, fotografij i. t. d. na steno. Aparit je pripraven za Sole, druibe itd. Ponudbe pod B01obosl^oa• aa Aneačne ex»ed. Al. Mitelie, Ljabljans. KaagreaBi trg 3. _9159- Knjigov^diu bankaraJkeg samostalnog i korsspondsnf s - tkinju. Peifektnog, sa znanjem: arbike, engleske, francuske i nemacke korespondencije, potrttafO odmah jedna solidna banka u Beogradu. Nagrada dobra. Oferte sa uslovima uputiti Anonsnom birou .^aoress-fiekiame*' Beograd, 9OS. tak 79. 9070 tašti Mm Mm (tedenski koledar) izide 16. t m. ia se dobi do vseh trgovinah s papirjem. Cena brez po3 ni ne K 20.— komad, Ko edar je krasno izdelan in tiskan na dobro Iimanem papirju. Direktno se naj naaoča pri tvrdki J. Bonač sin v Ljub-jani. Denar naj se poS'je napre). 9154 Les se 1 MinCRU JIseFO, čaj in kavo, obedna in toaletna oprava. Na^>fov pove uprava Slov. Naroda. 9217 servis za I PmtTforebf Moi ^zh *•'"*' b er) V»5bV dtdKI ■-■toj Dri-Ti^. v ks K 34- d ".7.nh po 7.1 1 i:z tzz t < ' Ija Proda se dobro obraBjen ' Šteddnik, zimska suknja In kožuh. Istotam se spreime gospod na stanovanje in hrano. Zvr-aarska olica 11, i. nadstropje. 9216 Rm©i se postel! v jako dobrem stanju, z žifno perjs-nico brez odeje oziroma perila. Ponudbe pod .Peresoica 9215* na uprav Slov. Naroda* 9215 Drflita tfl vs'e^ odootovanja dobro rlUtiu S" ohranjen kompleten soko'^k kroj za srednje velikega gospoda za 300 din. Poizve se ▼ Kolizeja vrata 49. Sprejmemo teloj Mm nMb, sposobnega v kolonijalni »n Ipecerliski stroki, ter zmožnega založiti primerno kavcijo. Zveza slevecskih trgovecv v Celo_9247 Pietfnje wm\i mt ftm. M. mil rokavic U.1 «i!«tirfta Ih Kongresni tre 5._«« Prikladno božično dariS® lepa viseča svetilka (ampola), stenske slike v okvinh, fini kozarci in 1 tekle -lice, vaze, damastna nova garnitura za kavo (12 oseb) preproga, postetmo pregrinjalo In dr. O^leHa se vsak dan od 3—4. Reiljeva c 24, U. nad., desno 924<.5 ^2isterwerke ter Jfaierei (stari umetnik;) Mim mv te hAe popolnoma novo, se proda. O^^da se vsak din od 3—4. Seiljeva cesta 24 II. nadstropje, desno. 92*5 leno oso travo jpT a roo- rifflffl nu^' v vc^i'n in nianjiih mno-Jlulc ^inah po najnižji ceni, A. Sošri : Ljabiiani, Zaloška c. 21. M 62 ro pogrnem povzetju vsako mn ■ A. Je:«-c. Trtic. skoraj novi. f^onoinoma hroinaf!?na) ' s? preda. Rradec-:e^a vas 33 (pod Golovcem). za par veče-nih ur vsak dan. — •-dobra. Naslov v Hptavnlštvu Slove - 9213 smer?kanskega sistema .OUvcr*. Ve«! s. poizve PreJ Skelijo 9/1L : H28 Mi so w mM stroj ifispfu iwMvt) t -i Ponudbe na upravništvo S\j\ er.skegs zaroda pod „Urada5« 9211". BGljšMospolir in vseh pisarnškth fj'n v?sok otrr>"k; E^Ug^l SG voziček za ležanje in portni voziček (Brennabor). cba ? :lnasr?m podstavkom in gumijevimi kolesi. Ponudbe rod .R. J. 9129* na uprav. Slov. Naroda. 9129 • '..bi i s. -u-* 3.. sp u Proda se lepa stavbena rarcela na Miklošičevi cest" nasproti sodnih zaporov m2. Proda se radi odhoda iz Ljub-§ emu ponudnika. Pismena ponnđbe pod „Stavba 9121* na upravo v. Naro.J4. 9i2l trn stroiepisia de' irče Službe. Poi.Ldbe nod .Brez platno 9204" na opravništvo Stov Naroda. 9204 Prtfti co v MublJ. hisa v katerisc Itv^ it nahaia dobro »doM t r«. vina Poizve se v upravništvu Slov. Naroda. C 2 IS i mu dam, kdor m; preskrbi, da kn i i his > z gos,;lno oziroma |o vzsmem v n?.*;em. Ponudbe p 9208" na opravmsivo c- ; i< nje U n '^3 s itififa ? ROiEid ali pod .Gnstifna v lakan . \fi&mft 7n fnW» Pismene po-»ravništvo Slovensk r QiS M\ » Z3 :^iil2;. Naroda. JtDiHHranie i nudbe na uprav >lcv. Naroda pod »Stinovnik/9151«. Imžabnik sli čiruhbnica z večjim kapitalom se i^"e za modno '.rgovino. Dopisi pod »Tr^ovlaa 917»« na upravo Slov. Narnda. &17t ■ PrvorazrcSito liščilo za cev- Oprava wMm> a v^m soSoiL fWc^ **^o«*tk*tm (n Kuhinjo, iz trdega lesa, se proda I" , V*. / in Sodc-h dobav!;a P° Za gradum, Strma pot št. 6, Ljubljena j 9207 1 I ajnižjih cenah P. LCiST, Wion Z'HU Treuatras?e 10 h. 9179 Išče rri kaki rodbini di}V< (ttnlst), če mogoče v kaki vili. Cena po^r,ms\-? -tvar. Ponudbe pod Dijak 9224" n arrav. Slov. Maroda. 9224 Solili !i!:ci M i piiiliii?. 9205 Prodaio 4 osebne ani, I tov. rn za 1 n!i orla. Ogledajo se v Slomškovi ulici S. J reni 190 !v ?a kg. Istotam se dom a&:\ -cm ---r.^mm. dobro fdoča. se i:iUgel«i kupi aH vzame najem kjerkoli na Kranj kem ali erskem Naslov pove opravništvo Slov. Naroda. 9177 3rc3e«la s© ]Zl ki in shramba s oritildinami enakim ali m.injšim. Zeieaa ama M. m 916 K v množinah od 700 k}» napre} oddaji + 'r.« J'dran. Dnnajska cesta 9, po Lobi??.').'!. S21{ Zamenja se 5t;no-vanjc z 1 sobo in kuhinio s prit ki mmi v blfŽini k"io- dvom za stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. Naslov pove npravništvo S ov. Naroda. 915G 'Jbran krompir za krmo po cen 80 vinarjev za kg. č ter sprehalalnih palic Popravila sa izvršujejo totno In solidao. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri tovarnar v Stoba | oata Bomiale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. 2»pre4einanle v sredo la soboic- 0't prik'*dna za vsa obrtna pudietja. Natančne informacije daje iz naKlomenostl g. Rudolf Riflraano statbe-pik. Maribor. 9172 eiona3stropn3hiša Jir„i"' mi, vrtom, njivu, ribnikom, lena lega vodovod in eleKtrU .» razsvetljava v hiSi se pfoda. Vpraša;! je pri tvrdk E. HVtB£9, Kečevje, 7862 Lfiablfana, O^tsalsha cesta £f. 5. r9 ■O najpopolnejši! Največja znlopa za vsako\rst:o obrt od navadnih da najfinejši", oprem. Većletca garassc . Ign. Vo&, Mufrljfana, Sodnauika 7. modernih svilenih creppc de chine bluz, jutranjih oblek, svilenih kril v specialni trgovini perila rc, Šelenburgova nI. 5 Jvornica keksov, orepečenca, cblatsv in vajel nsv lASfc? in bP KogaJka SSatina fT"*^" priooro?a svoje fine izdelke. "^£3$ na novo renovirani, izgledata kakor novi, I. s. ena 51 2, druga št. 8, dvo-Urilf'«, se ceno prodajo Nas ov se izve pri Anončnem zavodu Drago Beseliak Ljubljana, Can carjevo nabr. 5. 9112 Jelove in smrekevs triode kalror fodi trame ia deske kanuje Jot Wtei m tre vin? Dole - Borovn ca Klavirje uglafiu'e in pogpav^a solidno In to^na Ljubljana, Triačka 45. Felliis PovSe,_ Baterije 3a na debelo in na drobno priporoča I O H. V 0 S, Ljahl]&!237 So&na ulica 7. v Vffjem mes^u v Srbiti, ki ob-toji že 25 let. se odla v najem a ti pioda ^od ugodnimi poaoji. Ponudhe ood .Lekarni u Srbiji §!76" na upravo Slov. Naroda. 9176 Trclje za sirene Izdelale in prodala na debfio »n Jrobno m2 po K 480 pri vrčjft namočil h znaten Dopust Steiner <*r.'pn, L* ubijana, Jerano^a ulica 13 Trnovo. 4256 ^^■ISiOTSi lena, zdrava, za vse vrsle uohas, se dobe ro ugodni c nI pri tvroki Jos. Dergman. Po!:aasi.a cesta 87 v L;nb!laal 9185 lil eno ohrasUo in r.-l.-iB na debelo in dro-hno, (Sni e fcciicoe in novoletne r-7!«-jS"fce rta dcbe!«> v in lepo stanovanje za prevzem; prvovrsten hotel ,3o. sob, rcataviactia in ves inventar. Veka in maihna po?estva, vile. hišc, trgovine in gost Ine, um-tne tn valjam Tn ini :n druga po-estva posreduje .Rodna Gruda" Karo! Breznik, CeMe Dol^o polje 3. 9027 Lepa *?ila. V Ebenu štev. 19, po^ta Kočevska Reka, ?e proda tikoi en^nadsrtonna vira, ^ripravna za gostilno in obrt, ima b cab, 2 kuh-'nji, n?kaj DohiStva, hlev sadni vrt, sen rak, 2 se ožeti, 2 njiv. c^zcHč, dobro kapnico Vprašati pri I Hrtttaer n, Celo\ec. Bahnhofsrrasse 17 ali pri o'n: 268 1 624. 8953 J kle se cdvEtnih e!i s pravico odvetništva za izbirno 'd. č piiam . na deželi. Ponudbe pod ,K<»m-paniia ?142' na upra.ništ/o Slovenskega .N'aroda. 9142 ANT.ČERNm^* XJUBT_JAJVA J prvatnr^a kapitala se potrehije z* ra?*irjfn|e izvrstno uspevajo? Indo--triisl-eca podjet a na Sta i trškem ki i«1 na najboljšem pl Po0ro;i ugodni. Varn: «;? popoln.i. Za 3 leta. Ponvo^ c Dod 0 đ. C« sa Tfloištvo JDS Uab Hana (Narodni Ioni 9199 Svinčene šibre vseh velikosti izdelujejo Braća Sanerbrniin Zagrob, Safsnište SS Vzorci brezpl^čio. Žitnih hai fino issarfflfefsi^D ponuja d. d. Trfrlav, tovarna hrani v Šrmrd pr! Kamniku Ibtotam ae kupujejo zadevne surovine 703: Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični mate-rlial, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Giorgfa Grujić BssgraS, Jtfiletina iL 15. „NADA tvornica dvopeka Heumann i. dr. Zagreb. Proizvadja: Kekse, biskvit, dvopek \ razno pecivo za Čaj. Zastopnik za Kranjsko Ljubljana, Stritarjeva ut. 7. so 109 tisoč vreč praznih te rabljenih ranili velikof, proda;;j rvtdka De'blaTjc* ft 3orrjh*?so, Tiat, Via Sa? ne i*. 7. o to umio s sfa a, tudi p .' ' •> 'jv. Naroda, lstotaoi se proda 150 lc: s'ar stol. i - za itvali roparic in losforovo pasto za pokonča vanje van ima v zalog to:c ia Ad-lja v Ltnb.'jaa*. Šo'Q'»-barg^va cica 5. 1188 Tiii Aftg. Zpl veletrgovina vina, pecara i tvornica likera isippi i pili sa \elikim krugom stalnih mušterija, po cijeloj Jugoslaviji. 8V. Jajeta Onaais^a c. 15., L'ttb!ia-3a. ffcdi Šivalni širo]! tfj£nr" h strrj 1 za p!eh-.|c Izborna konstrukcija in elegantna iz\ r iz tvVarr,-2 v Uncu Ustanovljena 1. 1867" Vonje potaji inzfUtm Pisal«! stroji PfldJsr* Ho?2!53 fx prul!' fni?aru: Đ&rkoFp, Styrias Wstfearad. Zafa^no zn;ž^ne cene. • v 16 w: moike ximsi&e o^ete od , a snknte . . modne In športne hlače „ deške obleke • K 1323 — njpre] . 630*— Vsi izdelki iz pristne volne izdelani t prvi doznači oblačilni iads3tri{i v Lj2b'\Vi'. Veletrgovina z oblekami Liubljana Aleksandrova cssta S, Cac-benn podjetje I ing. Dukić i drug j £iibr:-a, Rcs^Ol c:sia 9. se "-'narf ra vsa v la s?rc> air^Voda dela. vi I *1 Pm Irslmla i lo i ia 1921. od 60.000-— do 600.000»— dinarjev ali od 240.1 >•— do 2,400.000-— (dva milijona M« r:5tot:soč kron) bil Ani jhSh mera CotlOll! Izplačilo vseh dobitkov v gotovem novcu brez odbitke!!! Največji dobitek v srečnem slučaju: I.000.C00 (so Bilica) Eli km 4.C00.003 (ilfrl mllilose) nadalje 600 000-,400 000--,200.000--150 000--, 100 000--, 80.000*«, 70.00O-— 60.000-—,50.000—, 50.000--, 2 po 40.000-—t 5 po 30.000-— IS po 20.C00-— dinarjev odnosno *.ttM«r—. uouir-t, mm— mutr—, icu.rcr—, jn.wr— mm—t mm— Mooir—. I p 119MIT—, i p, ■20.233-—, 19 p. 60 003'- hm M brez cJb^ks! Cene srečk za vsaki rarred: ti srečka 48 dinarjev ali 192 kron 1,srečke 24 dinarjev ali 96 kron. < ZLHTE1H nHLIV FEE. iz predratnog materijala. Prvoklasna izvtdba, sigurnost) sustav. PENKALA automat, olovka, vazda za^iliena. Dobivajo se o svim papirnicama. Tvornica: Itaaai Meater I dr-, d- d. Sagreb. 1!4 srećke 12 dinarjev ali 48 kron. 'i irečke 6 dinarjev ali 24 kron. Točno in brzo izoiačiio vseh dobitkov ra'arTičeno! Naročbe iz vse države se vrše s poštno nakaznico pooblaščeni glavni nabiralnici Medj»narodna EunKa ii. d. odio razredne lutrije Gnjeva ulica 8. Z&GREB Gajeva u'ica 8. w\m lin mi\ RA YA \ 8. stran. „SLOVENSKI NAROD", dne 12. decembra 1920. 284. Štev SJav. poŠt. iekti/. urada SMS 12.OSI sw Kongresni trs Štev. 4, EST ifssrlasie osa 9 šsanEsie straha spadajoča £e5a k^ir .v?s. ^ 3 Barva vsakovrstno -......blago Kemično čisti oweke. LHibliana, Poljanski nasip 4 SvetlofKa * ovratnike, zape-niče in sr«jce. Maribor Ooposka ul. 33. Pod r ti >c n i o o ■ avnl trg fttsv 30. Špedicija istft ijrit *; i ftk delniška družba za mednarodna transporte S.-stfjavfifl naslov: SS>Z!>^RILXAN. » mmMaMJanai Maribor, Beograd, Zagreb, Trst TVSen. a n 1:233 u 5;-i:rr:-:.. or^ntura javnih skladišč ^ ^ bJajue£|e domače spedaeijsko podjetje ^7 Jugoslaviji" rz: v tedenski skladni in v književni obliki je pravkar izšel in se dobi pri na slednjih ljubljanskih tvrdkah: Eg. pl. Blefaras?!1 & Samba raj« t Jngesiov9Đ,B]ka ffE??igprna9 L. ^ohw«jn!.-i3?5 Karadaa kligar-jl j na, M. T?č»r, A. Ses^ko« Švss* ŠafSolu Obe izdaji za ceno po 2S K sta prav okusno opremljeni in zelo praktični. 11 m t s\ ^ :: . j 1111 I i ■ fc. -i, --III I ; skladišče Tr.>t, postavlja Iranko Ljubljana carinarnica 1 S^Iot^ors^a aL fvbod skazi vežo). » ^9 Ttj^ P?rrvr: Vtttarlo ^e^cio 4. Dopisi Hotel Sion, LjabljaDa. : ' - -. »M! 5 \ t'sk«vii2, c-iJJrfev, oiis^ortav, stanov itd. iiđ, ■ ■■■■■■ni iiiiMBai ^ na najboljšem prometnem mestu v Ljubljani pripravne za k a v a rno, veletrgovine, bazare itd. v novi j jga | palači, ki bode dogotovljena v letu 1922 odda j \ liijaasl! Hi Mi s Lili. j s i pristno norveško je sveže do- i h> ilo in se dobi na drobno in 11 .; debelo. — Drogerija iti ^tc; narečne pr5ai7oca5?;a Resnim reileMantom so na razpolago načrti podrobno? i. -i i ■ J f i: y. • - *> v c~>s- r; Cboisfzi Sr. Fordisand £5dlsr. v-- V e f.-^^rs'?« in indust ifske sta%be, stolpne strehe, kuoolc in cerkveni os'rešja, balkone, vrtne ura, verande ter ra^na draga vrtna aihi-tektonična dela. — Stopnke, dekorativne stropove ter deko ativne stenske opaže, vrati. oxna itd. Za reice f--"i »,* ^b^ crcrrr.sta sl^gJl ,i *. j.- -r •v-r3!,;:-c nosilca ca wi\e eraste ra^set 10 otl 12—50 ca. — p/j^na žagafn strohni delavnice. IS Jiaroam Knjigarni L I (avtomobili) i.t.d.) ter vsa Jdjnčavnicarska dela prevzemn meh. de-^, iavnica Zg. Siska 96. Naročila sprejema Sin«. Pefrcwicz, CeJovžka c. 6S/!. Cenjenim damam vljudno naznanjam, da 1 mn LsiibSiana, Su. Petra ^s^sp 7 fi>varniška zalega šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo, za krop.če; original CyHndex Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezni deli za vse sisteme, igle, olje za stroje na diobno in debelo. Pozor: Pozor! ti r o 4-» 33 > 0 Z ]Ve zamudite orilike si ogledali novourejeno mantiiakiiirno in modno trgovino mmm\ ssrec ceue, Cankerjeva uHca št. 4 zraven d3jkar!]2 Slavnemu občinstvu in trgovcem vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma novo urejeno trgovino z manufakturnim in modnim blagom. Založil sem jo z ogromno množino krasno sortiranega blaga po čudovito nizkih cenah. Za naklonjenost se cenjenim odjemalcem priporočam, zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem DRAGOTIN S5REC. dobro raz p bjfve. ki se ne o.Ipero in so stano- vitne. Karton s ICO zavitki SHS K 45*— Hk garatiar rjJh nođeralslraaia sc najtopleje priporočam. fikaaiai-.u i1* i •■. -3, UiuIImU! al. i. I i V^i I. S II rabili u 1 I za čevljarje, jako izdatno. Zavitki za liirr prima črnila, karton s 25 zavitki SHS K 125-— (NI !i v zaviikih ia odprto na vago. — Točna dobava greši ste m proti bančnemu zavarovanju. ! !! Vedno novosti. Konkurenčne cene. f?8 i-, 'i* ^ r jj BI d?, £1': s C I lil • .v: m ' 'f V«! ii c^mi preti Dozi- I ;f|| I MesfrJ trg it 26. ■ . j** 's 1 • — Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. — DctntSIca glavitica SO.OOO^OCO — kron. m mm Ly£ *S ^ *y\- ■ ' .- • i ■ J: " • Podružnice v Splitu, Csiovcu, Trstu, Saraiavu, Sond, Celju, Mariboru, Izvršuje vse bančne posle najlctalantriejfe. vloge rsa kwiilic® in fale© 11 r^m^ proti uisodnemu obrestovali* D borovuan, posiu in srežic^Ss. l^rociaj