&t, 85. V Gorici, v Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek iu soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejema« aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto..........15 K s/a :,."........tO „ */¦ „ ......... 5„ Posamične jštevHke stanejo 10 vin, „SOfiA" iffla^n^l^nje^eMetpnlJŽ*! ptRSfitieSt**' lotu,.Kažipot po Goriškem in Gradiščanskera" in dvakrat v letu ,.Yozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7 I. nadstr. v ,.Goriški Tiskarni'* A. GatbršSek. Na naroČila brez doposlane ^naročnine se ne oziramo. Oglasi in -poslanice so računijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 10 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — IiVklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za (¦bliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. soboto dne 27- marca 1909. tečaj XJtXIM. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorri v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p,r a v n i § t y o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. 1 Naročnino in uglase je plačati loco Gorica. nnnfai »al oa nivlill««« 1« „..J.i«*-.. Naročnino in uglase je plačati ioca Goric Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, k: katere ne jejo le »Vse za narod,- svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. spadajo v delokrog uredništva, naj se upravniStvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in »Primorec" se prodajata v Gorici v naSm knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. "AfriS, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesti 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I* Hov&^slri. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska xii. 1; Toroaa Lebsn/tek. Jos. Verdi 11; Ana PleSko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; ,Tos. Prin.^ič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. ScUvrara, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna«* A. GabršČek (od^ov. J. Fabčič)"tiska*in zaL jitf-IBitami? Y Cem je ta varnost ?! »O o r i c a« in »Primorski Lis t« sta objavila članek, v katerem se »!Wont« sam krčevito zagovarja nasproti stvarni in temeljiti razpravi v »Soči«, ki je posvetila v temne kote »Montove«. Vsakdo je mislil, da je »Mont« pravilno in zakonito podkovan, kakor zahteva vlada od hranilnic s privilegijem- pupilarnc varnosti, ali »Soča« je razkrila strmečemu svetu go!o esnico, da i e vsaka naj m a n j-š a posojilnica v deželi b olje podprta nego ta sloveči goriški »Mont«. Te resnice ne more nihče spodbiti, — in tudi odgovor v klerikalnih listih ni odbil niti črkice v »Soči-nih« člankih. Ves odgovor »Montov« je le nerodno lovljenje in zvijanje z besedami, a opravičil se ni prav nič, — pupilarna varnost pa je šla rakom žvižgat toliko bolj jasno po »MontovettN odgovoru. Ako bi bi! Mont« molčal, bi bil storil veliko bolje, kaiti iz vsakega stavka odseva le revščina stvarnih argumentov. Ker nočemo pustiti na sebi le .»enee, da smo hoteli »Montu« | krivico delati, naj odgovorimo po i vrednosti in zasluženju »Montovemu« zagovoru. Kaj pa je s čistim dobičkom? Povedali smo, da ie pobasal »preča-stiti kuratorij« — 600.000 kron od čistega dobička v zadnjih 10 letih, a naša javnost nič ne ve, kam je šel ta denar. Od vse te ogromne svote nikdo nič ne čuti, nič dobrega ni videti nikjer! Toliko ogromnega denarja so pobrali iz Montove blagajne, a reservni zalog se je povišal komaj za toliko, kolikor je naraste! sam iz s e b e, prištevaje obresti h glavnici. Ves dobiček iz obrat a, ki ga doseza Mont z 20 milijoni vlog, pa se zgubi v rokah »prečastitega kuratorija«. Na to naravnost grozno novico se je odrezal »MonU tako-le: Mont ima po svojem prvem po-četku značaj ustanove. Volja usta-n o v n i k o v a pa je, da se polaga javen račun le o denarnem prometu, ne pa tudi o podrobni razdelitvi čistega dobička. U-stanovnik je izročil tako razdeljevanje v s a k o č a s nem u nadškofu goriškemu, katerega nadzoruje pa t r on zavoda, ki je najbližji sorodnik iz njegove rodbine, — patudivlada. V rokah kuratorija so izkazi o razdelitvi čistega dobička. Imenitno se. je odrezal, — pa ne velja vse vkup piškavega oreha! Nas vi. 1909. prav nič ne briga, da ie imel M o n t ob svojem početku pred 60 leti značaj ustanove. — Danes je Mont zavod, ki uživa privilegij puprlarne varnosti, ima edino pod to zaščito nad 20 milijonov vlog, — mora.se torej ravnati j Podanašnjihnačel iti, ki veljajo za take zavode! Vrhu tega pripominjamo, da je bil Mont ob ustanovitvi le — z as t a v 1 j a I-nica (Monte di Pieta), volja ustanovni-kova se tiče torej le zastavljalnice, n e p a n r a n i In i c e! Čisti dobiček zastavljalnice ne presega povprečnice 5000 K na leto, — jn za te nam ni toliko mar: mi smo te vprašali, kam je Šlo v 10 letih okroglo 600.000 kron « čistega dobička hranilnice Mont!!!! v°lia ustanovnikova tu nima nič več o- praviti, a če so si nadškofje goriški samo- ' voljno prilastili pravico, da ,kar pob,ašejo ves Montov letni dobiček ter ga de!*? po svoji sveti ali nesveti volji, tedaj je to ™ š k a n d a 1, kateri odpraviti smo si postavili za dolžnost do ljudstva te dežele! — Zavod s privilegijem pupilarnosti se ne sme spuščati v skrivnosti iu tajnosti, marveč celo poslovanje mora biti odprta knjiga vsi javnosti, kateri pač mora biti do tega, da ve, kam gre dobiček 20 milijonov ljudskega denarja. Na nadzorstvo patrona in vladnega zastopnika ne damo — nič! Jasno po-ioženi računi so javnosti edino jamstvo, da se denar ne rabi v strankarske svrhe! •— Nadškof ima načrte za nove »škofovske zavode«, ki bodo stali nad poldrugi m i 1 i j o n, a vsa javnost je interesovana na tem, da se ne bo rabil v take namene — denar edinega pupilarnega zavoda v deželi! Da na nadzorstvo vladnega zastopnika tudi nič ne damo, imamo dovolj opravičenih razlogov. Saj ta zastopnik tudi ni nič vedel, ko je pred nekaj leti izginilo z Montu 100.000 K proti vsem pravilom in predpisom, in le slučaju se je zahvaliti, da se je našla po smrti neka zavarovalna polica, ki je Montu krila.... »pupilarno« posojilo! V teh resnih časih molčimo dalje o tem dogodku, dasi bi nas jako mikalo, zagosti klerikalcem pesem o ....»izkoriščanju« denarnih zavodov! Montov zagovor cituje § 12. državnega navodila o snovanju in uredbi hranilnic iz 1. lb' M.„ ki določa, kako se mora zbirati rezerv,i zalog za kritje zgub. Le tedaj, ako t' zalog prekorači neko s v o t o, s e s m e s p r i v o 1 j e n-j e m vlade primeren del porab-1 j a t i v d o b r o d e 1 n e n a m e n e. Prav! Saj to smo naglašali s posebnim povdarkom tudi mi! Iu prav v tem oziru vidimo tu vladno — dvojno mero. Vlada zahteva v pravilih, da se določa nabiranje reservnega zaloga do W% kritja vlog, šele potem se sme porabljati del Čistega dobička v dobrodelne svrhe! Toda pri Montu vlada mirno gleda, da krije reservni zalog komaj V/S/c vlog, dočim nadškof pobasa vsako leto skoro ves čisti dobiček da ne smatra za potrebno, podati javnosti račun o tem, kam je šel ta denar! Zato ostajamo pri zahtevi, da ima vsa naša javnost pravico izvedeti, kam je šlo 600.000 K Montovega* denarja! To zahtevo bomo ponavljali v vseh oblikah, ki so nam na razpolago, eventuelno z interpelacijo na vladnega zastopnika! Torej na dan s temi računi! O računih z a v od a. U s t a n o v na glavnica. V »Soči« smo povedali, da so postavili v račune za 1. 1906. ustanovno glavnico zastavljalnice Monte di Pieta v znižanem znesku K 292.397, v naslednjem letu 1907. pa nakrat K 329.320, ne dajevračunihlesledoznačena, kako se je to zgodilo. Montove račune smo spravili s tem razkritjem v veliko blamažo in zagato. — Zato so se javno zlagali, da se ta skok povzema iz bilance za 1. 1906. in 1907. Iz-bleknili so tudi, da je v 1. 1907. ustanovna glavnica zato narasla, ker so od glavnice prejšnjih let (K394.098) odšteli vrednost starega podrtega poslopja in tako našli za 1. 1907. ustanovno glavnico v znesku K 329.320.71. — Ali o vseh teh manipulacijah ni sledu niti v računu prometa, ne v računu zgube in dobička niti v gostobe- sednem ravnateljskem poročilu! Kako pride torej nakrat povsem drugačna svota v bilanco? Oglejmo si malo pobliže ta Montov kurijozuhi! V kolikor se da posneti iz računov, je znašala ustanovna glavnica koncem leta 1897.......K 39409817 znašala ustanovna glavnica koncem leta 1898.......„ 39409817 znašala ustanovna glavnica koncem leta 1899.......„ 39409817 znašala ustanovna glavnica koncem leta 1900.......n 39409817 V letu 1901. se je ta glavnica zaokrožila iz K 39409817 na „ 394100*-priraslo jej je torej 1*83, kar je pravilno izkazano tudi v računu zgube in dobička. V letih 1902., 1903. in 1904. je ostala nespremenjena v znesku......... „ 3 "4100*— V letu 1905, se je povišala v bilanci iz K 394100*- na „ 394217*75 torej za K 117*75, kar je tudi v p r o m e t u pravilno Izvedeno. V letu 1906. se je znižala iz K 394217*75 na.....„ 292397*12 torej za K 101820*63. To svoto najdemo v bilanci pod računom prezidanja glavne „ Montove" hiše. Kako je tja zašla, o tem viri molčijo. Saj tudi v prometu pod izdatki ni nobene postavke, iz katere bi se dalo sklepati, da je Mont uakupovai ali prezidaval kaka poslopja. Preidemo k zagonetnemu vprašanju, kako je narasla ustanovna glavnica od leta 1906. do leta .1907. iz K 29239712 na.......K 329320*71. Prirastek v letu 1901. je pojasnjen s tem, da se je obtežil račun zgube in dobička za enako svoto. Tudi prirastek leta 1905. ima svojo podlago v prometu tega leta, samo o prirastku leta 1907., ki znaša „malenkostni h" K 36923*59; ni duha ne sluha ne v poročilu, ne v prometu in ne v računu zgtibe in dobička. ' .*>,.. Ker dopisnik »Gorice" nekaj meša 6 starem podrtem poslopju in temeljni glavnici, kar naj bi bilo razvidno iz računov za leto 1906. in 1907., mu povemo, da je izkazana v računih I. 1906. v b i \ a n c i (!) pod naslovem »račun prezida-njaa svota . . ."'.". . . . .. K 101820*63 v računih 1.1907. v p r o m e t u(!) pod istim naslovom, kot na- daljni izdatek . . .'. . • . , 7688*20 Uar tvori novo stavbeno porabo koncem leta 1907. v "znesku/„109508*83 ki je tudi pravilno izkazana yr bilanci. Poživljamo torej strokovnjaka *Go-ricea, ki „se je potrudil in pregledal sporočila in račune in našel v njih Jasen odgovor", naj nam pove, n^a. kak.4iačin je priraslo iz starega podrtega po-I si op j a Montovi ustanovni glavnici 36.923* 1 domovino. O tajnih sestankih ne ve niče- sar. V njegovo hišo so zahajali Hrvatje in Srbi, poslanec Supilo kakor tudi posl. Pri-bičevič. Člen stranke je od leta 1906. Sestanki so bili v Glini le radi občinskih, volitev. Občinski odbornik Deželic je iz sovraštva proti njemu razširjal govorice, da so se v hiši obtoženca vršili sestanki. Obtoženec ga Te radi klevete tožil, nakar ga je Deželic prosil odpuščanja in vse svoje ovadbe označil kakor laži. O drugih »ve-leizdajniških pojavih« ne ve ničesar. Srbsko i*ne je že davno znano v Glini in srbsko v. tstavo so nosile tudi obtoževaini priči Detohi in Šiftar. Preds.: Zakaj ste vsta-novili v Glini srbski »Sokol«, ker je ob-, stojal že hrvatski? Obtož.: To ni res. Oba sta. bila ustanovljena istega dne. Jaz sem to storil sporazumno s Hrvatom dr. Špa-r ičem, da dobimo na ta način v obe društvi prav mnogo členov. Oba ^Sokola« sta tudi živela v najboljem sporazumu in sta imela vse vaje in veselice skupno.: Predsednik ga je vprašal, ako ve kaj a oboroženem banderiju, ki je, kakor poroča obtožnica, jezdil skozi Glino streljaie in vsklikaje proti Hrvatski. Obtož.: Nisem, bil navzoč, hočem pa le pripomniti, da je bil prireditelj tega nereda glavni agitator kandidata vlade bar. Raucha v Glini dr,-KostiČ. Na nadajna vprašanja predsednika je obtoženec rekel razburjen, da je vedno ljubil svojo domovino Hrvatsko in da označa vsakogar, ki ga imenuje »vele-izdajnika« kakor agenta provocateurja. Na vprašanje drž. pravdnika Accurti-ja je obtoženec pojasnil namen sokolskih društev. Bran. dr. Budisavljevič je konstatiral, da od 32 vasij, v katerih obstoji srbski »Sokoj« obstoja le v 12 tudi hrvatski »Sokol«. Torej vsebuje obtožnica neresnico, ki trdi, da so bili srbski »Sokoli« ustanovljen proti hrvatskim. Razun tega je predlagal, da se prečita ovadba obtoženca proti imenovanemu Dežeiču radi klevete, ki je obdožil obtoženca, da se je udeleževal tajnih sestankov. Sodni stol je na predlog državnega pravdnika skenil, da se ugodi predlogu braniteja Budisavlje-viča. Ob 12. uri je predsednik odredil odr; mor. V Mitrovici (Sremu) je aretiral preiskovalni-sodiiik Kosutič zdravnika dra. Miliša Mojiča, predsednika organizacija srbske samostalne stranke in mestnega živinozdravnika Pavla Radovanovi-ča. Oba pripadata k srbski samostalni stranki. — V Irigu je aretoval preiskovalni sodnik zdravnika dra. G r č i č a in posestnika Pavla S t o j. š i č a. Istotako so aretirali župnika Veljka L u k i č a v Bo-rovu, pri katerem so izvršili nenadno hišno preiskavo, ki je ostala brezvspešmi. Tudi ti trije pripadajo k srbski samostalni stranki. Vsi aretiranci so obdolženi vele-izdaje. Pri bolnikih na ledvicah in seču lahko „Kttfekc" kot živilo (zakuhan na vodi), prehrano z mlekom ne samo nadomesti dalj 6asa, "nego dela tudi, kuhan na mleku, mlečno dieto, za znosljivo in prijetno zdravljenje. Domače vesti. t Prelat dr. Josip Sabrijelčič. r — v Sredo zvečer okoli 8. ure je nehalo biti ;srce -blagega možu. Drugo jutro je vedelo žfc-cfelo mesto, da je preminul v duhovskem zavetišču aRudolfinub" monsignor dr, Josip G a b r i j e 1 e ifi,. bifinj prelat Njegove ~ Svetosti, častni kaaaeik, profesor bogoslovja', konsistorialni a?et»!k, bivši vodja centralnega semenišča v Gorici. ¦ • Pok. msgr; dr, Josip Gabrijelčič je bil rojen 30./I 1840. v P^eh, občina Anhovo, ! kot sin vrlih in premožnih štariSev. Kot se- ; demleten deček je prišel v šolo v Gorico Bil je izvanredno nadarjen in dokončal nor-malko in gimnazijo z odliko. Po dovrienih srednjih šolah in po zrelostnem izpitu, kojega je prestal z odliko, je stopil v tukajšnje semenišče: V magnika je bil posvečen 1. 1863. in po dovršenih teologičnih študijah je dobil mesto kaplana y Prvačini, kjer je služboval nekaj čez eno leto. Ker ga je takratni nadškof dr. Golmajer poznal kot nadarjenega duhovnika, ga je poslal v Avgustioej na Dunaj, kjer je ostal cela štiri leta. Potem ko je bil promoviran doktorjem teologije, se je vrnil v rojstne kraje in je pastiroval nekaj mesecev kot administrator v VolČah in potem kot kaplan v Rthembergu, dokler ni postal 1. 1871. spirimal v tukajšnjem centralnem semenišča in pozneje p.ofesor. Ko je bil pokojni Alojzij Zorn imenovan škofom, je postal on vodja semenišča in je služboval kot tak do 1. 1908., v katerem je moral vsled infamnih spletkarij in nepopisljivih krivic, ki so se mu delale od strani onih, kojim je bil on učitelj in prijatelj, odložiti vodstvo, dočim je ostal profesor do zadnjega hipa. Pokojnik je bil vsoskozi markantna oseba. Ostal je vedno zvest sin svojemu narodu, podpiral je vsa narodna in cerkvena podjetja in je bil mož kremenitega in blagega značaja. Njegova radodarnost je slovela po celi deželi. Ubogi in sirote so našli pri njem vsikdar zdatno podporo. Radi svojega odkritosrčnega mišljenja je užival v vseh krogih največje spoštovanje. In tega moža — uzor rodoljubja in značaja — so preganjali njegovi lastni učenci, mladi duhovniki, ter mu zagrenili na najhuji način njegove zadnje ure. O tem in o vzrokih takega nezaslišanega stopanja utegnemo Še kaj govoriti. Mons. dr. Gabrijevčič je posegal ob raznih prilikah prav živo tudi v naše politično življenje. Bil je posebno vnet pristaš pokojnega dr. Josipa Tonklija in od prvega početka nasproten politiki dr. Gregorčiča, katerega je obsojal in pobijal. — Ob razkolu 1. 1899. in dalje je znal prav ločiti verske koristi od politike in je dejal ob vsaki priliki, da je Gregorčič veri in cerkvi več škodoval nego vsi dosedanji »liberalci« na Slovenskem. Hotel je, naj se ne peha ljudij šiloma iz cerkve. Hiša božja bodi hiša molitve, ne politično shajališče.— Kako prav je imel, kažejo sadovi nesrečne klerikalne politike. — Zato mu ohranijo drag spomin tudi vsi napredni Slovenci, ki so pokojnika ves čas visoko spoštovali! Naj počiva v miru! Preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Pogreli preč. msg. Gabrijelčita je bil danes dopoldne ob 10*/,. Prepeljali so krsto v Stolno cerkev, od tam pa na Sveto goro, kjer bo počival po trudapolnem delu. Udeležba pri pogrebu je bila jako velika: obilo du-r hovnikov, višji razredi gimnazije in realke, Šolski dom, potem pa predstojniki .raznih uradov, župan Bombig, dvorni svetnik grof Attems, baron Winkler itd. Za krsto je stopal brat pokojnega, dvorni svetnik Miha G u-brijelčič, potem sorodniki in mnogo raznega občinstva. Predavanje. — Prihodnjo sredo, 31. marca bo predaval prof. Seidl »o r a s t-Hniskih svatbah«. Predavatelj si je izbral snov iz botanike, ki je izmed vseh prirodopisnifi strok širšim krogom najbolj prikupljiva, resnična »scientia amabilis« Je, kakor pravi star rek. Po tratah in rahlih gozdih je bližajoča se pomlad že zbudila nebroj zvončkov, trobentic idr. in ||jdno drevje se pripravlja, da se nakiti s ^vetjem. V nekolikih dneh nas bo pozdravljalo cvetje vserod po ravnini in po br-pfh. Budilo bo v nas radovedno vprašanje, Jkako sodi moderno znanstvo o namenu cvetja, o njegovem ustroju in o tajnostih Njegovega življenja. O teh zanimivih stvareh nas hoče poučiti predavatelj. Predavanje se bo vršilo kakor navadno v veliki dvorani hotela pri »Jelenu« \Qb 8. uri zvečer. A. Manuf akturna trgovina V-pojasnilo mu bodo služile velike podobe v barvah, prirejene posebej za ta namen. OtrOTl 21 nDIJlSkO kuhinja". — Slavna okrajna posojilnica v Kobarida je poslala vsled sklepa občnega zbora 100 K. — Slavno županstvo v Kanalu je poslalo letno podporo 10 K. — Vesela družba sklampinovtt v „groti" v Raštelu je zložila 3 K. -r Josip Euetja, višji, gozdni oskrbnik, je p i spe.ral -za marec 1 K, -—Ana Pavlin je poslala iz Potokov 6 60 kg slanine. — V nabiralniku Katarine Lasič v Kenčah je bilo 0*48 K. *- Na račun mesečnine je prišlo 27-40 K. — V veseli družbi v gostilni pri Skrtu \ i Sv. Luciji se je nabralo 7 K, PrOfflDCljž. — Za doktorico filozofije je bila promovirana na' dunajskem vseučilišču baronica Melita W i n k 1 e r, hčerka vpokoje-nega kranjskega dež. predsednika barona Andreja Win ki e rja, ki biva v Gorici. SIOI. lirtlG) iZ LjllbllatlS priredijo prihodnji mesec več predstav v ^Trgovskem Domu" v Gorici. Nastopijo 17. aprila. Dlllllonar Sel&t, ki je premeščen na Sed-mograško, se je poslovil od častniškega zbora ter svojih znancev in prijateljev v hotelu „Sudbahntt. Nagovor nanj je imel baron Albin Teufenbacb. Seibt jo povdarjal, da se mu je bila Gorica jako priljubila. Ko je odšel z južno železnico, se je poslovilo od njeg« in družine okoli 300 oseb. Okoli 60 buketov je dobila družina v slovo. Stilkllii&t f BdlllRlU. — Iz Boh. Biitrice: Sankališče je izborno. Snega je še 1 m. Sneg drži, da se hodi kakor po kopnem po njem. Povsod je sankališče. Pridite, sankači t SlotiMko delavsko ttitbino druSt prestojonasled-stva. O tem se poroča: '-V političnih krogih se afero kamorne-ga strežaja Kolakoviča, ki je do vedla po odpovedi prestolonaslednika in .njegove daj iinrle uro^atobt^^k^^ftr^^^yWw&:pres^ opisujejo nastopno: Dne 14; marca 1.1. se je prestolonaslednik da se je ustanovilo leta f907. v-Pi^rttor-ju društvo »Democrazia sociale italiana«, katero. pa=je imelo namen, širiti 'revolucionarne, republikanske in protivOjaške ideje. Po celem Primor[u. je bilo'razpis' teno društvo, posebno v Gorici, Trstu"" in Pulju. Razprava se bo vršila pred prihodnjo poroto v Rovinju. — Že iz tega se vidi, kako deluje irredenta v naših'•de-želali. - -.-.!.• Če bi bilo proti Slovanom zbranega kaj takega materijala, pa hi izšel z Dunaja ukaz za »veleizdajniški« proces!« t-(ilede Lahpv pa se take-le reči. navadno lepo potlačijo ali če se , že mora razpravljati javno o njih, se jim pa odvzame jedro, tako da sledi navadno le neznaten opomin ali majhna kazen. Afera z bom-. bami pred par leti je znana. ~- No, v naših deželah se sprejema hude irredentovce celo v c. "kr. službe. Možje, ki so tepli osla v Čedadu in Vidmu ob hudih protiavstrijs-kili demonstracijah, so sedaj c, kr. državni uradniki!' ,'' Požar I Mlinu. — Danes okoli 11, .ure dop. je zaCelo goreti v Mirmt v prostorih Ito9|io vdove Faganeli. zgorelo je vsa. senV) in drva, ki so bila v skladišču. Ogenj je udaril potem v zunanje prostore in prifteloja gor* ti tudi poslopje, ki služi zn stanovanje. — l)a se in razširil požar, se je zahvaliti v prvi vrsti domačinom, ki so z neustrtSeno uoeuio pomagali gasiti, Vsled pctfara je bilo pokvarjenega mnogo blaga tudi g. Lojtarju. — Goriški ognjegasci so prišli okoli Vit« Dotlej pa je bilo že večinoma ,w, pogastno. bkode je okoli 7000 K. U družlnd rez«ni!St9f. — Družino onih rezervatov, ki so bili sedaj poklicati aH so morali Obtatl pri vojakih, morejo dobiti podporo m ves fris, dokler ostane vzdržovatolj ].ii \ojukih, Za k družini spadajoče se smatra,*, ieno, otroke, stariše, starega oCeta in mater, itfstro in brate. Določeno je za dnu in osebo M vinarjev na dan; ako ne stanujejo v svoji hiši, stanarine 31% vinarja; za olrolte pod K leti, polovico. Obrniti, ae jer-e pifiaoo jirotajo na glavarstva, brez koleka, brez po-?tne znamke, samo označiti treba to: na te- | nmlju ^ 20. ods. 4. zakona z 13. juu. 1880 70. Podpore se plačuje 1; in 16. v mesecu. Totrebne družine naj se torej obrnejo do politične oblasti, da dobijo pripadajočo jim podporo. ČgkfttlivHskt laliiBdtt — »češko dež. pomožno društvo za jetične bolnike" name* Tava zgraditi I. češki sanntorij za pomilova-vaaja vredne jetične bolnike in v imenu Ceikoslovenske vzajemnosti društvo apelira na v^e zavedne Slovence, da s tem izkažejo svojo slovansko ljubezen do bratskega češkega naroda, ako bodo narofali in kupovali srečke po K 1. — Glavni dobitek je K 40.» »O«, ostali dobitki so v vrednosti 60.000 K. Izid srečkanja, ki se bo vršilo dM 2. grudna 11K9, se v časnikih pravočasno pašnimi. ,. . 'i ,. Narodu« trafikant©, trgovce in gosrfloi-tarjp, ki bi pri dobrem zaslužku hoteli prevzeti razpečavanje naših srečk, uljudno pro simo, naj nam naznanijo naslov: Jubilejna loterija, Piraga h Ferdinandova ul. št 339. UiOBlfa f Šluni. — V Kapucinski ulici št. 3. se je zvrnila 1 letna Amalija Zalatel f odsotnosti starišev v škaf vode. Mati jo je našla mrtva. I- OtSM nka si je zlomil 20 letni Henrik Kolenc z Lokev, desno nogo pa voznik .Franc" fregl iz Pddgore. Oba se zdravita v Gorici Pri usmiljenih bratih. Odprti Ukini. — Jutri popoludne bosta <%ti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V _ Jek dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v mu od 28. t. m. do 4. april* ti. Priporočamo našim rodbinam Zveza narodnih društev. . Mtik Z. H. D. g. dr. IgV .Jane 1» odločil svojo funkcijo z ozjro& na zapade na njegovo osebo v časopisu »Gorica«. Tajniške pole bo opravljal feot doslej urad Z. N. D. ' .Bralno In pinks drvštn f & Andražu bo ««elo jutri t. j. 28. t..m. v svojih društvenih Prostorih svoj redni letni občni zbor po oW c»jnem dnevnem redu. Začetek ob 3. uri Popoldne. Gjorgje radi neke nemarnosti svojega o-sebnega strežaja Kolakoviča. tako razsrdil, da ga je udaril po obrazu. Kolakovič, ki je imel kilo v dimljahVJe urno odšel'iz sobe, se je opotekal v predsobi, se zgrudil ter se pri tem poškodoval na ' želodcu. Pozneje so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga prihodnji dan operirali. Dva dni pozneje je na operaciji umri. — Pred smrtjo je Kolakovič podal izjavo, da se je dogodek vršil na gori opisani način. Med tem se pa zdi, da se je proti svojim prijateljem drugače izrazil, da je poškodbo dobil direktno od prestolonaslednika. Dne 20. marca je' list »Žvoho« ki je, odkar je začel izhajati, ponovno zelo hudo napadal prestolonaslednika, priobčil opis dogodka. V tem opisu se prestolonaslednika Ojorgja imenuje kakor morilca Kolakoviča in se istočasno zahteva, da se ga internira oziroma zapre. Okolnost, da se ni od mero-dajne strani na nikak način reagiralo proti tem težkim obdolžitvam, je imela za posledico, da so tudi drugi srbski listi zahtevali, da se slučaj takoj pojasni. Ko pa niso tudi na to zahtevo javnosti bila izdana nikaka oficijelna poročila o prvem stanju stvari, je prestolonaslednik, ki se je — kakor se govori v njegovi okolici — odkar ga je list »Zvono« obdolžil, ¦ nahajal v stanju duševne razburjenosti, poslal mi-nisterskemu predsedniku Novakoviču pismo, "v katerdm pravi, da hoče s svojo odpovedjo na pravice do prestola podati možnost, da se uvede proti njemu sodna preiskava, kakor je zahteva list »Zvono«. Prestolonaslednik Ojorgje, kateremu' celo njegovi nasprotniki i«, odrekajo velike resnicoljubnosti, je najodločneje zatrjeval, da je obdolžitev, naperjena proti nJemu od lista »Zvono«, nizka kleveta. — V okolici prestolonaslednika zatrjujejo, da umetno napihnjeno afero'Kolakovič izkoriščajo njegovi nasprotniki v politično spletka-renje. Odpoved prestolonaslednika je napravila seveda razburjenje in zmešnjavo po Srbiji, sovražniki Srbije, pa so dobili priložnost, da zopet udrihajo po njej. Gjorgje je bil za vojno z Avstrijo, zatorej je njegov korak še toliko boj uvaževan na vse strani, dočim se sodi, da kralj Peter in srbska vlada sta za povsem mirno rešitev spora. — Položaj bi se bil toraj zboijšal, nevarnost za vojno bi bila manjša, ne more pa se reči še, da bi bilo zagotovo, da ne pride do vojne.-~ Francoski listi sodijo, da ker je Rusija pripoznala aneksijo Bosne in Hercegovine, je vojna naravnost odstranjena. Potrdila vesti, da so vele-viasti priznale aneksijo Bosne in Hercegovine* so uničila v Belemaradu najbolje nade. O odpovedi prestolonaslednika Gjorgje se poroča, da bi ne bila res kriva afera s služabnikom, ampak da je bil Ojorgje ves iz sebe, ko je čul, da je Rusija priznala aneksijo Bosne ter bi bila tako zapustila Srbijo, češ da je Srbiia- izročena tako: Avstriji na. milost in' nemilost. — 'Kralj odpovedi ' Gjorgjeve- ne sprejme. Mlajši brat prigovarja Ojorgja, naj u-makne odpoved. Najnovejša poročila trde, da je Gjorgje povsem nedolžen na smrti Kolakoviča. To je razvidno tudi iz izjave, katero je podpisal Kolakovič v bolnišnici. Kolakovič je res padel ter ponesrečil, ke.r je imel kilo, še toliko nevarneje, ali Gjorgje mu ni kriv nič pri tem. — Avstr. poslanik For-gačh je imefe zurn srbskim, ministrom^i-lovanovičentkonferenco 2 ^uri. — Avstrija izroči zadnjo noto Srbiji v najkrajšem času. j-, d^^so stvar izroči vproraŠunskemtf ofl-seku,'; Posl. Oessman je povdarjal, da je mnogo važneje in pomembneje kakor ju-ridičho in-ustavnopravna stran, vprašanje, ee ;je- odredba finančnega ministra dobra, akose je varovalo državno korist. Govornik; je pokazal na izredno težke posledice, ki bi-jih imela emisija rent za srednji stan, kmečki stan intdržayni kredit. Unanji položaj opravičuje postopanje zbornice. Go-v vornik je najostreje kritikoval vedenje so-cijalnih ^demokratov in -poživljal, meščanske stranke na slogo v svrho, da se prepreči- škodljiv upliv socijalne demokracije. Zbornica 4e na to odklonila nujni predlog Kramatev, Za nujnost je glasovalo 191, proti nujnosti 236 poslancev. Zbornica je potem v specijalni debati razpravljala zakon o živinskih boleznih. — Koncem seje je posL Choc uložil interpelacijo glede govorice; češ, da se je nem. cesar v mi-nolenv tednu baje mudil na Dunaju. J Soc. demokratje so vložili včeraj nujni predlog, naj vlada uporabi ves svoj vpljv,i''da se ohrani mir. Zbornica je nadaljevala razpravo o živinskih boleznih, nato je pričela razpravo o pobblastilnem zakonu. Trgovinski minister je svaril pred bojem med' agrarizmom in industriaiiz-mofn. Zbornica je izvolila odsek 26 članov za razdolžitev zemljišč. — Minister* s ki predsednik je izjavil, da st^ri avstrijska vlada vse mo-ž n b, »d a s e o h r a n i m i r n a B al k a-nu.;-*- , Ebenhoch je v imenu vse zbornice izrekel željo za ohranitev miru ter predlagal naj zbornica izreče svoje simpatije vojakom v obmejni službi. Sprejeto. Zbornica je nastopila velikonočne počitnice. Deželnozborske volitve na Koroškem. — Slov. kandidat v splošni kuriji Grafen-auer je dobil 5099 glasov, nemški nciomt-lec Metnitz 4919,-socijalist Lukas 2676. Torej ožja volitev med prvima -dvema. Socialisti bodo glasovali proti Grafen-auerju za Metnitza. Razne vesti. ) j Iz strahu osiveli. — Zgodovina pozna mnogo slučajev, v katerih so raznim ose-.bairt osiveli iz strahu, aH iz kakega druge- ga " vzrofea«.fasl&Tn sicer\hipoma. Marfjar v Antonietta, francoska kraljica, je osivela v noči po naznanilu, da je obsojena na smrt. r.. Jahn je osivel v starosti :28 Tet, ko je zvedel, da je izgubljena vojna pri Jeni. Dr. Merem v Kolinu je osivel pri 17 letu iz ža- ' losti ob izgubi svoje matere. Franc Gon-zaga, mladi nečak .vojvode Mantuanske-ga je osivel v eni noči, ker je bil po krivici obdolžen zločina in vržen v ječo. Iz jednega debla zgradili cerkev. — V Santa Rosa v Kaliforniji so zgradili cerkev iz jednega samega debla. Cerkev je dolga; 27 m; Široka :3 m; zgradili so poleg še 2 kapelici. ;Prostora je za 600 oseb.-Drevo je bilo staro 2000,let. Pred tržaško poroto so bili obsojeni, vsak na 4 leta ječe, 19 letni, Jo. Ravbar, 2,5 Jetni Fr. Pipan in 22 letni Al, Obersnel, izTomaja. Obtoženi so bili roparskega! napada na 45 letnega Jos. Stoka pri Du-tovljah. .. :, Porotna razpravs v TrMo so vršijo proti Slovencem-Se. vedno v m ]aSkem jezik'!, porotniki 90 Lahi, sodniki Lahi. Kdaj nehajo , take v nebo vpijoče -raamere? ..' . V ldri|l so pri občinski volitvl 136. t. m. zmagali naprednjaki. Moderni selitev narodov. - Jedna največjih selitev, kar jih pozna zgodovina, ee vrSl sedaj, Hftzni narodi velike Husije se selijo v Sibirijo. Lansko leto se je naselilo, tam 500.000 ljudij. Leta 1906. se je preselilo komaj 60.000 oseb, drugo leto pa že okoli 400.000. Vzroftili so to selitev rttBkl vojaki, ki so se bojevali proti Japoncem. Ko so se vrnili domov, so raznesli vest, da je Sibirija lepa plodovita dežela, na kar je začelo veliko izseljevanje v njo. Akad. društvo »Iliriji« i Prag) si je izvolilo na svojem prvem občnem zboru, dne 17. III., 1009., za letni tečaj sledeči odbor; Predsednik: pravnik Milko HraSovec, podpredsednik: S ravnik Joža Vidmar, tajnik: pravnik Fr. tostanjevec, blagajnik: pravnik vekoslav VI-senjak, knjižničar: pravnik Karol Ivano, gospodar: pravnik Ivan Volčič, arhivar s pravnik Josip Kavčič, odb. namestnika: pravnik Milan Makar in tehn. Milko Sila; preglednika: tehn. Viljem Kukec In tehn. Drago Justin. 25 letnici »Slov. dni. povikioi društva nSla-VIO" 1 LJubljani se bo praznovala v dneh 27., 28. in 29. junija. Pričakuje se obile udeležbe slov. pevskih drufitev iz veeh slovenskih pokrajip,,, ... , », • •• • Politični pregled. Poslanska zbornica je nadaljevala z razpravo Kramarovega nujnega predloga glede emisije zakladnic. Posl. Lecher je izjavil, da je postopanje vlade ustavno. Pbt, ki jo je pokazal posl. Kramar, to je pot nujnega predloga, pa ni pripravna, da prinese 'primeren lek. Mnogo važneje je, Nova trgovina! s špecerijskim, kolonij alnim blagom, jestvinami in vsemi = časovnimi potrebščinami s v Gorici na Korsu Jos. Dcrdi štu. 32 (u MSI »Centralne posojiliilce4*) Jirta A. & F. 12 f slavnemu občinstvu v mestu in. na' deželi siojo rito zalogo labirint M, riža, olja, Morja, *i literjev a mote 2 Peter MajdlČ-evega mlina.v,;Celja, ki je priznano najboljša. Kupujte Samo tam! Vedno sveže blago.inza vsakogar. Najskrajnejše cene.; Kdor enkrat kupi, ostane' j$^.<> tudi zanaprej, kalen odjemalec. ' • Prepričajte Se in pridite v trgovino,, ker nam je.vsakdo , najbolje došel in se jednako dobro postreže defeta-mkkakor meščanu.; Naše geslo je i Nuditi slavnemu občin^tvttv za nizko ceno, -dobro in sveže blago! , ' " rv;/Iv - * i- Z'začetkom prihodnjega meseca posebno -u^udn o "vabimo p. ,n. meščanstvo na prav mnogobrojni cejnj. obisk ter bilježiva z naj odličnejšim¦¦¦ spoštovanjem' •' ,—-*"• i • ,...., |A. & F. Andervvald. Mali oglasi Najmanjša pristojbina stane 601 vin. Akoje oglas obsežnejši se raftnna za vsako besedo 3 vin. HaipripravneJIe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSlh trgovcev in obrtnikovjv Goriof, katerih na delell (in celo v mestti) nihče ne; pozna, ker nikjer ne inserluajo. Skoda nS majhna. Vijolic parfum ¦gjS&gSJESSS! poskus nakloni stalnega odjemalca. Steklenica K 6'- več Poštni stroški 90 vin. Pri naročUu 3 steklenic poštnine jorosto. Naslov:. Maatz, Dunaj IX. Alserstr. B/fič. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob priliki izgube svojega sina r^ado^ana se zahvaljuje tem potom pre&. duhovščini iz Šempasa in Oseka, svojim sorodnikom, stanovskim kolegom in občinstvu, katero je v volikem Številu spremljalo mojega sina na njegovi zadnji zemeljski poti. V- ŠEMPASU, dne 25. marca 1909. Hrane Križman. Alojs Zmitko, velika izdelovainica godsl v Louneh na Češkem . priporoča svoja dobro znan« pitala na sap, ki so najtofineje izdelana in cisto uglašena. Izključno lastni izdeleK — Popravlja vsa godala na lok in sapo. — Ceniki in priračoni brezplačno. Goslarski atelje. Postrežba uzorna. *********#****## POZOR! Edini specijalist optit 3. Primožič-Gorica no Komu št. 13. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga= = oljkinega olja prve vrste ajbiSjiil tvrdk iz Utre, Oalmacijt lilfette, Bari in lice b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112, 120, *28, 1-36, H4, 1*60, 1*80, 2'-, 2 40, za lnči po 72 ?in. --------Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ae pugfia kupcu do popolne vporabe o^ja; po Tporabi se spet. zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očal- bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in no zmernih cenah. Cena blaga Konkurenčna. : Na željo se pošilja blago tudi na dom. \ Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. * mila in sveč. Veliko denarja prihranite, ako naročite s lik no naravnost iz tovarne. Po zelo nizkih cenah razprodaja strogo poštena tvrdka Ctzler & Dostal trgovina z avstrijskim suknom Brno, Schwedengasse 5II. Uzorci na zahtevo poštnine prosto. Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjamo, da smo Odslovili iz službe Milana Fiegelj. On nima več pravice sklepati za nas pogodb ali pobirati denar. Vsa plačila njemu dana,. so neveljavna. I. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi v EradGu. POTNIKE, ~^ ki so dobro uvedeni v hotelih, restavracijah, kavarnah in trafikah, sprejme proti visoki proviziji tovarna za reklamne predmete. •*-Specijaliteta: čipke in servijete iz papirja. Ponudbe z referencami naj se pošlje na: B. Altschul, Praga Tischlergasse 20. Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da premestim svojo mesarsko obrt iz it 3 v it. 7 viiti ulici sv. Ivana v popolnoma nove moderne prostore, kjer mi bo mogoče še lažje in boljše postreči vsakogar, nego v sedanjih. Priporočam se za nadaljno blaga hotno naklonjenost udani (Idoli Urbančič, mesar. Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem: naznaniti, da se to« pravo plzenslo piTO "prazdroj« v Gorici v" hoteljskih restavracijah, in sicer: v hotela.....»Pri polti« » * ......»Union« * > . . "Pri zlatem Jelena« » ».-.... »Tri krone« ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih po 100, 50 in 25 litrov. Priporofiam se z odličnim, spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatclj za fioriško-GradiŠCansko v Gorici, tek. Josipa Verdi 26./28. N. B. Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem jelenu* prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »Dijaško kuhinjo«. Pijanosti ni več §ra$bei>o podjetje Znidarčič & Stepaiičič GORICA Tržaška ulica štv. 29: se priporoča si. občinstvu in drugim korpo^ racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. . Prevzema nadzorstvo in izdelovanje na-" fcrtov ter statičnih računov. - - Za obila naročila se toplo priporočata "' Znidarčič S Stepaiičič, Vzorec tega iudeinega izdelka „C0Z4" se polije brezplačno. More so dati v kavi, v mleka, v pivu, v vinu ali v jedilih no da bi pivec to zapazil. PraSek „C0fcA" ufimkuje čudovito tako, da so pivcu pristudi alkohol in vso alkoholne in močne pijačo. Ta prašek dolu j o tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati Iona, sestra ali bel dotiCnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzroBilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil Čvrste, močno in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je Že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podatjSal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta Čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemškem jezik... Zajamčeno.je, da je prašek popolnoma neškodljiv COZfl IS Lit UtC iondonluscLguJa} Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto Gostilna pri pošti v Bovcu odda se u najem s I. majem ali junijem. $ačuna se le na iztirjene krčmarje. Podrobnosti se poizvedo pri L e.o g.o 1 d u J o n k o " istotam. Slučajnostna prodaja, 40 m ostankov cefira, foarhanta, Hanele, ofcsfbrdu, platna in kan a lasa, prav obar vn i I.ve Jak osti za K 15*50 ii.tfe „ „ „ 14-50 po povzetju. Del ostankov O—14 in, katere je mogoče vse dobro porabiti. | Prosim poskusite pri tkalcu platen Pick, Krono, n. M. 5echy. Varstvena znamka: „Jldro" iiniment. Gapiici comp. iy-,, Nadomestek >• j«*l»| Anker-Pain-Expeller ,. povsod prlpojsnano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin.. K 1*40 in 2-~ se dobi,po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v akacijah z našo varstveno znamko „g|-droa" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA k ..zlatem leva" v ftagl Eliaabethgasse Štev. 5 nora. Dn.rno raipoItljiBj.. Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi priporoča pšenično moko Vlastelinski valjčni mlin v Nuštru (SLAVONIJA), katera prekaša v donašanju in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico iti okolico Josip marin olja, Cene zmerne. POZORI 4 pare Genijev na trate za kron 7—. KonkurenCni kartel raso centrale se je odJoSil, da ponudi svoje blago" le zasebnikov v nekaterih pokrajinah. Pooblascert sem torej pfr= slati vsakomur na zahtevo po povzetju 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev na traka za samo S 7*— vse Skopaj. Čevlji so iz močnega črnega ali rujavega usnja, elegantni z močnimi usmatimi podplati. — Neugajajoče se zamenja ah,pa se vrne denar. IL 6ELB, Krakau 17. Miren pri Gorici zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga. Sleckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo.