Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Liborta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Voštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna štev. 50 lir N A R O Č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 ■ Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 677 TRST, ČETRTEK 4. JANUARJA 1968, GORICA LET. XVII. Ni druge izbire Leto 1967 se je v političnem življenju na Tržaškem zaključilo v znamenju precej hude politične krize, katere najbolj otipljiv znak je dejstvo, da je moral proračun tržaške občine, ki je že tako bil predložen občinskemu svetu z veliko zamudo, odobriti poseben komisar, katerega je imenoval deželni nadzorni odbor, to je tisti organ, ki je v novi deželni stvarnosti nadomestil nekdanje prefek-turne organe. Proračun ni bil, kot znano, odobren, ker je predstavnik Slov. skupnosti v občinskem svetu odrekel zunanjo' podporo sredinsko-levemu odboru, s čimer je tudi dokazal, da je zanj konec sporazuma med Slov. skupnostjo in strankama leve sredine (Kršč. demokracijo in Združeno socialistično stranko), ki je predstavljal do pred kratkim politično in upravno osnovo sedanjega občinskega odbora in vladajoče večine v mestnem svetu. Na tem mestu nas toliko ne zanimajo upravne posledice, ki izhajajo iz novega položaja, temveč nas zanimajo predvsem politične posledice, ki utegnejo nastati v tržaškem političnem živhenju, če bo Slov. skupnost po svojem predstavniku v mestnem svetu ostala v opoziciji do občinskega odbora m s tem v opoziciji do celotne sredinsko-leve politike. Nimamo razlogov, da bi dvomili, da so argumenti, s katerimi je vodstvo Slov. skupnosti utemeljilo svoj zadnji korak, vredni vsega^ upoš‘evan:a in tudi potrebni globlje po iticne analize, kajti prav dobro se zavejmo, s kolikšnimi težavami je posejana skupna politična pot takšne koalicije, kakrš-na je, oziroma je bila koalicija med strankama leve sredine in Slov. skupnostjo. Prav i®na in morda še globlja ter vsestranska P° itična analiza pa je po našem mnenju potj-ebna in nujna, preden se slovenska po-ltlcna organizacija odloči za novo politič-no smer, za novo obliko političnega boja in angažiranja. Alternativa dosedanjemu sodelovanju s sIrankama leve sredine bi namreč bila — Vsai teoretično — za Slov. skupnost samo vec ali manj tesna povezava s skrajno levico smo- da ie to teoretična hipoteza, ki se ne more uresničiti, če ne zaradi drugega, zato, ker bi to neizbežno povzročilo globok razkol v Slov. skupnosti sami in naposled nlen postopen, a gotov razkroj. Če ta alternativa tudi zaradi drugih razlogov m stvarna, ni uresničljiva in če noče Slov._ skupnost obviseti nekie v zraku ter s 'i[fOVIt| vso svoi° politično akcijo, mo srnr l •POnOVn° zasesti tisti Pol'tični pro-u- k 1 im6- zani° najbolj naraven in ki je težavam S ^ .nidez cel° nepremostljivim dvoma • 7a,b0,i učinkovit ln nobenega storT idJi' a-S° mfe tega Pečnega p^o dejno in praktično začrtane z vsemi (Nadaljevanje na 4. strani) l i um ieto Ko skušamo kroničarji podati pregled najvažnejših dogodkov v letu, ki je prav kar zatonilo v preteklost, smo vedno v zadregi : kateri so bili zares najvažnejši dogodki? Ali vojni spopadi, ali mirovni sporazumi, ali velike katastrofe ali novi izumi? Tisto, kar se nam je v tistem hipu zazdelo zelo važen dogodek, ker je imel svetoven odmev, se lahko izkaže že čez malo časa kot pljusk v vodo: nekaj krogov na vodi in potem — nič. Tisto pa, kar morda v prvem hipu ni vzbudilo posebne pozornosti ali je šlo celo skoro neopazno mimo — toliko, da so svetovne agencije 'z kroni-čarske vestnosti zabeležile dogodek — se lahko izkaže čez čas kot eden tistih sunkov, ki odločilno poženejo naprej svetovno zgodovino in usodno vplivajo na usodo narodov in morda tudi vsega človeštva. ZASKRBLJENOST PAPEŽA PAVLA VI. Če se ozremo na preteklo leto, ni težko izluščiti dogodkov ali dogajanja, ki je polnilo prve strani dnevnikov in dajalo glavne novice radijskim poročilom. Na prvem mestu moramo pri tem vsekakor omeniti vojno v Vietnamu, ki je bila preteklo leto še bolj kot kdaj poprej tisto osrednje dogajanje, ki je najbolj razburjalo svetovno javno mnenje in polnilo časopisje, če smo ob koncu leta 1966 upali, da bo prineslo leto 1967 mir v Vietnamu, moramo zdaj priznati, da smo se močno zmotili, kajti vojna vihra se je v preteklem letu v vietnamskih džunglah in visokih planotah le še bolj razdivjala in vedno bolj grozi, da zaneti požar v vsej južnovzhodni Aziji in morda po vsem svetu. Ta možnost je tista, ki tako hudo skrbi papeža Pavla VI.; njegovo božično poslanico in tudi njegove novoletne izjave preveva samo ta skrb in hkrati bolečina nad trpljenjem vietnamskega ljudstva. Iz te skrbi so se rodile njegove diplomatske pobude, zlasti tista v zadnjem času, da bi pripravil nasprotni stranki v Vietnamu za konferenčno mizo. Toda tudi te pobude do-zdaj niso rodile uspeha in ga po vsej verjetnosti tudi ne bodo, kajti obe strani sta se preveč zagrizli v vojno, da bi mogli odnehati, ne da bi odločilno zmagali ali bili odločilno poraženi. MIR, A PRAVIČEN Vprašanje pa je, če je možna na eni strani taka odločilna zmaga, na drugi pa tak odločilen poraz. Vse kaže, da ne, in da v Vietnamu ni druge poti do miru, kakor preko pametnega premisleka in kompromisa, o katerem pa nobena stran noče slišati. Upati je le, da ne pride do razširjenja vojne, na kar pa dajejo sklepati zadnji čas tudi zapletljaji okrog Kambodže. V juniju je šestdnevna vojna med Izraelom in arabskimi državami vznemirila svet in ga tudi začudila s svojim hitrim koncem, saj je spet zmagal mali David proti kolosu Goliatu, ki se je zdel prej tako gotov zmage. Vojne je konec, spor pa se vleče naprej in mu ni videti konca, vendar za zdaj ni nevarnosti, da bi postal spet vroč, ker si Arabci ne morejo privoščiti nove vojne, kljub temu, da groze z njo; Izrael pa nima razloga, da bi pogoltnil še več arabskega ozemlja in prebivavstva, ker ju ima že zdaj preveč. Pač pa se vlečeta naprej vojna med Biafro in osrednjo nigerijsko vlado — največ zato, ker so se vmešali Sovjeti in beli najemniki ter podprli osrednjo vlado — in spor zaradi Cipra, pa tudi vojna v Jemenu. To so žarišča vojne, iz katerih bi se utegnil razširiti vojni požar na obsežna področja ali celo po celih kontinentih in po vsem svetu. Vendar je upati, da tudi v letu 1968 do tega ne bo prišlo. Zaman pa je poudarjati potrebo po miru, če narodi in državniki niso pripravljeni, da pravično ali vsaj v duhu poštenega kompromisa rešijo svoje spore. Zato je treba v želji po miru poudarjati predvsem nujnost pravičnosti in miroljubnosti, kajti mir brez pravičnosti je lahko za šibkejšega in podjarmljenega neznosno suženjstvo in izkoriščanje, za močnejšega pa varno izvajanje nasilja in krivice. V takem položaju si želi miru samo nasilnik in izkoriščevavec. USPEHI ZNANOSTI IN TEHNIKE Med ostalimi važnimi dogodki preteklega leta bi morali našteti glavne dosežke znanosti in tehnike, kajti svet je danes v obdobju ene same resnične in velikanske revolucije — revolucije, ki jo izvajata znanost in tehnika. To dvoje ustvarja čisto nove življenjske pogoje ter vedno bolj pospešuje ritem razvoja po vsem svetu, tako da pušča za seboj kot preživele ne le razne mode, ampak tudi ideologije in sisteme, ki so se zdeli še včeraj revolucionarni in najnovejši. Toda če bi se lotili tega naštevanja, bi se takoj znašli v hudi zadregi: kaj je bilo dejansko najvažnejše? Ali lanski poleti v vesolistvo z raziskovanjem Lune in planetov? Ali novi uspehi medicine, kot presaditvi srca, ki ju je opravil dr. Barnard? Ali kakšno odkritje, ki je ta hip še neznano, a bo v prihodnjih letih ali desetletjih še vse bolj odločilno pospešilo svetovni razvoj na tem ali onem področju ali na vseh? Da pa tudi pri najčudovitejših uspehih v tehniki človek ne sme pozabiti, da je samo človek, dokazujejo tragič- (Nadaljevanje na 7. strani) Zamenjava veleposlanika ZDA v Italiji RADIO TRST A m NEDELJA, 7. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Ro-Janu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Poslednji Mohikanec«. Napisal James Fe ni moro Cooper, prevedel in dramatiziral Dušan Pcrtot. Prvi del: »Izdaja in bog na otok«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.. .; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Pretkanec se ženi«. Veseloigra v treh dejanjih, napisal Francesco Augu-sto Bon, prevedla Marija Kacin. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Adrijan Rusija; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore: Poklici: »Pr’ kolarju«, pripravila Lelja Rehar; 22.10 Sodobna glasba. • PONEDELJEK, 8. januarja, cb: 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednje šole)) 19.30 Kako in zakaj — vprašanja in odgovori s področja znanosti; 20.50 Pripovedniki naše dežele: Oliviero Honore Bianchi: »Hleb kruha«, prevedla Lelja Rehar; 22.30 Slovenski solisti. Baritonist Marcel Ostaševski ,pri klavirju Zdenka Lukec. Samospevi Danila Švara in Pavla Šivica. o TOREK, 9. januarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: Poklici: »Pr’ kolarju«, pripravila Lelia Rehar; 17.20 Slovenščina za Slovence; 17.40 Danilo Sedmak: »Osebnost«; 17.50 Komorni moški zbor iz Celja; 18.30 Koncertisti naše dežele. Violinist Rok Klopčič, flavtist Miloš Pahor in Bernarda Slama-Pahor solistka na spineto. Carl Philip Emanuel Bach: Trio v b duru; 19.10 Plošče za vas, uuiz oddaja; 20.35 Richard Wagner: »Vile«, romantična opera v treh dejanjih. . SREDA, 10. januarja, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Filip Terčelj«; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Odvetnik za vsakogar; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Zborovske skladbe Rada Simonitija; 18.30 Spomin na Victorja De Sabata; 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.25) Za vašo knjižno polico. , ČETRTEK, 11. januarja, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.20 Marija Kacin: »Znanstvena proza v pozni renesansi«; 18.00 Zbor »Dino Salvador« iz Ronk; 18.30 Sobotni italijanski skladatelji: 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 20.35 »Še dve uri življenja«. Radijska drama, napisal Roberto Cortese, prevedel Maks šah. Igra R.O., režira Stana Kopitar; 22.30 Skladbe davnih dob. « PETEK, 12. januarja, ob: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Zbor »Srečko Kosovel« iz Ronk pod vodstvom Pavline Ko. melove; 19.10 Novele XX. stoletja: Ksaver Meško: »Bolnik«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe. ( . SOBOTA, 13. januarja, ob: 12.00 Iz starih časov, pripravlja Lojze Tul; 13.30 Semenj plošče; 15.C0 Glasbena oddaja za mladino: 16.00 Avlorado — oddaja za avtomobiliste; 16.10 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Deseta oddaja; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 Obletnica meseca: »Škof Friderik Irenej Baraga, apostol Indijancev, ob stoletnici smrti« (Rafko Vodeb); 18.30 Veliki mojstri jazza: Pete Rugolo; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Operetne melodije; 20.50 Tri in ena — sobotni variete; 21.20 Vabilo na ples; 22.40 Za prijeten konec tedna. 7. januarja, nedelja: Zdravko, Lucijan 8. januarja, ponedeljek: Maks, Severin 9. januarja, torek: Julijan’ Lija 10. januarja, sreda: Gregor, Pavel, 11. januarja, četrtek: Pavlin, Božidar 12. januarja, petek: Tatjana, Ernest 13. januarja, sobota: Veronika, Vera Na novega leta dan je nenadno prispela iz Washingtona novica, da je imenoval predsednik Johnson novega veleposlanika ZDA v Italiji, v osebi Gardnerja Ackleya. Zamenjal bo dosedanjega veleposlanika Fre-dericka Reinhardta. Zamenjava veleposlanika je popolnoma presenetila vladne kroge v Rimu. Še dan prej je Reinhardt obiskal na zunanjem ministrstvu ministra Fan-fanija in mu izročil Johnsonovo pismo za ministrskega predsednika Mora. Vendar je bilo že prej znano, da Johnson ni popolnoma zadovoljen z Reinhardtom, ker je bil preveč »kennedyevsko« u-smerjen. V sredinsko-levih krogih v Rimu je užival ugled in naklonjenost. V Rimu je bil osem let, kar je veliko, in ni izključeno, da je tudi to vzrok zamenjave. O novem veleposlaniku Gardnerju Ackle-yu je znano samo to, da je gospodarski teoretik in eden glavnih Johnsonovih sveto-vavcev v gospodarskih zadevah. Napisal je tudi knjigo »Macroeconomic Theory«, ki je izšla 1. 1961. Tudi pod Kennedyem je bil v predsednikovem gospodarskem svetu. Po poklicu je univerzitetni profesor. —0— BROVVNOV OBISK V RIMU Tik pred novim letom je prišel na dvodnevni obisk v Rim britanski zunanji minister Brown. Do tega obiska je prišlo precej na hitro, ker ni bil v načrtu. Sklenjen je bil v 48 urah. Namen obiska je bil vskla-diti britansko in italijansko diplomatsko akcijo glede na dejstvo, da je De Gaulle spet preprečil pristop Velike Britanije k Skupnemu evropskemu trgu. Brown je imel v Rimu razgovore s Fan-fanijem, da bi se dogovorila, »glede na stri-njajoča se mnenja, o bodočih možnostih v zvezi z britansko prošnjo za pristop k Skupnemu evropskemu trgu, potem ko je Francija pred kratkim v Bruslju ponovno izjavila »ne«. Oba ministra nameravata razviti akcijo, da bi obnovili v okrilju Evropske skupnosti razpravo o sprejetju britanske prošnje. Vendar se zdi, da bo Velika Britanija počakala s svojim novim korakom za pristop, dokler ne bo De Gaulle Kot piše v »Delu« France Avčin, ugledni slovens‘ki gospodarski strokovnjak, je plačala Slovenija 1. 1966 (in enako lani) iz pristojbin za promet na svojih cestah v blagajno federacije dvajset milijard dinarjev, za svoje ceste pa je dobila nazaj samo eno milijardo. »Ce sploh katera (jugoslovanska) republika potrebuje res sodobno moderno cestno omrežje, ga potrebuje Slovenija,« piše France Avčin v svojem pismu uredništvu. »Skozi Slovenijo prihaja v državo vsaj devet desetin mednarodnega prometa iz držav s trdno valuto. Vrata na Zahod, Slovenija. morajo postati vabljiva predvsem za moderne motorizirane nomade. Višja cena goriva (bencina) pa bo seveda turistični adut manj, čeprav bo tržaškim prodajav-cem bencina ob njej nekoliko odleglo. Sedanji vstop v državo čez Planico in Podkoren do Žirovnice je pravi prometni kriminal ...«. »Daljnovidni sosedje Slovenijo prizadev- tako ali drugače izpustil iz rok krmila francoske politike. Na krmilu pa lahko ostane kvečjemu še nekaj let, glede na svojo starost. PODRAŽITEV POTNIH LISTOV V JUGOSLAVIJI Tik pred Novim letom je zvezna vlada močno dvignila pristojbino za potne liste v Jugoslaviji. Odslej bo stal potni list 200 novih dinarjev (20.000 starih ali 10.000 lir). Skupaj z nekaj drugimi pristojbinami bo nanesla cena celo nad 25.000 starih din. Doslej je stal potni list 50 novih din. Podražitvi se je uprla skupina slovenskih in drugih poslancev — predlog proti podražitvi je postavil slovenski poslanec Franc Šetinc — a vlada, ki jo je zastopal Janko Smole, je dala vedeti, da hočejo s podražitvijo zavreli odtok valute in špekulacije. Toda nasprotniki podražitvi so na-glašali, da se prekupčevavci take podražitve ne boje, pač pa bo prizadela poštene državljane — tudi tiste, ki morajo zaradi dela v tujino — in med njimi najbolj Slovenijo kot obmejno deželo, kjer ima skoro vsak prebivavec potni list. Vendar niso u-speli. Še naprej pa teče pogajanje med Slovenijo in Hrvatsko ter zvezno vlado o takoimenovanem »limitu«, da bi namreč lahko razpolagali še z enim odstotkom svojega narodnega dohodka, za ozdravljenje nekaterih hud,ih socialnih in kulturnih problemov v teh dveh republikah. BORMAN V DŽUNGLI? Po trditvi nekeda bivšega SS-ovca živi bivši Hitlerjev pomočnik Martin Hermann v neki pragozdni koloniji v brazilski džungli v porečju reke Amazonke, 24 km od meje s Paragvayem. V naselbini je baje še 60 Nemcev in Poljakov. Bormann ima baje obraz spačen od ponesrečene plastične operacije in tudi raka na želodcu. SARAGATOVA NOVOLETNA POSLANICA Predsednik Saragat je naslovil za novo leto poslanico na državo, v kateri je voščil vsem državljanom srečno novo leto in naglasil ugoden gospodarski razmah, v katerem se trenutno nahaja Italija. no obkrožajo s severa in zahoda z modernim hitrim cestnim omrežjem, priključenim skozi nove alpske predore, že zgrajene in tiste, ki jih bodo izkopali, na petični' zahodni svet. S tem kanijo čimbolj izolirati celo Jugoslavijo od mednarodnega turizma ...«. Avčin misli, da vse kaže, da si bo morala Slovenija iz lastnih sredstev (in s posojilom v tujini) zgraditi »prepotrebno cestno magistralo Gorica - Ljubljana - Maribor«, ker ne bo dobila zveznega prispevka zanjo, kot ga ni dobila za železnico v Koper, ki pa služi celi državi. Avčinovo pismo je vzbudilo precejšnjo pozornost v slovenski javnosti. V njem se zavzema tudi za »principe resnične reforme in dejansko samoupravljanje tudi v republiškem merilu«. Izdajatelj: Engclbert Besednjak * Glavni urednik: Engelbert Besednjak « Odgovorni urednik: Drago Lcgiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 P^r*f'lpnr (MutaniG&llbkilt cchf i» TEDENSKI KOLEDARČEK J 'oJhneriiani srečni? Vila d ega tižaekega geofizika dr. Karla Bajca, ki se je pred kratkim vrnil z enoletnega bivanja v Združenih državah, smo naprosili za razgovor o njegovih vt sili o anrrlškem ži jen u. Glede na to, da ste se pred kratkim vrnili z enoletnega bivanja v Združenih državah, bi nam lahko povedali kaj o dejanskem razpoloženju ameriškega prebivavstva do vojne v Vietnamuv Razpoloženje je v glavnem - nerazpolože-nje. Skoraj vsi, s katerimi sem imel priložnost govoriti, — mnogi ne marajo ali se ne zanimajo —, so bili nerazpoloženi, če ne kar nasprotni. Razlogi, ki jih nekateri navajajo, so principielni: podpiranje »diktature generalov«, vmešavanje v notranje zadeve drugega naroda, vojskovanje z ne prav viteškimi sredstvi itd. Večina pa je seveda proti iz — recimo — bolj konkretnih razlogov. V vsakem kraju prinaša vsak večer televizija seznam vseh vojakov iz okolice, ki so tistega dne padli. Nezadovoljstvo se neprestano širi od direktno prizadetih, širi pa se seveda tudi kot reakcija na vladne sklepe, ki se tičejo vseh ali skoraj vseh, kot n. pr. na letošnje 8°/o povišanje davkov, na počasno višanje cen (čeprav je to baje mnogokrat le delo špekulantov). Avtentičnim razlogom se pridružijo lahko postranski cilji: propaganda proti Johnsonu, iracionalno povezovanje vietnamske vojne z notranjimi rasnimi problemi in — nekateri celo pravijo — propaganda za komunizem. Je po Vašem mnenju povprečni Američan politično zaveden, to je, dovolj izobražen in zainteresiran, da spremlja politično dogajanje doma in v svetu s čutom odgovornosti in s poznanjem dejanskih razmer? Znanec W. K. gotovo ni bil. Revež ni ločil med Italijo in Evropo. Pa ni edini, verjemite. Koliko ljudi ni vedelo točno, kdo so vietkongovci. Niso torej poznali lastnih sovražnikov. Poročila po televiziji ne mo rejo pač nadomestiti vsega, kar je šola zamudila, posebno še, če sledijo vzorcu: tri reklame, eno poročilo, tri reklame, eno poročilo itd. Kar vsak Amerikanec brez izjeme ve o Evropi, je, da je tam doma mi- zerija, precej jih tudi ve, da je tam doma kultura, a temu ne pripisujejo posebne važnosti, vsaj v besedah ne. Kompleks si odpravijo s tolažilno ugotovitvijo, da producirajo sami polovico svetovnih dobrin, in ob tej misli so srečni. Kaj je po Vašem mnenju najbolj pozitivno pri ameriškem človeku? Da hodi pod prho vsak dan, je vsekakor pozitivno. Pa tudi marsikaj drugega. Delavnost, v kateri prekašajo verjetno vse druge narode, je pravi vir njihove blaginje in razlaga njihovih uspehov v znanosti in tehniki, še bolj kot izredno naravno bo-f“*°- ,V Ameriki strmite nad tem, kako lahko človek premaga nemogoče težave, kako skrajša grozovite razdalje, kakšno trmo zna pokazati pri reševanju najtrših problemov (take probleme imenujejo chal-lengmg, od challenge, ki pomeni izzivanje). Delo je v Ameriki sveto, naravnost obožujejo ga. Delo ima prednost pred vsem drugim, pred otium vsake vrste, pred zdravjem, pred družino. Potreba po mimem kosilu, po nočnem počitku itd.. so šibkosti, ki se jih povprečni Amerikanec sramuje. Nisem še slišal, da bi se Amerikanec potožil, da je truden. V Ameriki ni častnih in nečastnih del, vsa so častna, vsa so potrebna, da le producirajo. Srednješolski profesor si ne bo pomišljal, da ne bi zvečer šel za natakarja, ali da ne bi zvečer vozil taksija. Nihče se ne bo zgražal, obratno. Poznal sem sinove (dolarskih) milijonarjev, ki so poleti med počitnicami prodajali coco-colo in s tem sledili te mu najglobjemu imperativu ameriškega človeka, ki je delo. Zaposlenega Ameri-kanca navdaja samozavest ob misli, da je na delu potreben (ko bi ne bil, bi ne bil sprejet). Lenuh je zasovražen; črnci so zasovraženi tudi zato, ker ne morejo ali ne marajo na splošno tako delati kot ostali. In kaj je najbolj negativno? Nezdrav odnos do denarja. Delo je res postalo že instinkt, toda do tega je prišlo le, ker je denar strašna gonilna sila in blaginja oziroma standard najvišji mit. Vrednost oziroma sposobnost posameznika se meri po njegovem računu v banki, po tem, ali ima njegov avtomobil kondicioniran zrak, po tem, če ga menjuje dovolj pogosto, če ima barvno televizijo, skratka po tem, kolikim od neštetih umetnih potreb, ki si jih industrija sproti izmišlja, da se reši naraščajoče produkcije, more zadostiti. V tem pogledu je javno mnenje neizprosno. Zato mnogi posamezniki, čeprav se to za deželo, ki ima najvišji ekonomski standard na svetu, mogoče zdi čudno, potrošijo več, kot bi si smeli privoščiti. Letošnje novo leto so obhajali v Italiji in skoro povsod drugje z optimističnim razpoloženjem glede bodočnosti, vsaj kar zadeva gospodarski razvoj. In imeli so prav, kajti kljub vsem katastrofalnim napovedim pesimistov človeštvu ne bo zmanjkalo hrane, če si jo bo znalo seveda pametno razdeliti in si medsebojno pomagati v stiskah. Po Malthusovi teoriji, ki uči, da se človeštvo množi najmanj štirikrat hitreje kot pa proizvodnja potrebnih živil, bi morala kmalu nastopiti splošna lakota. Znanstvenik Malthus pa ni računal, enako kot ne Manc, z znanstveno — tehnično revolucijo v svetu in tudi ne s tem, da predstavljajo oceani še neizrabljeno njivo, ki bo v bodočnosti prehranjevala človeštvo ne le z ribami, ampak tudi z morskimi rastlinami. Poleg morja pa bodo prišle v poštev za prehrano človeštva tudi zemeljske plasti. Seveda ne kamenine, marveč to, kar hranijo v svojih kotanjastih gubah, in sicer v prvi vrsti nafta ali petrolej. Že leta 1959 je iznašel francoski znanstvenik Champagnat način, kako je mogoče pridobivati iz parafina, po destilaciji petroleja, hranilne proteine. To so snovi, ki jih vsebujejo meso, mleko in jajca. V Franciji so že ustanovili posebno družbo, ki bo destilirala nafto, da pridobi parafin in iz tega proteine. Za sedaj jih bodo uporabljali kot živinsko krmo. Tako se bo zelo pospešila živinoreja tudi v pustih Iz istega razloga tudi ljudje delajo več, kot bi bilo pravilno. Ob neizčrpnih možnostih za delo je slednje res lahko bližje idealu posameznika kot n. pr. v Evropi, in zato znosnejše, toda mnogokrat je to v takih dozah, da posledice na zdravju (živčne bolezni) ali na drugih področjih udejstvovanja (družina, splošna kultura) ne izostanejo. Srednješolski profesor, ki dela 40 ur na teden, se ne utegne izpopolnjevati niti v svojem poklicu, kaj šele, da i smel slediti svojim osebnim zanimanjem. Socialni prestiž zahteva dosti denarja, dosti denarja suponira dosti dela. Dosti dela pusti malo prostega časa, specializacija (t. j. uspešnejše delo) pa dopušča malo splošne kulture. Iz tega sledi druga negativna plat mnogih Amerikancev: nerazgledanost na vsakem področju razen poklicnega in s tem povezana dolgočasnost, naivnost, če ne kar infantilnost. Televizija si seveda ne upa zdraviti teh bolezni, zato pa je, kot sami pravijo, na nivoju tretjega razreda osnovne šole. S čim si razlagate neverjetno zasovra-ženost Američanov v takoimenovanem tretjem svetu, ki vendar dobiva od A-meričanov veliko pomoč? Ne razumem se na politiko, zato lahko kot laik posplošim le svoje osebne vtise. Da znajo biti tudi zelo širokogrudni, o tem ni nikakega dvoma. Da bi se pa v odnosih s tujino mogli odreči ekonomskim pravilom, ki tako obvladajo njihov lastni dom, je tudi očitno nemogoče. V ozadju so gotovo kakšni interesi. Razen tega se zelo verjetno vedejo vzvišeno, mogoče niti ne iz hudobije, ampak samo iz zavesti lastne popolnosti, iz neke vrste samodopadljivosti. pokrajinah in s tem seveda tudi prehranjevalne možnosti za človeštvo. Omenjeno podjetje bo pridelovalo vsako leto po šestnajst tisoč ton te živilske krme. Petrolejski proteini vsebujejo predvsem mikroorganizme, katere tudi posušijo in dobe na tak način mesni prah v škatlah. Iz njega že izdelujejo pecivo in v kratkem bodo iz tega prahu pripravljali tudi mesne zrezke za pečenke. Iz 100 ton petroleja bodo pridobivali po 10 ton zgoščene proteinsko-mesne moke za prehrano. V Sovjetski zvezi je že pridelajo po 1000 ton na leto. Ni še mogoče reči, da bo ta nova prehrana dokončno rešila človeštvo pred lakoto. Nedvomno pa so se z njo pomnožile zaloge človekovih živil in so omejile strah pred naglim naraščanjem prebivalstva na svetu. —u— POLOŽAJ NA CIPRU Dozdevni sporazum med Grčijo in Turčijo o Cipru, do katerega je prišlo na posredovanje Združenih narodov in pod pritiskom ameriške diplomacije, se je, kot kaže, izjalovil. Grčija je že ustavila evakuacijo svojih čet s Cipra, kar bi bila morala storiti v smislu tega sporazuma. Turška manjšina na otoku (približno petina prebivavstva) si je namreč ustanovila lastno vlado, ki ji predseduje ciprski (formalni) podpredsednik Kučuk. S tem je odrekla vsakršno poslušnost Makariosovi vladi. Pričakovati je seveda nove spopade na Cipru in nove mednarodne homatije in napetosti zaradi tega nesrečnega otoka. (nadaljevanje na 6. s ranl) Ne bo nam zmanjkalo hrane Tvsfli/jpf/fl Praznovanje Božiča in Novega leta Izjemno slabo, mračno in deževno vreme z grožnjo snega tako za božične praznike kot za novo leto je povzročilo, da je bilo v Trstu praznovanje na zunaj bolj tiho in mirno. Prometa čez mejne prehode je bilo manj kot druge dni, vendar dovolj, da so bili hoteli in restavracije za Novo leto na drugi strani meje zasedeni z gosti iz Trsta in Italije. Tržačani so se kot navadno tudi za te praznike obilo založili z jedačo in pijačo ter praznovali največ doma za dobro obloženimi mizami. Vendar je bilo tudi precej skupnih novoletnih zabav, taka je bila npr. zabava društva »Bor« in ples v Prosvetnem domu na Opčinah. Tudi Radio Trst A se je držal tradicije, da so namreč nagajale naprave in povzročile slab sprejem prav na praznike. PREJELI SMO Spoštovani gospod urednik, ne vem, koliko voščil ste dobili za novo leto, a dovolite, da se tudi neznani čitatelj Vašega lista pridruži pozdravom in želi, da bi Vaš cenjeni tednik tudi v novem letu kar najbolje opravljal svoje 'poslanstvo med slovensko manjšino v Italiji, obenem pa informiral o nas in našem življenju tudi tiste čitatelje za mejo, do katerih časopis pride. Ob tej priliki mi dovolite kratko pripombo. Z zanimanjem vedno prebiram radijski spored, ki ga med redkimi časopisi Vi v celoti objavljate. Na tržaško slovensko radijsko postajo smo mnogi Slovenci zelo navezani. In seveda največ od nje pričakujemo prav za praznike. Tako smo čakali z zanimanjem tudi letošnji božični radijski program. Zal, smo bili nad njim zelo razočarani. Ne samo jaz, ampak vsi, s katerimi sem o tem govoril. V Jugoslaviji letos še niso uradno priznali božičnih praznikov. Zato seveda tudi radijska postaja ni mogla imeti kakega božičnega sporeda. Pomislite, kakšno veliko vlogo bi lahko prav zaradi tega odigrala tržaška postaja. Vem, da je imelo na tisoče ljudi odprte radijske sprejemnike na Trst. Toda postaja je imela za božični večer na sporedu le neko pravljico z božično vsebino in božične pesmi poleg polnočnice seveda. Ne bom krivičen: na programu je bila glasba najrazličnejše vrste: petje, orgle, različni drugi instrumenti, od najstarejše dobe menda naprej. Pred skladbo so bili suhoparni uvodi in zdelo se je ,kot da je ves večer nekak glasbeni pouk. Tudi druge praznične dni ni bilo dosti boljše. Seveda bo kak statistik dobil iz vsega morda 90% božičnega sporeda. Toda to ni bil pravi spored. Moral bi biti lepa celota in lepo ubran. To pa so bile nametane skladbe, muziciranje in drugo vse vprek. Spominjam se oddaj na primer, kako praznujejo božič po vsem svetu, ali drobnih božičnih zgodb, ki so bile povezane z glasbo, ki so bile pred leti na radio Trst A. Ves večer je bil eno samo božično razpoloženje. Lepo in prijetno. In mislim, da bi moralo biti tako vsako leto. Zal mi je, da je tržaška radijska postaja prikrajšala svoje poslušavce letos za velik užitek in jih je razočarala. Mislim, da bi moral biti vsako V ZNAK SOLIDARNOSTI Z GRŠKIM LJUDSTVOM V prostorih Krožka za kulturo in umetnost v Trstu bo v petek, 5. t. m., ob 21. uri koncert ansambla, ki nosi ime znanega grškega glasbenika Mikisa Thcodorakk sa. Kot znano, je Theodorakis že več mesecev v ječi, kamor ga je pahnila sedanja grška diktatorska vlada. Koncert prirejajo tržaška pokrajinska u-prava in vse občinske uprave na Tržaškem v znak solidarnosti z grškim ljudstvom, ki mu danes vlada vojaška diktatura. NAMIZNI TENIS NA OPČINAH V soboto, 6. t. m., se bo začel v Finžgar-jevem domu na Opčinah tečaj v namiznem tenisu za začetnike. Zanj se je prijavilo okrog 20 skavtov in skavtinj, od 8. do 12. leta. Vodil ga bo Edi Košuta, ki je poleg bivšega člana ŠZ. Bor Klavdija Grbca edini diplomirani (dipl. visoke šole za tel. kulturo v Ljubljani) trener namiznega tenisa v Italiji. PRIZNANJE NAŠEMU ŠPORTNIKU Te dni je vsedržavno predsedstvo Italijanske namiznoteniške zveze imenovalo za izrednega komisarja namiznoteniške zveze (G. I. Te. T.) v deželi F u r 1 a n i j i - J u I i j s k i krajini g. Edija Košuto, dosedanjega kapetana namiznoteniške ekipe S. Z. Bor in našega sodelavca. K imenovanju iskreno čestitamo! NESREČA SLOVENSKE UČITELJICE Pred nekaj dnevi je postala žrtev hude prometne nesreče učiteljica na slovenski osnovni šoli pri Sv. Barbari gospa Adrija-na Škrinjar, žena openskega didaktičnega ravnatelja Stanka Škrinjarja. Ko je na Ka-tinari prečkala cesto, jo je povozil avto, ki je prav v tistem trenutku privozil mimo. Sedaj je v tržaški bolnišnici, kamor so jo pripeljali hudo poškodovano. Gospe Škrinjarjevi želimo, da bi čimprej popolnoma ozdravela. SONJA PERNARČIČ KANDIDATKA ZA DRŽAVNO JUNIORSKO REPREZENTANCO Razveselila nas je novica, da je bila pred kratkim komaj 14-letna dijakinja Sonja Pernarčič, članica S. Ž. BOR, izbrana izmed najboljših 32 igralk v državi in poslana na skupni trening v Covercla-no. Utemeljene upe ima, da pride celo v prvo moštvo, kar ji vsi tržaški slovenski športniki in simpatizerji iz srca želimo in obenem iskreno čestitamo. »For a spe ra ad astra«, kar tako naprej in veliko uspehov. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi v nedeljo, 7. t. m., ob 16. uri v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu KONCERT EOŽICNIH PESMI Ob lej priložnosti bodo tudi prvič izvedene božične pesmi, ki so bile pred kratkim nagrajene. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU GOST PROSVETNEGA DRUŠTVA »IVAN TRINKO« IZ ČEDADA nedeljo, 7. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani »VICTORIA« v St. Petru ob Nadiži: Jaka Štoka »ANARHIST« (burka v dveh dejanjih) JI i druge izbire vičnosti, poštenosti in enakopravnosti. Kdor je stvaren in resnicoljuben, mora priznati, da je bil to za od liberalnega nacionalizma, od v bistvu protislovenskega ko zmopolitizma globoko okuženi Trst vsekakor nov, napreden program in da so tiste osebe in ožje skupine tako v Kršč. demokraciji kot v tedanji socialdemokraciji, ki so ta program osvojile in ga v lastrnh strankah lsmn, ua ui uiorai um vsuau ; , .. . leto prav božični in velikonočni spored najbolj bo-; afirmirale, pokazale tud, preče, osebnega gat, najbolj izbran in da bi moral prinesti ljudem ' poguma. V tej zvezi je dovolj, ce se spomm- največ sreče. — Vaš list, ki izraža in tolmači j mo pouličnih demonstracij, izgredov in celo vedno težnje naših ljudi, naj opozori na to veliko atentatov, ki so jih nacionalisti uprizarjali ob pričakovanje ki ga gojimo Slovenci do radijske postaje. Hvala in pozdrav!