13. številka.
v Murski Soboti, dne 31. oktobra 1920.
I. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE 1 K 50 v.
Neodvisen političen tednik.
IZHAJA VSAKO NEDELJO
VELJA PO POSTI 10 K ZA ČAS DO KONCA LETA 1920. — VSE ŠTEVILKE OD PRVE ŠTEV. PA DO KONCA LETA STANEJO 25 K.
Posamezna številka velja 1 krono.
Dr. I rgolič — M. Sobota.
Pomurje.
    V zádnjem časi se Pogostoma pojávlja zgučávanje od prekmurske autonomije, z drüge stráni, sicer bolj ponižno, se pa oglášajo gornjeradgonci s željov, naj se njim pripüsti k vküpdelovanji s Prekmurci. Te članek ima namen preiskováti, katera od obeh stranj je právo zadela.
    Či poglédamo na zemljevid, vidimo med goriškim delom Prekmurja na severni in slovenskimi goricami na jugu, lepo, enotno zaokroženo ravnino, obstoječo po starih nazivih iz rodovitnoga murskoga in prekmurskoga polja, trávnikov in logov. Či bi té ravnine ne delila reka Mura, tüdi ne bi nikdár büo Prekmurcov niti Muropoljcev, temveč bi se cela ravnina od nikdaj enotno imenüvala in ljüdstvo na njej enotno živelo. Mura sáma ob sebi nej bila nikdár nepremostljiva naravna ovira sküpnega življenja pač pa politična, dokéč je pripadno severni tál k madžarski držávi. To nenaravno stánje je poprávila mirovna konferencia, zravnali pa ga more slovenska uprava. Dnes, kda je severni tál murskoga polja z Goriško končnovaljávno prikapčeno k Jugosláviji, je postalo razločanje med Prekmurci in Muropoljci odvisno.
    Naravna Oblika pokrajin je odločilnoga
     poména za politično in gospodársko živlenje prebivalcov, ka se je vidlo na Koroškem, gdé bi nikdár nej spadno Plebiscit v hasek Austriji, či bi Koroška nej bila tálana od sesterskih pokrajin, Spodnje Štajerske in Kranjske od visikih goráh, posebno po Karavankah.
     Ker je zdaj naravna Oblika Murskoga polja enotna, more se op naravnih zakonih zákonih ravnati po tisti tüdi politično in gospodársko živlenje.
     Vsaka naravna enota ima tüdi svoje naravno središče in zopet nam povej zemljevid, da tvori središče murskoga polja Murska Sobota, s posebnim ozirom na Goriško. Iz toga sledi, da se more vse politično in gospodársko živlenje osvedočiti edino H v Murski Soboti. To pride itak samou od sébe, kak hitro premágamo naravno oviro, to se pravi preskrbimo varne prehode prek reko Muro. Eden ali dvá mosta, poprava cest in brodov, železniška zvéze med M. Soboto in Ormožom Čez Ljutomer ali naravnost z Mariborom Čez Šent Lenart, v tem hipi preminejo Prekmurci in Muropoljci in nastánejo iz njih Pomurci, enoga pleména, jezika in stremIjenja. V tem tiči cela uganka za dobrobit Pomurcev!
     V trplenji so se žé najšli Pómurci, od šterimao je nemogoči promet prek
             V
Radgone in Špilja in so vsi gospodársko odrezani od domovine in hüdi kvárni!
     Na tem mesti si pisec etoga članka drzne izreči svojo skromno mnenje, da mestece D. Lendava z okolico, ob glávríi cesti nekako do Hotize, ne more sprejeti za se za hasnovitno prikljüčitev k Maribori, gdé naravno in gospodársko teži proti Medjimurji oziroma Varaždini in téj naj tüdi pripáde !
     Sledeča izvajanja se tičejo tedaj H samo zapadno-severnoga Prekmurja in Murskega polja od Razkrižja do Gornje Radgone.
     Do zdaj se je za gospodársko in upravno enotnost Pomurja storilo prav malo. Toda storiti se more v najkrajšem časi nekaj, gdé živlenje národov hide naprej in „nema vremena“ za čakanje. Glávno, ka se more storiti iz gospodárskoga stálišča, je gori navedeno, namreč premostitev reke Mure.
     Glede ureditve uprave se pisec tej rédov ščé omejiti na polje svojega strokovnega delovanja, namreč na Ureditev pravosodstva v Pomurju.
     Peter Pavel iz Gornjih Slaveč razžali orožnika v slüžbi. Vsled ovádbe more priti 30 km. daleč k sodišči (biroviji) v M. Soboto, če pa pride do obtožbe, more to pot ponoviti in pridjáti ešče nájmenje 70 km. in korákati peški k razpravi v Maribor.
LISTEK.
  Juri Kozjak, slovenski janičar.
— Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine. — Spisal Josip Jurčič.
(Dalje.)
      »Kako ti naj prisežem ? vpraša Cigan, in zapazil bi človek, do mu ni mnogo da take ali take prisege.
      Peter mu narekuje prisego in Cigan govori vse za njim : naj se mu jezik odvali, ako ne bode molčal, naj se nož obrne njemu v prsi itd.
      »Poslušaj !« pravi Peter natihoma ciganu. »Moj brat Marko Kozjak, ki ti je sina do smrti pretepel, ima tudi sina, ki ga bolj ljubi, kakor si ti svojega rad imel.«
      »Haha, in ti bi se ga rad iznebi !« se zagrohoče dolgin. »In babje srce imaš, ne upaš se ga spraviti. To ti storim, tembolj ako mi plačaš. Le pokaži mi kje spi, in jutri se ti ne bode več zbudil.«
      »Ne !« šepeče Peter. »Tega nečem. Ti moraš tako delati, da se bode videlo, da sem jaz tebi nasproti in da nimam nič s teboj v tej reči.«
      »Saj sem videl, da si zajčje nature !« odgovori Cigan. »Nasé ne vzameš nič, na tuja ramena bi rad breme naložil. No, naj ti bo, jaz ga vzamem, dal boš več kot sto zlatov. Kaj pa vendar češ, kaj naj storim z dečkam, tvojim trnom v peti ?«
      »Z menihom hodi v vas pod lipo šest proti večeru. Ako prideš s svojimi tovariši«, groza malo prešine gospoda, ko se na to tovarišijo domislil, »lehko fanta pograbiš in odpelješ, ustavljal se ne bo nihče. Meniha mi živega pusti, da bode pričal. Otroka mi odpravi, kamor hočeš, ne rečem, da ga umori, ali daleč mi ga odpravi, daleč, da ga ne bo nikdar več nazaj. Plačal ti bom dvesto zlatov in mojemu bratu, svojemu sovražniku, boš storil huje, kakor bi ga umoril, ogrenil mu boš vse življenje.«
      Prijezdita do grada. Vratar, ki je v svoji stražnici še svetil, pričakovaje gospoda, spustil naglo viseči mostič, in Peter gre s ciganom v dvár. Vse je spalo, le dva hlapca čuvaja sta zaspane hodila po ozidju in gledala v megleno dolino.
      Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu spremljevalcu odkupnino zase in za hlapca ter doda polovico krvavega plačila, polovico pa mu obljubi, kadar bode delo dovršeno,
      Cigan odjezdi iz grada. Vratar ga je sicer po strani gledal, rad bi ga bil nekaj ne prav prijazno vprašal, toda prišel je bil z gospodom, in tako je bil jezik zavezan skrbnemu možu.
      Kmalu potem dospeta hlapca, še vsa v strahu ; predramita vse tovariše s svojimi grozovitimi pripovedmi, da so jih hoteli črni ljudje obesiti, ljudje še groznejši od Turkov ; da jih je le Bog rešil, samí ne vedo, kako in kaj. Nihče bi jima ne bi veroval, ko bi ne bila mogla kazati, kako so se jima vrvi na roki do krvi v kožo zajedle.
ŠESTO POGLAVJE.
                             Al prijezdi mož neznanski, Časa dečku ni bežati,
Že ga ropar privezuje,
Žene ga naprodaj v robstvo.
A. Umek.
      Storjena je bila pregreha črna kakor srce Petrovo. Prodal je bil sina svojega brala, iz lakomnosti — nedolžnega dečka. Tiščalo je morda nečloveškega strica pri srcu in vest ga je morda pekla, kakor peče vsakega grešnika, ali kesal se ni ! Dobiček mu pride na misel, hudir mu šepeče na uho, da mu pride v last vse, kar bi imel sinovec podedovati : in v veselju si Peter mane roke.
(Dalje prih.)
Stran 2.
»PREKMURSKI GLASNIK«
31. oktobra 1920.
      Jurij Gregor od Sv. Jürja ob Ščavnici se je svodo s svojov ženov in jo malo prehüdo ošpoto. Zgodilo se njemi, da je bil prí sodišči v Gornji Radgoni po krivem obsojen, more klicati na pomoč okrožno sodišče v Mariboru. Rájši po nedolžnem sedi, kak bi raztrga na 50 km. dolgi poti nájmenje en pár črevlov, vrednih 1000 K.
      Kako bi bilá pomurska brata Pavel in Gregor zadovoljna, če bi imela obá okrožno sodišče v' Murski Soboti ! Prvi bi si prišparo 70, drügi nájmenje 35 km. dolgo pot, da od stroških in zamüdi časa ne j govorimo !
      Tevja vzgléda zadostno dokážeta potrebo okrožnega sodišča v M. Soboti. Temu bi bila podrejena sledeča Okrajna sodišča : M. Sobota, G. Radgona, Ljutomer, event D. Lendava in ešče nájmenje troje sodišče štere se morejo Vsled prevelikih 
      dosedanjih okrajev, postaviti v G. Lendavi, goriških Križevcih in Beltincih, s skupnim prebivalstvem do 120 jezero dűš.
      Vse to bi se dálo nastaviti, z razmeroma málimi stroški in bi gotovo prek v ednoj noči spravil o Pomurce venoto in skočalo separatistične in za Prekmurje pogübne težnje autonomistov, po slovenski pozávleno madžaronov, ki si želijo ešče zméraj v Szombathely in Budapešt, namesto v Maribor, Ljubljano in Beograd. Naša trdna vera je, da zamore Prekmurje živeti edino li v tesni zvézi s sosednov Štajerskov. Podati njim avtonomijo in oddržati Muro nadalje za kakšno politično granico, bi bila za Prekmurje usodepolna napáka in gospodárska smrt. Kak pa známo, si je prekmursko ljüdstvo o tem na jasnem in nešče nika znati od kakše autonomije, ka zná, da prepüščeno samo sebé, ne bi najšlo v Beográdu niti Ljubljani potrebne pomoči, da bi moglo dostojno živeti in Sicer bi moglo živeti neprimérno slabše nego pod bivšo vládo, štera je, kak vidimo na vseh poljih uprave, že itak Prekmurce koliko mogoče zanemarjála.
      Od autonomije slujajo samo ništerni meštri, oni svojemi rodi izneverjeni fiškáliši, notárijuši, čestniki, popevji in bautoši, šterim zdajšnja uprava gléda na prste, da ne morejo več nemoteno dojiti svoje krave, slovenskega lüdstva.
      V Pomurji bo dosta boljše, nego je sedaj v Prekmurju in gotovo tüdi dosti boljše, nego je bilo pred dobrim letom v pokrajini : „Muraszombat és vidéke“.
Shod Prekmurske Kmetijske Stranke.
      V M. Soboti dnéva 24. se je obdržo nad dostim lüdi. Zdaj vendar nej bilo skoron nikše agitácije. Shod je odpro tovariš Škrabán iz Martjánec, ki je zvrno Pozdráve od načelnika stranke Kočára in kralj. notára Kodera, šteriva sta bilá zadržana na shodu v Cankovi. Pozvao je nazouči bodoče, da mirno poslüšajo govornike. O. Gabor iz Trnja je naprej dao, ka je kmet žé zadosta odprejte gláve, da nej trebej drügoga, ki bi za njega mislo. Vsi kmetje prekmurski morejo zdaj vküp držati in si za poslance zvoliti svoje domáče lüdij, ki bodo na to delali, da se bodo kmeti podignili.
      Tovariš Jónáš pozivlja zborovalce naj bodo pametni, mirni in naj li skrbe za organizácijo, ka samo z njov bomo zamogli vse doségnoti, kaj nam je potrebno.
      Továriš Jónáš iz Márkišavec pozivlja na resno delo. Malenkostno štükanje nas ne správi
nikam naprej, samo od resnoga dela je odvisno in samo od tega, kaj bomo. Právi, da se govori o »máli Ameriki«. Zdaj res cene grejo po amerikanski kvišku in se bo to si zmirom godilo, či bomo poslüšali samo tiste, ki nimajo drügoga namena, kak si samo svoje žepe napuniti in potem, da bi pa tüdi trebelo kaj pomágati, pa odidejo. Tü je samo pomoč potrebna, či se sami ne bomo pomágali, nede nič.
      Živinozdravnik dr. Zavernik je gučo v pár bededah osvobojenja kmeta, štero je za njega prvvokrát prišlo ob 48. leti, a vender ešče ne popolno. Do tega leta se sploh kmečkega človeka ni držalo za človeka, ampak za živino. Po 48. leti je bilo boljše. In drügo osvobojenje je prišlo z revolucijo leta 1918. To osvobojenje bo pa le takrat popolno, či se bo kmet zavedal svoje dolžnosti in de mislo s svojov glávov. Da ešče kmet ni danes Zadosti naobražen, je kriv sistem, ki je dao kmeti le malo in slabih šol. Zato je ena zelo važnih točk programa Prekmurske kmetijske stranke (PKS) Šolstvo. Ko bo kmečki človek, to je človek na deželi, kakor posestnik, tako kmečki delavec, hlapec in dekla, tüdi tako dobro šolan, kakor je ljüdstvo po mestah šolano, bo tüdi v stanu sam svojo politiko voditi. Zato moremo to točko najbolj naglašati. Nasproti nasprotnikom ne smemo biti surovi, politika se ne dela s pretepom, ne smemo delati z lážjov, kakor to delajo nasprotniki in zlásti »Novine« Kmečke Zvéze. Poziva zborovalce, da si natanko poglednejo program, da se ga ešče more zboljšati, ka bodo vsi kmetje organizirani v svoji P. K. S.
      Podpredsednik Škrabán je na konci ešče obrazložo besedo kmet, pred katero se ne razumi samo onega, ki ima mnogo zemlje, ampak vsakoga, ki živé s svojim delom na kmetih, vsakega poljedelca, nasproti onim, ki so po mestaj in tüdi obrtnika na kmetih. Bil je v Pešti in v Beográdi in je videl, da povsod opazujejo delo prekmurskega slovenskega národa in pričakujejo, da si bi kmečko ljudstvo zbrálo kmečke troje domáče poslance, ki bodo nájbolje zastopali koristi málega človeka ob Muri. Delo za krüh to je delo za Prekmurje. Vodimo se sami, ne dajmo se voditi od pjebekov. Mi ne obečávljemo nič, pogovorimo se da bomo nekaj naredili. Naredili pa bomo li tedaj, či bomo vküp držali in bomo dobro organizirani v svoji kmečki organizáciji.
Prekmurcom !
    Kleklove „Novine“ in njéni ravniteli klerikálne Kmečke Zvéze kričijo in labotáčejo, ka je naša stranka, »Prekmurska Kmetijska Stranka brezvöre, liberálna, komunistovska in ešče drügo, ka morejo božnoga si zmisliti. Vse to je grda láž ! Mi smo nej brezvörni, nej liberálni, nej komunisti, ár med nami nega brezvörnoga. Mi mámo vadlüvánje bole nego Klekl in naši protivniki pri „Kmečkoj Zvézi“a mi nemamo Bogá pri vsaki priliki na jeziki, bojdimo na cesti, v krčmi. Mi mámo Bogá v srci i živémo po vöri. A mi gučimo, ka se Bog ne smej spominjati v politiki i v krčmi, tüdi dühovniki ga ne smejo. Dühovnik, šteri se v politiko mejša, je nej dober, on dela svájo med farami i nepoštüje Bogá. Záto dühovnik ne spáda v politiko, ampak v cérkev i v šolo.
    Program naš je „Moli i delaj“ nej samo moliti i nej samo delati, oboje moremo činiti. V cérkvi spunjávamo svoje dužnosti, pa pri deli nam to tüdi trebej. Záto smo nastavili našo stranko, ka mo z delom pomágali našem Prekmurji. Mi neščemo biti kotrige ni edne drüge stranke v Sloveniji, štera bi ščéla li „pávre loviti“,
      kak je ščéla „Kmečka Zvéza“, mi ščémo sami ravnati s Prekmurjom, ár mi nájbole poznamo i čütimo njéne potrebščine. Záto známo, ka vsakši pameten Prekmurec ide z nami.
      Murska Sobota, dnéva 27. oktobra 1920.
                        Začasni tanáč „PREKMURSKE KMETIJSKE STRANKE“.
 NOVICE.
     Nájstare]ši šolárji so naši — riftarji. Da so imeli v Soboti in Križavci kurzuš, dáli so njim svedočanstvo i réd, kelko znájo in kelko so se návčili. Tak májo naše riftarje za norce. Riftarje volimo in plačüjemo mi veščarje, pa nej vláda. Nam je potrebno dobrih tájnikov, té lehko vzemete v kurzuš in jih klasificirate, župáne pa odeberémo mi, vládi pa nikša briga nej s toga.
     Držávni inžener je prišo v M. Soboto. Svojo kancelajo má pri biroviji. Želejmo, ka nam na znánje dá svoje bivanje med nami in tanáč, kakši so njegovi pošli ?
     Auto na železnici Sobota—Hodoš je prišo v Soboto, samo ka se je že pokváro, trbej ga popraviti, či ščéjo voziti po železnici.
     Železnica Sobota—Hodoš je začnola v soboto zopet voziti, kelko cajta, se ne zná.
     Püconci. Preminočo nedelo je ščöo pri nas gučati dolnjelendavski Sever, ali smo ga nejšteli poslüšati. Dávo nam je cigarete, šterih je möo dosta sebov. S tem je v istini ništerne pojbiče podmito, ka so ga poslüšali. A mi ščemo znati, kak je to, ka Sever telko tobáka nosi s sebov, a v Soboti ga je nej mogoče dobiti. To je nej korupcija ? Severji právimo ka nema pri nas mesta.
     Istina pa g. Škafar v Beltincih. V zádnji »Novinaj« piše g. Škafar iz Beltinc, ka on v právdi ne pláča nikši stroškov in ka je v sodbi napisano, do so ga ovaditelji na civ. komisáriját lažnjivo dolžili, to je ovado. Velika láž je, kar piše Škafar. V sodbi je napisano, da more Škafar vse stroške sam pláčati, štere do šle v jezerke. V eni prihodnji numeri naših novin mo pisali, kelko de mogo Škafar pláčati. V sodbi pa je nadale pisano, ka so oni, šteri, so se pritožili na komisáriját, dokázali svoje trditve. S tem je Škafar obsojen. V svoji izjavi pa pokáže, ka ne vej čteli in záto že nemre biti gerent. To pa známo zagvišno, da on nede zé dugo cajta gerent.
                             
     Nesrečna smrt. Oktobra 21-ga t. l. Kerčmár Ernö in Ružič Lajoš iz Petrovec sta najšla mrtvoga 83 letnoga starca Sebök Ferenca iz Domanjšavec na želizniški progi v. g. Petrovcih. Kouli 10-te vöre tistoga dnéva je šou železniški čuvaj v Stanjovce po progi, šteri je vido starca Šebőka, ki je sedo na železniški progi, Čuvaj ga pito »oča kaj tam delate?« »Nika ne dobroga« je odgovoro, na štero je čuvaj odišo dale. Starec je od velke starosti v slednaj slabosti mrou.
     Gyülejš v Cankovi. V Preminočo nedelo je bio v Cankovi obdržani Volilni gyülejš Prekmurke Kmetijske Stranke. Ljüdstva je bilo dosta vküper zbráno iz vseh okoliških občin. Gučala sta nam Skakovci župan Kočár i notár Koder iz Murske Sobote, o tem, kak nam je bilo do zdaj v istini žmetno živeti, dokéč je komandirala v Prekmurju »Kmečka Zvéza« svojimi plebánoši Kleklom i bautošje. Bole nam de šlo, da ednok se vsi Prekmürci organiziramo v Prekmurski Kmečki párt, štera je samostojna in šče se brigati za istinske prilike v Prekmurji. Doségnola je že slobodno máro, dosta več de ešče doségnola, da ednok se vsi Prekmurci organiziramo v toj párti. Trebej nam je poslati v
31. oktobra 1920.
»PREKMURSKI GLASNIK«
Stran 3.
parlament istinske prekmurske kmete, ne pa bautoše i plébánoše.
     Na pošti v Pücincih je velki neréd. Či prideš na pošto, je zaprta, če vržeš pismo v nabiralnik, leži notri par dni. Naše novine ležijo na Pücinski po več dni. Gospoda, o nerednostih na prekmurskih poštah se dosti čüje, či prošnje ne pomágajo, bomo rabili drüga sredstva.
     „Kmečka Zvéza“ kendidirala bogátca i bautoša Pintariča v Beltincih, ki je möo hotelo v Boszniji in si nagrabo milijone, na kmečke stvári se pa razume kakor krava na bobén. Ešče je nej dugo cajta, ka je šinfo klerikálce, farje i Kmečko Zvézo, na to mámo svedoke. Dnes pa ga klerikálna Kmečka Zvéza kandidira za követa, ár má peneze, pa je pláčao. Prekmurci, ali se püstite noriti od Pintariča i klerikálcov iz Slovenije ?
     Dühovnik — politik. Dühovnik, šteri se v politiko mejša, je nej dober, on dela svajo med farami i nepoštüje Bogá. To je napriliko Klekl, šteri je povrgo cerkev in je odišo politizirat, spáko delat, či bi on tak trno Bogi vörvo, bi osto v svojoj fari, pa bi božo slüžbo spunjavo, ali on navöke samo labotáče od vöre. Prednjim je vsaki brezi vöre, šteri njemi ne liže poplate. Klekla nej potrebno notri pokázati prekmurčarom, ár njega vsaki dobro pozna od lagvoga iména. Ešče je nej pozábeo, da je pri Sv. Sebeščáni bio plebánoš, tistoga cajta je navöke šinfo evangeličance, tak z rečjov, kak spismom, a zdaj, da bi evangeliški votumje njemi tüdi dobro spadnoli, se miti evangeličancom, kak máli ščenec. Samo ka je žé prekesno. V slednjoj, štev. 31. oktobra pálik samo z našimi novinami má nájveč dela. Da bi té zmejšani čuháš znao, kak se ž njega i ž njegvi zablodnjeni birk smijéjo prek-murčarje, bi zagvüšno nej škrbeto tákše laži, či ránč nás drži za nájvékše lážnike. Mi se záto nemo čemerili, ka štéč do firkálivali v té neformne „Novine“ Kleklovi norci, ár naše pošteno lüdstvo pozna nás i njéh ino je njuvo delo, koga obsodijo. Kleklni pa želejmo dobro zdrávje i dugi Žitek, ka telko skrbi má za nás !
      Držávna posredovalnica za delo Podružnica za Mursko Soboto in Prekmurje v Murski Soboti, brez pláčno posreduje (správlja) delo in slüžbe vsake vrste pod nájugodvejšimi pogajanji na vse kráje naše držáve. Uraduje se vsak delavnik prigláša se lejko pismeno in ustmeno. Na vsako pismeno pitanje posredovalnica rada odgovárja. Obračajte se v vsakoj najmenšoj potrebi nanjo !
     POLITIČEN PREGLED.
      JUGOSLÁVIJA. V pétek 28. t. m. je preminulo dve leti, kak je razpádla Avstro-ogrska držáva in se je porodila Jugoslávija. Velki dén je to bio, prvi dén naše slobode. Sloboda pa more biti istinska, práva, za to nam vsem trebej delati.
      ANGLEŠKA. Knapi štrájkajo za više pláče. Okoli 3 miljone ljüdi jeste brez dela. Pogájajo se z vládov.
      GRŠKA. Krao Grške je mrou. Opica ga je ugriznola, od šteroga se njemi razčemerilo i je v tom mogo mrejti. Volili do novoga kralá ali pa postáne Grška republika.
      RUSRa—POLJSKA vojna je skončana. Mir je ratificiran.
      OGRSKA. Ogrski követi ščéjo zopet priti na obisk v Beográd, ka bi stopili v pajdáštvo z našov držávov. — Ogri morejo mirovni kontraktuš ratificirati (potrditi) do 18. novembra.
GOSPODARSTVO.
    Kmetijsko nadaljevalni tečaj v Murski Soboti. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi to zimo na državi ljudski šoli v Murski Soboti kmetijsko nadaljevalni tečaj. Pouk traja 5 mesecev od f. novembra do konca marca po 6 ur na teden. Podučevalo se bo dvakrat na teden, vsakikrat po 3 ure in Sicer od 13—16 ure ; prirejali se bodo po potrebi tudi podučni izleti. Namen tega tečaja je, na podlagi v ljudski šoli pridobljenega znanja podajati in poglobiti stanovsko izobrazbo in pospeševati nravstveno vzgojo. Pouk se omenuje na kmetijsko rodoznanstvo, na kmetijsko računstvo in merstvo, kmetijsko spisje. kmetijsko gospodastvo in zadružništvo, državljanstvo in zakonodajstvo. Oziralo se bo strogo na praktične življenske potrebe Prekmurja. Prošnje za sprejem učencev naj se čimprej vlagajo na civ. komisarijat v Murski Soboti ; zglasi se pa lahko tudi osebno. Tečaj je namenjen v prvi vrsti ljudski šoli odraslim mladeničem, lahko se ga pa tudi udeležujejo drugi kmetovalci. Kdor se vpiše, mora tečaj do konca obiskovati. Vpisnine se ne pobira ; pouk je popolnoma brezplačen. Vsak udeleženec skrbi sam za Stanovanje. Ob sklepu tečaja dobi vsak učenec spričevalo o vedenju in napredku. Gg. duhovniki in učitelji se naprošajo, da opozarjajo in pozivljajo nadarjene dečke in druge za napredkom stre-meče gospodarje, da se v čim največji méri udeležijo tega za njih prekorisntega tečaja. Murska Sobota, dne 18. oktobra 1920. Civilni komisar za Prekmurje : Lipovšek s. r.
    Koruza za krmlenje perotnine na transport jo dovoljena. To je koruza, ki je za krmlenje perotnine, ki se vozi živa iz držáve. Za to koruzo ne treba pláčati carine in ne zdrave valute zasigurati. Pol se računa za v sosedne držáve; torej Itálijo, Avstrijo, Madžársko, Romunijo, Bolgarijo in Grčijo 7 dni, za druge držáve 15 dni.
    Švicarski zvezni svet izdal je sledeči komunike : »Zvezni svet pooblašča federalno veterinarsko načelništvo, da izdaja posamezna dovoljenja za uvoz svežega mesa. Zainteresovani se pozivljajo, da vpošljejo prošnje federalnemu veterinarskemu načelništvu v Bernu v katerih naj se popolnoma natančno označi množina, železniška carinarnica za uvoz v Švico in kraj namembe«.
Molislav D. Orliški :
 Vojne reminiscence.
Levikanski jurišarji. — I „vincitori“ di Carzano.
      Poletje 1917 potekalo nam je v južnem Tirolu mirno, nepomembne praske na fronti nas niso motile. Stali smo sicer pred združeno avstrijsko-nemško ofenzivo proti Italiji, a da tega nismo vedeli ; le slutili smo vsled raznih priprav, da se nekaj »küha« . . .
      Pripadal sem jurišnemu bataljonu, ki je bil stacijoniran takrat v Lavicu, mestecu romantične Suganske doline. Hotel »caliari« je nudil častnikom, evakuirane hiše mesta moštvu potrebne ubikacije.
      Kot jurišna formacija bili smo deležni v vsem i povsod posebnih ugodnosti. Provijantura je vršila svoje posle brezhibno, čeravno v zaledju, pripadali smo »prehranjevalni skupini A« in dobivali tako vse, sčemur so razpolagala skladišča etape vedno bolje založena, nego ona tik za fronto, je znano. Pa tudi drugače je bilo vse povoljno. Preskrbelo se nas je vedno z novo obleko in obuvalom dobrega blaga. Tako je prišlo, da so nas Siromaki capini iz fronte silno zavidali, apostrofirajoč nas z priimki kot »tahinirarji«, »paraderji« itd. Da pa so bile te in druge dobrote in ugodnosti popolnejše, naše armadno poveljstvo, kateremu smo bili neposredno podrejeni, ni štedilo z
       dopusti in absentacijami ; skoraj vsako nedeljo in praznik porazgubil se je tako velik del častnikov n moštva po obljudenih krajih Suganske in Adižke loline in še dalje, iskajoč zabave in razvedrila. To je bilo takrat prijetno, udobno, da brezskrbno živótarenje in nedvomno spada tisti čas za vsatogar izmed tovarišev med najlepše cele vojne.
      Februarja istega leta komaj formirani batalon dolgo ni prišel kot cela bojna enota v akcijo Ia fronti. Razen vežbe, poskusov in preizkusov raznih najnovejših bojnih sredstev, omejeval se je na akcije posameznih, tuintam v fronti odposlanih jurišnih patrulj, ki so se vračale ponajveč brez znatnejših izgub. Čas je tekel naprej, mi smo se vživeli v razmere in že se nam je zdelo, da dodamo tu konec vojne. Pri tem smo postali preboli in prevzetni, čemur je morala slediti kazen.
      In ta je prišla le prehitro. Prišla v obliki »ognjenega krsta« za celi bataljon, pri čemur smo se po dolgem prijetnem presledku zopet dodobra zavedli, da smo tudi mi ustrezajoča »piča za topove«. To pa je bilo tako-le:
      Neko jutro ob treh me prebudita silni vpisk in hrušč. Nekaj neobičnega za nas, navajene miru : Beganje, premetavanje, rožljanje z orožjem, vmes razna povelja itd. skratka za me in še marsikogar nerazmuljiv, zagoneten pojav. Poslušal sem neodločen, kaj napraviti. Naenkrat zaslišim rezek glas bataljonskega poveljnika, stotnika P.: »Alarm, alarm, celi bataljon odmaršira takoj — zbirališče pri kolodvoru, Italijani prodrli našo fronto pri carzanu, ogrožajo že Borgo, takoj naprej itd., itd.«
      Kaj je bilo na stvari ? Italijanska vojska je izvršila napad v frontnem razsežju V/bh. polka štev. l. Ta akcija, omogočena po poveljniku omenjenoga bataljona, nadporočniku dr, P., je imela za celo avstrijsko-ogrsko fronto v Tirolu res izredno kočljiv značaj : Ako bi bila — kot najbrže zamišljeno in zaželjeno — izvedena v celem obsegu, bi bilo imelo to nedogledne posledice.
      Ampak bojna sréča Italijanom ni bila naklonjena. Da si izvedenje akcije ni moglo imeti nobenih težkoč za Italijane — imeli so namreč po poznejši izpovedi ujetnikov dve celi diviziji rezerve pripravljeni, medtem ko niso imeli Avstrijci razen jurišnega bataljona sploh nobene rezerve v celem armadnem pasu, a na ogroženi fronti zvečine črnovojnike — vendar so doživeli pri vsem njihovem »junaštvu« mesto prostega pohoda po prodoru fronte skozi Val Sugano v Trento — sramoten poraz.
      Alarmirani jurišni bataljon je bil po desetih minutah transportiran — deloma z železnico, deloma z automobili — proti ogroženi fronti. Ob njegovem prihodu je bila proti akcija s strani Avstrijcev že v toku, kajti Italijani se vzlic doseženega začetnega uspeha in velike številične premoči niso upali naprej. Medtem so avstro-ogrska vojaška poveljstva, zavedajoč se v polni meri velike nevarnosti, z bobnala skupaj, vse kar je prišlo pod roke. Pripadniki delavskih kompanij, maroderji, ordonance, telefonisti, da celo par ruskih ujetnikov je dobilo puške in hajdi na fronto. S sledečim sodelovanjem vseh se nasprotnika ni samo pognalo v beg in vrglo v stare postojanke, nego odvzelo se mu je i kakih 600 ujetnikov — »katzelmacherjev.«
      Da si sem takrat kot avstrofob na tihem obžaloval italijanski neuspeh, privoščil br danes tem »junakom« da so dobili povsod take bunke kot tamkaj.
      «J vincitori« si conoscono........
    Listnica uredništva.
    I. Rákoci učitelj Gomilica. Za pšenico 500, za žito 400 in za oves 300 kron so pláčali pri civ. komisári v M. Soboti, tisti, ki so dobili.
SALAY ABEL FOTOGRAF
GLAVNI TRG v hiši g. Reich-a
slike za izkaznice v 10-tih minutah!
Stran 4.
                                                                                 »PREKMURSKI GLASNIK«
31 . oktobra 1920.
   Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani,
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov : JOGOSLOVANSKI KREDIT.
                                              Sprejma
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4% čistih brez odbitka rednega davka. —-—
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev in valut po dnevnem kurzu.
B
  RÁTA v M. SOBOTI RUMEN (blizu kat. cirkve)
  trgovina z mešanim blagom
           PRIPOROČATA SVOJO VELIKO ZALOGO MA NUFAKTURNE IN DRUGE RAZLIČNE ROBE.
Trgovci dobijo popust !
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“!
  eklič Števan
                              trgovina z železnim blágom v MURSKI SOBOTI, Lendavska vilica.
PRIPOROČA Z NOVIČ DOBLENO ŽELEZJE, ŠPARHERDE, OBROČE, RORE (csöveket), ŠTRIGLE, CVEKE, POSODO, ŠKERI (szerszámok) itd.
Ivan Cmrečnjak
                          jermenar in tapetnik V Ljutomeru (Glavni trg)
izdeluje razne konjske opreme, jermene za stroje, gamaše, žimnice (matrace), tapecira razno pohištvo, vozove itd. po najnižji ceni. Priporoča se za vsa, v to stroko spadajoča dela. 
KLAVIR
                                     in moška
zláta vöra
                                  z loncom pa več féle drügoga
  se proda
                                  pod 245. hiš. štev. pri SAÁRY JOŽEFI.
Štampilje
KATALOG FRANKO
 ANTON ČERNE
graver
LJUBLJANA, Dvorni trg I.
KUPUJEM
lenovo semen, svinsko mást, ter méd in vosek, in sploh vse deželne pridelke po najvišjoj dnevni ceni vsaki dén. Na lagri mam vse felé špecerijsko blágo : melo. sol, cuker, kavo, petrol, žájfo itd. ter železnino, cveke, sekire, lopate, rasoja, podkovi itd.
Franc Čeh
trgovina z mešanim blagom = v MURSKI SOBOTI = (prek od židovske cerkve).
Trgovci in drügi, šteri ščéjo drodávali naše novine, naj nam to naznanijo. Zaslüžijo 20%.
  MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
          Podružnica Murska Sobota.
    Centrala v Mariboru.                                                  Podružnica v Velikovcu.
    Ekspozitura v Rogaški Slatini.
    Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje po 3 ½%. Vloge na tekoči
    račun obrestuje najugodneje. Daje posojila na menice, vrednostne papirje i.t. d. Kupuje valute in devize po najvišjem dnevnem kurzu ter izvršuje vse, v bančne stroko spadajoče transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
  Odgovorni urednik: Vekoslav Filipič. Tisk: „Slov. Kraj. Tiskarna" v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Korrzorcij »Prekm. Glasnika."