Dopisi. Iz Ljutomera. (0 naaem kandidatu.) Mis lim, da smo si pri uas zbrali pravega kandidata za deželni zbor, kateri je bil tudi pri volilnem 8bodu 19. t. m. enoglasno za to nasvetovan. Gosp. Ivan Kukovec iuia vse sposobnosti, ki se morajo terjati od nioža, katerema nameravajo 3 okraji svoje zaupanje 6kazati, da jib bode zastopal v deželnem zboru. G. Kukovec je znanstveno in praktično izobražen mož. V svojej mladosti pridobil si je na srednjih in višjib šolab ono potrebno izobraženost, z katero se je že skozi 10 ali 12 let tako koristnega skazal za naš okraj v narodnem in gospodarskem obziru. Oa je bil skozi ves ta 6as voditelj Slovencev v uašein okraju in njemu ee imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se naš okraj v narodnein obziru odlikuje pred mnogimi okraji na spodnjem Štajeru. G. Kukovec je posestnik in obrtnik; kakor tak pozna nadloge kmetekega in rokodelskega stanu, g. Kukovec je kot ve61etni na6elnik okrajnega zastopa, kot predBednik okrajne posojilnice seznaojen z materijaluo močjo nasega okraja, pozna vse gospodarske razDiere uašeinje kot praktični, var6ni in trezni ekonom dober izgled marsikomn. Tako smo trdno prepričani, da v teni obziru je v stanu v deželneni zboru ne samo za prava nažela glasovati, marvefc, kakor izurjen govornik satn se potegniti za kori8ti našega z davkom preobložeuega kmeta. G. Kukovec bode mogel popolnem na svojem mestu v deželnem zboru tudi radi tega biti, ker je juridično (pravno ali sodnijsko) izobražen. Poleg tega pozna na tanko aolske raz mere in aolske postave ; kajti skozi ve6 let je ravno on v najtesnejsi zvezi 8 aolstvom v Ljutomeru iu okolici. Najve6 pa njega radi tega priporo6ujemo, ker je naš narodni kandidat. Znano je vsem Slovencem, kako se naša narodnost od nekdaj prezira, kako se dela z našim jezikom skozi nekaj let že v uiadnijah in šolah. V tej re6i za brambo aaše narodnosti pa ima gospod Kukovec najve6je zasluge za nas okraj, in v tej zadevi ga je posebuo volja zagovarjati v deželnem zboru pravice naaega jezika. G. Kukovca velika zasluga je, da je naa okrajni zastop naroden, da ne gospodarijo v ujeni ueruškiitavji, oni grdi zauičevalci nase materinščine; on uraduje v slovenščioi v tem uradu iu takisto se uraduje tudi v njej po njegoveiu trudu ustanovljenej posojilnici. Le g. Kukovca zasluga je, da nista okrajni in krajni aolski svet v Ljutonieru ueiuskutarska, da ni šola Ijutoiueiska že davno nemška. Ou sicer ni protivnik nemščine ali Nemcev; o kaj še, to nije niti on niti drugi Slovenci, kateri žele 8icer nemški znati, a v prvi vrsti zahtevajo spoštovanje svojega jezika, za kateiega terjajo, da se za slovensko naše ijudstvo tako uvede v šole in uradnije, kakor je to pri Nemcib in pri sveb omikanih narodib. Tako mislimo in se nadjamo, bode g. Kukovec enoglasno izvoljen. Takega izida je gotovo pričakovati od vseh volilcev v Ijutomer8kera in orniužkem okraju, a tudi pičlo število nemškutarskih gornje-radgouskih volilcev naj poiuisli, da so lastnosti g. Kukoveca vse druge in mnogo boljae od njihovib nemškutarskih kandidatov. Iniajo baje dva, g. Špirka ali Hempel-na*) Živio to 1 ej naš narodni, slovenski kaudidat, g. Ivan Kukovec! Iz Celja. (f Frauc Krušič — raznc uovice.) Včeraj je mati zemlja v svojc kiilo sprcjela truplo moža, kteri kakor vrli na vse strani jako spoštovani Slovenec zasluži, da mu v ,,S1. G." postavimo majben spominek: Celjski mestjan Franc Krušič, po domače Valenjt, je unirl v najboljših letib svoje 8taro8ti. Nemila smrt nam trga nekaj časa sem zapored iz naše srede ravno take može, ki so bili za vsestranski blagor našega naroda zares vneti in kolikor so jim njibove moči in okoliščiue pripuščale, tudi delavni. Ko bi vsakteri v svojem delokrogu toliko storil, kolikor labko storiti more, bi se Slovencem boljše godilo, kakor sejiin zdaj godi! To pa mora o nasem nepozabljivem Fraucetu vsakdo, ki ga je poznal, spričevati, da je bil zares zna6ajen, odkritosrčen, pogumen in delaven slovenski poštenjak, pri tem pa tudi skoz in skoz kršč. duha. Spoštovalo gaje pa tudi vse po mestu, kakor po celjski, bližnji ia daljni okolici. Malo iniamo po Slovenskem med mestjani in tržani več takih možev, ki bi se zavedali, da so sinovi matere katoliške Cerkve in sinovi matere Slave; mala kopica jib je, ki bi za dom iu vero boteli tudi kaj žitvovati! Rajni Krušič nam je tudi v tem obziru, kolikor so mu njegove razmere dopusčale, dajal vselej sijajen izgled. Okolica celjska si ga je zapored volila za svojega ob6inskega odbornika : bil je tudi canogo let cerkveni ključar farnej in poddružnej cerkvi sv. Miklavža. Na vse strani nam bi bil ranjki še labko mnogo, ninogo koristil, toda vdajrno se neizvedljivi previdnosti božji: vi slovenski sinovi pa posnemajte njegov izgled ! Pogi eb je bil zares velikansk, pevski zbor celjsko čitalnice, ki je dalje 6asa svoje proatore imela v njegovi hiši, ruu je zapel tužno uagrobnico, žalostni smo se povračevali od rjjegovega groba z prisrčno željo: mili Bog mu naj stotero povrne, kar je storil v prid iu v čast svoji rodovini, sv. Cerkvi in slov. domovini! — Te dni smo doživeli tukaj 2 samoumora. Grozao! Včei aj v soboto so se za celjsko okolico vršile že prvotue volitve za dežeini zbor. Izvoljenih je 6 poštenjakov, med kterimi jih *) Proč i njima! Urednik nSlov. Gospodarja".  je petero naro6nikov ,,Slov. Gosp.", namreč gg.:  Lipovšek, Šab, Zavinšek, Zupanc, Malej in Mrav lak. Vsi so namenjeni v dež. zbor voliti le pošteno  in zanesljive narodnjake, ki se bodo potegovali za  vseobčni blagor našega naroda.  Za št. lenartski okraj. (Morakovo pismo do ,,Slov. Gosp.") Največja nevarnost zmagi Slovencev pri volitvah ni bil ne Seidl ne Seeder, ampak apletkarija, ki je merila na to, narodne volilce št. lenartskega okraja zmotiti in slovensko složnost razdreti. Znani naš nasprotnik, dr. Jug pri sv. Lenartu, je vedel, da tainošnji kmetje vi soko čislajo g. Moraka, prejšnjega sodnika, ki pa je, kakor sedaj zanesljivo vem, blag slovensk domoljub. Zviti Jng je nagloma laui sklical nek vo  lilen sbod k sv. Lenartu in Moraka proglasil za kaudidata. Ko smo to v Maribor zvedeli, smo jako sumljivi postali. Ali je dr. Jug postal narodnjak ? To se nam ni zdelo mogoče in prav smo sodili.  On je bil, je, in ostane nemškutar in prvi prerok  nernškutarjev pri sv. Lenartu. Vrle narodne ruoževe  je motil, da niso v nobeno pravo zvezo stopili z narodnimi moževi mariborskega in bistriškega okraja, ob enem se je pa z Wretzlnoru in Formacberjein v Mariboru in Gradcu pajdašil, zoper Radaja agitiral, za Seederja in Seidla delal. Kajti  Morak bi brez zedinjenega postopanja z vsemi volilci  vseb 3 okrajev ue mogel zmagati, ker ima št. lenartski okraj 42 glasov, bistriški 40, inariborski pa 109. Seeder-Seidl bi bila gotovo zmagala, ker tudi Radaj in Fluber ne prodereta brez št. lenartskega okraja. Vrednik .Slov. Gosp." je torej začel misliti, da še g. Morak sam vsega tega prav  ne ve ia mn torej 24. febr. v Doberloves na Koroaketn pisal. In res, misel urednikova je bila  prava. Že 26. febr. je g. Morak odgovoril i eko6:  ,,kot odkntosrčen domuljub in prijatelj naše vza-  jemne navodne veči vem, da bi prava budobija bila (Frevei), ko bi jaz pri razloženih mi okoliščinah še kandidiiati hotel. Jaz odložim pri št. Lenartu vsako kandidattiro, ker sera itak tukaj v moji do-  moviui na Koroškeoi postavijen za sloveuskega (državopravnega) kaudidata. Jaz Va8 prosim, dajte to na znanje g. Radaju, volilnemu odboru in vo-  iilcem št. lenartskega okraja. Jaz ne sprejmem na Štajerskem nobenega poelanstva in prosim naj moji prijatelji tega mi ne zamerijo in naj vsi krepko stojijo za narodne slovenske kandidate. Želim Vatn pri  volilni borbi najsrečniši uspeb in ostanem Vam udani Morak, ces. kralj. sodnik v Doberlivasi na Koroškem". Ko je urednik to pismo prebral, mu  je močno težko djalo, da smo štajerski Slovenci tako blagega domoljuba zgubili. K<> bi se ne bil dr. Jug zmes vtikal, reč bi bila celo drugače iztekla. Toda, hvala Bogu, škode še nismo vsled  ove spletkarije trpeli. Naiodna sloveuska stranka je zopet zediajena v vsih 3 okrajih in zmaga je  sedaj mogo6a in prav gotova, 6e se št. lenartski narodojaki tako krepko za sloveoska 2 kandidata potegnejo, kakor predlanjskim. Bog daj! Dr. La7osla7 Gregorec.